frtev. 287
TRST, nedelja oktobra I9IO
Tečaj XXXV
mm
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
tvfrl eb sedel tat) i« praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. i|*traj.
itc«. s« prodaj aip<^o 3 nv6. (6 stot.) v mnogih *o?ak&reak v T ritu in okoficu Gorici, Kranju, St. Petro, P -stoj ni, Sežaai, Nabrekni, Sv. Luciji, Tolminu, Ajd«v-i.^oi, Dtrabergn itd. Zt-iarele Ste*. po 5 nvč. (10 stot.). OSLABI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokođii 1 »ok>na. OHHE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. wtm, vrinile, zahvale, poslanice, c«gJa<ji denarnih zavodor po rt. wim. Za t»gia>e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na rrsta K 2. MaLi ogJasi po 4. stot. beseda, naj-»'•cj pa+0 stot. O&iase sprejema Ianeratni oddelek uprave .fidinosti". — Plačuie 9e izključno le upravi „Edinosti". ~~rr "	IfiacJjiJO in utoZljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moi I
m eelo loto K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na oa rolbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
■uomIm mm B«deljak* I«0»«J« „BI>IXfO«Tl" ■»«.«•: mm
oalo loto Kron 5-2O, X« pol leto Kron a SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Neframko-
Taoa pisma m oo sprejemajo ia rokopisi se ne vračajo Haročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulltfa Glorglo Galattt 18 (Narodni dom) IsdajaieH in odgovorni urednik ŠTEFAN « OD I NA. Lastnik konsoreij Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulioa
j .. —— Giorgio Galatti štev. 18.	■ -
Foiino-hranllnKnl račun St 841652. TELEFON It. 11-57.
Politično društvo , EDINOST"
sklicuje
javna shoda
aa danes, nedeljo i6. oktobra
in sicor :
I) v „Koiitum. društvu" v liojauu olj 10. url f>re<lp*?ludiie.
i) v gostilni „Pri Tiroleu" v Sv. M. M. z goru j i ob 4. popoludue.
z dnevnim redom :
Ljndsko štstje.
Z ozirom na neizmerno važnost tega ima, ki se ima izvršiti do konca tega leta, rabi odbor političnega društva „Edinost" ■a čim večo udeležbo.
Odbor
pol, društ a ..Edinost1'
^■^iMPUJuP^^^rr-lT-'r.. T^rrrfrrri-1 r.i;rvi rtr
Za osebe ali za stvar?
V Ljubljani, 12. okt. 1910.
Včerajšnje „mladinsko" glasilo je počastilo moj članek, ki je izšel v „Edinosti" minolo soboto pod naslovom „Anarhija v Ljubljani", z dolgim odgovorom. Obžaljujem, da je ta „mladinska" replika tako obupno »starinska" in da sem le iznova utrjen v slutnji, ki sem jo bil narahlo izrazil že v svojem prvem članku : križ ali mož, baker •stane isti!
.Mladini" očitajo „starinom" cel pater-aoster naglavnih grehov, a samo da so zi-■ili, samo da so se zganili, zapadajo takoj v čisto iste grehe, ki jih toli idealno ogorčeni grajajo na „starinih". To je žalostno, zelo žalostno. CeI6 tiste ogoljene taktike, ki je iz naprednih vrst pomedla celo vrsto najboljših mož, so se lotili „mladini", namreč taktike takojšnjega sumničenja in podtikanja. Včasih je bil med nami vsakdo takoj „aezanesljiv", „napolklerikalen", „pripravljen za uskok", kdor je imel vsaj rahel pogum, ugovarjati postopanju „starinov" ali pisavi „starinskega" glasila. Dogmatizem 1 Ex ka-thedra I Kdor ne kima, gluh in slep, vsemu m vsakomur, ki se je iz lastne milosti imenoval voditeljem naroda, tisti — anathema sit! Stara, grda, arogantna melodija, gospoda ! Nam ne imponira, pa najsi doni iz »starinskega" ali „mladinskega" inštrumenta. Ne priznavamo namreč nikomur pravice, da bi nas etiketiziral, in ne podrejamo se ni-kakšni sodbi, ker smo pripravljeni svoje sveto prepričanje svobodno braniti prav tako sumničenj in podtikanj vsiljenih nam „mladinskih", kakor „starinskiha preceptorjev. Svarimo torej „mladine", naj ne zaidejo že v svojih otroških čreveljčkih na tisto opolzlo pot, kjer se je ponesrečilo toliko tistih, ki jih „Jutro" danes zmerja s teroristi in absolutisti ! Svobodno misel in demokratičnost
in ljudskost imajo „mladini" danes vsak hip v ustih ; toda v dejanju — že v omenjenem svojem odgovoru — kažejo, da se nam postavljajo tudi sami za nekakšne politične papeže. Jas to prav od srca obžalujem. Harlekin v rdeči, harlokin v rumeni maski, oba sta — pajaca.
Narodnonapredna stranka pa potrebuje resnih, treznih, razsodnih mož, ki niti ne krasnoslovijo, niti ne psujejo, marveč, ki znajo zidati, ustvarjati, dvigati, mož nam treba, ne otročajev, mož, zavedajočih se težke odgovornosti in do najskrajnejših kon-sekvenc vstrajajočih v postavljenih načelih. Republičar in monarhist, svobodomislec in dogmatik, demokrat in buržui — vse to pa ne sme biti noben poštenjak obenem 1 Ako ste torej »mladini" res svobodomiselni demokrati, potem pustite vsakomur svobodno prepričanje in ne zaganjajte se še nadalje dan na dan v izrazih, kulturnih ljudij nevrednih, v vedno ene in iste osebe. Isto velja seveda za „starine".
Ej, ti ljubi bog, kaj si res domišljate, da se ves slovenski svet vrti le okoli „mladina" X in „starina" Y ? Kaj res verjamete sami sebi, da se vsa Slovenija zanima za preplrčke, ki jih razblinjate jutro za jutrom in večer za večerom v svojih glasilih ? Pojdite vendar par korakov izven svojega krožka in poslušajte, kako sodijo o vaših ravsih in kavsih resni možje — volilci! Zaprite „mladina" X in .starina" Y v isto sobo, kjer si moreta brez prič metati psovke vseh slovarjev sveta v obraz, le nas naj pustita na miru, ker nas njune ljubeznivosti prokleto malo zanimajo! Danes ne gre za osobe, danes ne gre za to, kdo vrže dru-zega čez prag, kajti danes se je zelo bati, da zletimo vsi skupaj v jarek! Pa saj je baje nekaterim „mladinom" tudi to že vseeno, kajti šele pred kratkim je pisalo njih glasilo, da „vzemi vrag vse skupaj" in da „je boljše, da ni sploh napredne stranke, nego pa taka, kakoršna je danes..."
„Če cesar ne bom, pa bom capin", — so peli svoj čas kakor študentje sedanji radikalni „mladini", in s tem geslom danes — politizirajo l Svobodno jim l Vsakdo po svojem ukusu! Toda mi si njihovega gesla ne damo vsiliti. Konec mora biti strahovlade in razdiranja starinskih in mladinskih voditeljev ter starinskih in mladinskih žurnalistov, ki si domišljajo, da smejo vse brez odpora!
Že 223. številka „Jutra" je danes izšla. Narodnonapredni stranki in svobodni misli v Slovencih je mladinsko glasilo obetalo mane in medu, a doslej še nismo čitali ni enega realnopraktičnega predloga in nismo doživeli ne enega res izdatno važnega dejanja teh idealnih reformatorjev. Že cele mesece ne čitamo druzega, nego le: da treba „starine" odriniti! A, kako naj bi se stranka reformirala, vprašuje mladinsko glasilo šele — mene! I, seveda, teorija je že od Goethejevih časov siva, prakso pa si mislijo „mladini" pridobiti menda šele s tem, da kličejo „vraga, ki naj vzame vse skupaj!- Resnica je le, da je naša politika danes bolj zavožena nego kdaj koli, da smo na robu propada, da je napredna javnost do skrajnosti zbegana, disgustirana in do kosti blamirana, in da smo danes politično popolne ničle! Vsaj nekaj nade bi imeli za bodočnost, ako bila stranka v sebi složna, konsilidirana in disciplinirana. A kaj more
PODLISTEK.
VIKTOR CAR EMIN:
Zimsko solnce.
Slika iz istrskega življenja v štirih dejanjih.
K današnji premijeri v tržaškem slov. gledališču.
čreda, v kateri vlada gnusna anarhija, v kateri vleče vsakdo na svojo plat, v kateri hoče vse komandirati, a noče nihče parirati? Boj ni obrnjen več proti Nemcem in reakciji, ampak divja proti nekaterim osebam, da bi se umaknile s stoličkov drugim osebam. Ta osebni boj nas je veljal najdejavnejšega moža, Župana Hribarja, razgnal nam je najuglednejši občinski svet, ljubljanski, vzel nam je avtonomijo, uniči nam morda najvažnejše kulturne in socijalne institucije, nakoplje nam v vsakem ozira neizmerno škodo ter nas vrže politično nazaj za petdeset let! In to vse zaradi boja za osebe, ne pa za stvar! Še naši vnuki bodo preklinjali zaslepljenost lahkomiselnih politikov, ki so žalostnega meseca septembra 1910 iz osebnosti zaigrali Ljubljani vse, kar smo si priborili z Žrtvami in muko tekom poslednjega desetletja!
Tega bedastožalostnega položaja pa so krive le osebnosti, ki bi se bile mogle s pošteno voljo in z rodoljubnim samopožr-tvovanjem poravnati med štirimi stenami. Toda v napredni stranki hoče biti vsakdo general, a nihče infaterijst; vsakdo misli, da je ravno on tečaj, okoli katerega se vrti ves svet. Drug hoče terorizirati druzega; a če ne more zmagati, kriči, da „vzemi rajši vse skupaj vrag", nego da bi on količkaj odnehal. „Ali dr. Oražen, ali dr. Triller!" Tako se glasi danes v Ljubljani bojna parola. In vendar sta oba naprednjaka, obeh potrebuje stranka, saj v načelih ni med njima razločka. Zato ostanita oba, saj nimamo dosti vsaj približno enakovrednih!
Pred volitvami stojimo, in skrajni čas je, da se razprta in razbita četa zopet zgrne in združi v eno samo mogočno falango! Pustite torej osebnosti, ne delajte rekrimina-cij, marveč pobrigajte se v slogi za to, da si priborimo iznova, kar smo zaigrali iz lastne kratkovidnosti! Za stvar, za načela, za narod in našo svobodo gre! V tem boju pa sta osebi dr. Trillerja in dr. Oražna enako ničevni in enako važni. Moža naj tekmujeta torej v pozitivnem delu, v realnih vspehih in ne v tem, kdo huje užali dražega ! Rekel sem že: dovolj je blata, zdaj se začni umivanje in — delovanje! Ali je resnica, da bi morali naši ljubljanski dnevniki, ako bi ne bilo osebnosti in psovkanja, izhajati nepotiskani ? 1!
Le vkup, le vkup torej, uboga gmajna, sicer nas vse skupaj vzame zlodej!
Dovolj je boja med nami! Iščimo poštene, plodonosne sloge! Za vse in za vsakogar je dovolj dela; treba le, da si je pametno razdelimo. Podpirajmo se med saboj, saj stremimo vendar vsi k istemu cilju! Zaradi tega skupnega cilja si od-puščajmo medsebojne slabosti, poravnajmo jih lepo in camera charitatis, a nikar ne zabavajmo več — v lastno sramoto in v propast stvari — svojih nasprotnikov z glupim ravsom in kavsom v javnosti! Ladija se potaplja — pojdimo jo rešit v slogi! Hiša nam gori: pojdimo jo gasit skupno!
Slogaš-naprednjak.
Agrarno vprašanje v Bosni.
Malo je politično-ekonomskih vprašanj, o katerih se toliko razpravlja, dočim so vendar tako jednostavna, kakor je ravno agrarno vprašanje za Bosno in Hercegovino.
Navadno se dela ta pogreška, ker se piše o tem vprašanju ali le z nacijonalno-prak-tičnega stališča, ali pa — često — prevtč doktrinarsko.
* * *
Naslov igre je simboličen! Trdo je bilo zimsko spanje in prvi žarki zimskega solnca ga začenjajo buditi. Vsa priroda se probuja; narod, ki je dolga spal, se vzbuja.
To nam je hotel povedati Viktor Car Rmin v svoji krasni igri.
Pravi narodni pesnik z dalekovidnostjo proroka lotil se je dela in vspeh je bil veličasten.
Tendenca igre je patrijotična Ljubezen... ljubezen do domovine, do narodne do rojstne grude. To nam bodi ideal!
Istrski trpin je dolgo spal in prvi žarki zimskega solnca so ga jeli buditi iz spanja...
On pa je vstal, močan, pak pripravljen, da svoje nohte zarije v temne pečine svoje domovine... Jak stoji ta moj narod, na blagoslovljenih tleh. V njem je vsa sila žilavosti in moči, ki so je stoletja zložila nanj.
Velikanska ljubezen objemajoča kopno in morje, črno razdrto skalovje in lepe gladke ravnine... vse vse to obsega ljubezen naroda, ki naj biva svoj na svojem !
Lepa tendenca, vredna, da se je loti pesnik, kakoršen je Victor Car Emin.
In narod je vstal... in zmaga je bila njegova.
Igra se vrši v Istri, kjer se je narodna borba začela Še-le osemdesetih let. Zapla-polal je narodni prapor in ljudstvo se je jelo zbirati okrog njega.
Ni primernejše igre za naše razmere... Borba še ni izvojevana, Še je treba narodnega boja, še je treba narodne žrtve...
Car je literat, globak pesnik in njegova igra je ena izmed najlepših iz hrvaške literature.
Će ima biti gledališče semenišče narodne zavesti in kulture, potem je Car zmagal kakor še noben naših literatov do sedaj.
Naša umetnost je nacijonalna, z odra mora priti navdušenje za narodno stvar, iz gledališča moramo odhajati prepričani in zavedni — pričakujoči boljših dni!
Kaj zamore „zimsko solnce" naj povem v tej kratki dogodbi.
Igrali smo „zimsko sunce" v nekem mestu na Hrvatskem. Bilo jt še v časih Khuenove tiranije.
V drugem dejanju je koncert. Gostilni-
čar Šani, ki nastopa v tej igri, je obljubil, da bo godba svirala tudi hrvaške komade.
Prizor je začel. Prvi akordi „Lepe naše domovine" so frapirali občinstvo; ljudem so se oči polnine se solzami in — vsi solzni, enoglasno so zapeli hrvaško himno L.
Prizor je bil veličasten — ne pozabim ga nikdar v vsem svojem življenju.
Star, sivolas župnik pa je med dejanjem začel pobirati za „družbo" . . .
Taka je moč pesnikova: dviga nas, pomlaja nas, bodri nas za daljno borbo...! Vsebina igre je ta-le: Stari brodolastnik Mikula ima sinu edinca, ki je v Trstu študiral, a je bil zaradi neke italijanske demonstracije izgnan iz šole in je postal žurnalist. Toda on je mehka slovanska natura, talentiran in inteligenten. — Zaljubil se je v Hrvatico. Ali oče mu je le s težkim srcem dovolil, da jo sprovede v svoj dom. — In danes je poroka.
S tem začenja igra.
Toda Jelka je Hrvatica, odrasla v hiši brata jej, župnika, in dragih dveh bratov. Vsi so zavedni in navdušeni Hrvatje.
Težek je boj, ki ga bije Jelka: na eni strani mož odpadnik, ki ga pa vendar ljubi — na dragi strani nje bratje, narod in: domovina . . . J
Italijanska stranka je postavila njenega
Ena glavnih priložb srbskega naroda proti avstrijski okupacijski vladi je bilo aa-glaševanje, da ta vlada ni niti poskušala rešiti agrarn. vprašanja. Ta obtožba postaja tem težja, ker reševanje agrarnega vprašanja je bilo tudi glavnim povodom za okupacijo. Avstrijski delegat na berolinskem kongresu, grof Andrassy, je ravno to navajal in rekel, „da manje državice (Srbija) ne bi moglo izvesti tega, ampak le močna in silna monarhija avstro-ogrska. No, mi smo videli, da je Srbija v svojih novoosvoboje-nih krajih (Niš, Pirot, Kuršmolija itd.) v dveh letih rešila to vprašanje, dočim ga močna in silna Avstrija ni rešila do danes — v 32 letih.
Največe število prebivalstva na dežtli tvorijo tudi sedaj k/netje, ki nimajo nikake zemlje. Po oficijelni statistiki je veleposestnikov 2*1 odsto, svobodnih kmetov 3345 odsto, kmetov brez lastne zemlje 38 50 odsto, polukmetov 11*25 odsto.
Kmetje plačujejo begom in agom (velt-posestnikom) eno tretjino, državi eno desetino od dohodka zemlje. To je po stare« zistemu od leta 1859. Ali, dočim se je v turški dobi plačevala desetina v naturi, se sedaj spreminja v denar, in to kaj pogo-stoma po ceni, ki presega tržno. Mali uradniki, ki precenjujejo desetino, imajo od tega gotov procent. Primerno ceni, ki je redno veča, nego jo je v stari, zahteva veleposestnik svojo tretjino. In poleg tega so v Bosni in Hercegovini še oni davki, ki navadno obstoje v druzih deželah avstroogr-ske monarhije ! Da ob takem zistemu ne more biti niti govora o kakem jačenju kmetov — to je jasno. Njihov položaj je tako težak, da jih je kraj vse silne ljubezni do svoje zemlje — kakor se le redkokje nahaja pri katerem bodi narodu — 80000 zapustilo svoja ognjišča in odšlo v ameriške rudnike. Posestniki zemljišč, ostavši brez kmetov, so morali svoje posesti prodati državi, ki jih je naselila z nemškimi koloni! !
To je program vlade tudi nadalje: ruinirati urojenega srbsko-hrvatskega kmeta, da more potem poplavljati deželo z Nemci. Dunajski univerzitetski profesor Wirth je to na vsenemškem kongresu v Devinu (Mag-deburgu) odkrito priznal, rekši : „Mi nt smemo dopuščati, da se v teh deželah (Bosni in Hercegovini) slovanski kmet ohrani : ta mora pasti in na njegovem mestu naj si
pridobi te divne dežele vreden Nemec". * * *
Bosanska vlada je predložila deželnemu zboru zakonski načrt, ki se bo reševal še to jesen. Načrt sestoji iz 18 §§, od katerih so 1. 8. in 14. največe važnosti.
§ 1. se glasi : „Kmetovska posestva v Bosni-Hercegovini se morejo odkupiti samo na podlagi dobrovoljnega dogovora med agom (veleposestnikom) in kmetom". Torej, kakor je bilo dosedaj : ako aga hoče prodati, more kmet kupiti!
§ 8. goriomenjenega zakonskega načrta odreja davanje posojil v svrho odkupovanja. Posojila se bodo dajala samo onim kmetom, ki jim je samostalna ekzistenca - ko se odkupijo — zagotovljena po njihovem pri-
moža kakor kandidata za prihodnje državno-zborske volitve. Hrvatje pa kandidirajo njenega brata.
Odpadnik Berto, ki je bil nekdaj san Hrvat, ki pa se sedaj navdušuje za italijan-stvo, ima v rokah neko pismo, v katerem Jelkin mož priznava, da je nehote sodeloval na nekem atentatu v Trstu . . . Berto računa, da ima s tem pismom Jelko m njenega moža v pesteh . . .
Prišle so volitve. Zmagali so Hrvatje. Berto pa, videč, da je izgubljen, je ovadil Jelkinega moža in orožniki so prišli ponj. — Zapeljani oče spoznava še-le sedaj nesrečo, ki jo je zakrivil s tem, da je odbil sinu od rojstne zemlje, da je šiloma hotel napraviti iz njega Italijana.
Tam v ječi se je temu vzbudila vest in in skesano se vrača v krog, kjer mu je bilo pravo mesto ... I
Berto je odšel v Ameriko, zapusftivši doma ženo in otroka.
To je le kratko jedro igre, ki je polna raznih prelepih pesniških prizorov.
Tudi za smeh skrbi gostilničar Sani — Nemec, ki se v dolgih letih ni mogel naučiti narodnega jezika, ki je tip brezzaa-čajneža in ki menjuje zastavo.
Prepričani smo, da igra doživi na našem odra vspeh, kakoršnega je imekt povsod, kjerkoli so jo uprizorili.
Leon Dragutinovi*.
8trn/» FT
»EDINOSTc St. 2S7
V Trsta, dne 1« oktobra 1910
delku. Cenitev, da-li obstoje ti predpogoji, pripada krajni politični oblasti, a reševanje vlog vladi.
Iz teh predpisov je razvidna težnja vlade, da bi tudi ob tem vprašanju koncentrirala vso moč v rokah političnih organov, brez ozira na to, da ravno ti organi nimajo dovolj sposobnosti in priprave za točno presojevanje ekonomskih razmer bosanskega seljaka. Jasno je, da si hoče s tem pridržati sredstvo, s katerim bo mogla ob odločilnih prilikah vplivati na politično mišljenje poe-dincsv, kakor se dogaja dosedaj pri hipote-kamih posojilih deželne banke.
V § 14. je obseženo jedro vsega načrta, ker bo s pomočjo tega § vlada mogla svoj delokrog glede dovoljevanja posojil prenašati na kak tuj zavod, n. pr. madjar-
sko agrarno banko.
* m m
Vlada je predložila fakultativen odkup, velika večina sabora pa je za obligatni. — Jedino muslimanski poslanci in Štadlerovci so proti obligatnemu. Muslimani zato, ker se oni niso naučili delati ter bi morali sedaj svoja posestva prodati kmetom, na kar bi že njihovi sinovi denar, ki je za njih mrtev kapital, potrosili in bi morali propasti I In velika večina muslimanov v Bosni'sestoji iz kmetov, katerih položaj ni ravno mnogo lažji, nego oni pravoslavnih in katolikov. Ali oni pozabljajo v svojem verskem fanatizmu zahtevati od svojih poslancev solidarnost ob reševanju tega vprašanja s pravoslavnimi poslanci in Mandičevimi pristaši.
Pristaši nadškofa Stadlerja pa imajo raje tlačeno čredo, ki vsled svoje ekonomske obnemoglosti — brezposestnosti — mora ostati še dolgo tudi duševno ubogo.
To so pravi razlogi, ki se ne govore javno. Muslimanski veleposestniki se sklicujejo na svoje plemiško pravo ; Štadlerovci pa propovedujejo, da se bo narod, osvobo-divši se od veleposestnikov, udajal pijanstvu ! Vlada pa naglaša, da 1. narod ni zadostno naobražen in bi si ne mogel samostalno gospodariti; 2. da bi se v slučaju obligat-nega odkupa veleposestniki-Turki izselili v Turčijo.
Res je, da ta narod ni še naobražen — v Bosni je n. pr. 84 odsto analfabetov. Samo čudno je, da vlada to omenja, ko je vendar na njej sami vsa krivda na tem ! f Ali moralna in plemenita moč tega naroda ]e tolika, da se ne treba bati ne pijanstva ne nemoralnosti, s katerimi grozi ista vlada, ki daja koncesije za krčme in druge lokale, dočim vsaka tri leta otvarja po eno ali dve šoli / /
Vlada hoče, da bodi agrarno vprašanje tudi nadalje povodom razdora med pravoslavnimi in muslimani, da slovansko prebivalstvo tudi nadalje propada ter da navsta-jajo v deželi novi n Rudolfshali", Wuids-horsti* itd.
Sedaj se Še ne more predvidjati. kakovo rešitev prinese deželni zbor in kaj vlada stori na to. Ali to je gotovo, da Bosna — ako kmetu ne pride na pomoč — stoji pred usodnimi dogodki med kmeti! Ob takem postopanju avstrijske vlade ne treba Srbiji nikakih agitatorjev v Bosni: vlada sama najbolje agitira za svobodno, demokratsko Veliko-Srbijo.
M. M> K.
Položaj bana Tomašića.
— C — Po brezustavni vladi bana barona Raucha je zašel nekdaj slavno stolico hrvatskih banov pl. Tomašič. Zavzel je to mesto v času, ko je bila vsa Hrvatska iz-nemirjena vsled Rauchovih nezakonitosti. Mnogi boritelji proti temu nasilju so bili izmučeni duševno in fizično.
Vsa dežela je zaželela miru. V takem razpoloženju je koalicija pozdravila Tomašića kakor bana. To je bil za tega ugoden moment, ki se mu ima tudi jedino zahvaliti na znanem paktu s koalicijo.
Tomašič je zašel bansko stolico z bar-numsko reklamo o svojem „patrijotizmu". Vse ga je slavilo kakor pisca državnopravne knjige „Pacta conventa", v kateri je dokazoval posebni dzžavnopravni položaj Hrvatske na temelju hrvatskega državnega prava. Vse je skoro pozabilo na Tomašića kakor bivšega stebra — Khuenove tiranije.
Prišel je kakor glasnik miru s palmovo vejico v roki, na kateri je bilo zapisano razširjenje volilne pravice. Res, veliki dar za Hrvate, ki so bili dotlej vezani po znanem Khuenovem volilnem redu. Bil je to najbolj nazadnjaški in najomejeneji volilni red na vsem evropskem kontinentu! Samo na podlagi takega .volilnega reda" je bilo Khu-enu omogočeno vladati dolgih dvajset let.....
Ban TomaŠić je obljubljal sanacijo na-godbenih kršenj, da bo vladal ustavno, da bo ščitil zakone. In našel je večino, ki je omogočila njegovo vlado, a on jej je obljubil, da reši deželo od „vsiljencev", ki jih je bil postavil Rauch. Ali ban Tomašić ni mogel izpolniti svojih obljub in vsled tega je prišel v nasprotstva s koalicijsko večino, ki ga ni hotela slepo vbogati.
A on — kaj je storil? Svojih obljub ni izpolnil nobene, razun ene o „razširjenju volilne pravice". A še za to poslednje je morala koalicija reaktivirati nekatere Khuenovcel Za saniranje nagodbenih kršenj se TomaŠić ni zmenil. Obljubil je, da bo ščitil za-
kone, ali zakon o »čistosti volitev" ne velja zanj kakor ni za Raucha!
A koalicija ? Ista koalicija, ki ga je pozdravila kakor boritelja za narodne pravice mu je sedaj največja nasprotnica... Hotel je napraviti iz nje „mameluke-munkače*. Ker pa ni vspel, jo je hotel uničiti. A tudi to mu je vspelo le deloma. Večina koalicije ostaja še vedno v složnih vrstah in le „slavonski" del opozicije je Tomašić pridobil za-se... Ali s tem si je naložil le balast, ki je tudi koalicijo le oviral v narodni borbi.
In sedaj, po 9 mesecih svoje vlade, je ban Tomašič slabejši, nego je bil na začetku. Žnjim je le balast, ki se vrti okolo vsake vlade. To so večinoma ljudje, ki uživajo le antipatijo v hrvatskem političnem življenju. In iz teh ljudij bi moral ban Tomašič ustvariti svojo vladno stranko I Politična usoda njegova se daja predvidjati in končno bo moral zapeti z operetnim junakom: Žalostna je tvoja usoda, o Menelik!
Ban Tomašič je jako slabo odigral svojo vlogo. Prišel je po nalogu gotovih krogov kakor izvrševatelj — njihove volje. Dobil je befehl, da uniči koalicijo, da popolnoma „pacificira" Hrvatsko in da ustvari novo, ponosno mameluško vladno stranko. Ni vspel, a v narodu se je popolnoma zameril. Dal je zaušnico samemu sebi! Ban Tomašič politik in eksponent „gotovih krogov" je dal klofuto Tomašiću — profesorju državnega prava in avktorju knjige „Pacta conventa". Ta klofuta so volitve v delegacije. Žalibog pa, da je to tudi udarec hrvatski državno-pravni individualnosti.
Zato mora hrvatski narod v boj proti Tomašiću, proti zistemu gotovih krogov. — Hrvatje morajo zopet pokazati na volitvah, da so faktor, si ne pušča diktirati. In ta borba bo morala trajati tako dolgo, dokler „merodajni krogi" ne začno spoštovati volje naroda !
Tomašić pa naj si zapoje kar že danes : Žalostna je tvoja usoda, o Menelik !
Ustanovitev zadruge „Združenih feuUarlef o Trsta In okolici.
Vzlic vsem protiagitacijam raznih usnar-jev in od njih podkupljenih agitatorjev, se je v nedeljo popoludne vršil v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva", ul. Stadion, prav lepo obiskan ustanovni občni zbor registrovane zadruge „ Združeni čevljarji v Trstu in okolici". Ta novi pojav na zadružnem gospodarskem polju nas zelo veseli. Uverjeni smo, da bo taka ustanovitev koristila našemu življu, in to tem bolj, ker mi nimamo kapitalistov, ki bi z domačim blagom konkurirali tujemu kapitalu. A nova zadruga bo imela še to prednost, da je združila v svoji sredi malega obrtnika v močen jez, ki se bo branil proti tujemu kapitalu, proti izkoriščanju od strani tujcev.
Preidimo k poročilu.
Predsednik pripravljalnega odbora gosp. F. Rebula je pozdravil v svojem otvoritvenem govoru drž. in deželnega poslanca g. dr. O tokar j a Rybafa-a in načelnika ljubljanske zadruge „Združenih čevljarjev", g. Breskvarja. (Dolgotrajno ploskanje). Pozdravil je tudi vse navzoče, ki se zanimajo za stanovsko organizacijo.
Nato je poročal g. V. Engelman o delovanju pripravljalnega odbora. Omenjal je na kratko, čemu se je zadruga ustanovila in zapreke, ki so se stavile ustanovitvi. Poročal je o sklicanih 4 sestankih in vsako-tedenskih odborovih sejah, kjer so se sestavljala pravila.
Poročilo je bilo odobreno.
K besedi se je oglasil na to g. B r e-s k v a r, predsednik ljublj. zadruge. Pozdravljal je ustanovitev nove zadruge v imenu ljubljanskih tovarišev. Zaželel je novemu podjetju obilo vspeha. Na to je razpravljal podrobno o stališču malega obrtnika nasproti kapitalistom. Natančno in poljudno je razložil državni zakon, posebno par. 38. o. zM ki daja obrtnikom mnogo pravic, le žal, da ga ti vsled nevednosti ne znajo uporabiti.
Nadalje je priporočal tudi ustanovitev strokovne zadruge, ki bi vsem čevljarjem mnogo koristila, bodi glede pridobitve gotovih pravic, bodi tudi glede izobrazbe. — Konečno je obljubil tudi, da bo ljubljanska strokovna kakor tudi pridobitna zadruga tržaškim tovarišem vedno za informacije na razpolago. (Burno odobravanje).
Vsprejeta je bila sledeča RESOLUCIJA :
Današnji občni zbor „Združenih čevljarjev za Trst" dne 9. oktobra 1910 v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva" se strinja z izvajanji raznih govornikov, da se prične agitacija za organiza-torično delo med čevljarskimi mojstri na slovenskem jugu, da se doseže znanje zakonodajstva o obrtni organizaciji. Posebno opozorjen je treba biti na § 38 novega obrtnega reda, ki jamči naši obrti dovolj ugodnosti, le zavedati se jih je treba. Gospodarske organizacije naj se povsod ustanavljajo, koder so predpogoji za to. K gospodarski organizaciji spadajo sledeče točke: Ustanavljanje sirovinskih in produktivnih zadrug, preprečanje vsake akcije, ki ne odgovarja novemu obrtnemu redu zlasti par. 38., delovanje na to, da se propagira ta ideja po oklicih, shodih, konferencah ali kongresih. Vsa ta gospodarska organizacija
se ima centralizirati, ustanoviti skladišče z usnjem in čevlji, vplivati na to, da se razni trgovci in konfekcijonarji poslužujejo domačega izdelka, prihodnje leto sklicati kongres, ki se bo bavil zlasti s tem, kako vzbujati naše obrtnike k potrebnemu gospodarskemu znanju in obrtni organizaciji. — Danes stojimo Slovenci osamljeni brez vsake organizacije. Obmejni tovariši nemškega naroda so v vseh teh točkah samostojni in stojijo brezdvomno emancipirani na gospodarskem in obrtnem polju. Če se hočemo poslužiti teh zgledov, ni se nam treba bati, da bi ne priskočili razni faktorji na pomoč. Saj je dolžnost vlade, da pomaga tudi malemu obrtniku — To pa stori le v slučaju, če smo organizirani. Velike važnosti je danes pospeševalni urad za malo obrt na Slovenskem, ki brezdvomno priskoči na pomoč, če bo videl, da se obrtniki v resnici hočejo organizirati. V smislu te resolucije naj delujejo kolegi na to, da se uresniči in naj takoj imenujejo za Trst zaupnike, ki bodo imeli nalogo, pri eventualni akciji skrbeti, da se ti sklepi uresničijo.
Besedo je povzel g. dr. R y b a f pozdravljen s prisrčnimi ovacijami.
Govornik se je dotaknil v prvo dosedanjih organizacij na našem narodno-gospo-darskem polju ter prešel na to k novi ustanovitvi, čestitajoč zadružnikom na novi pridobitvi. Razpravljal je dalje o važnosti takih zadrug s strokovnega, gospodarskega, narodnega in političnega stališča. Omenjal je tudi eksporta, na katerega se v sedanjih časih pri nas skoro niti ne misli, da-si je ravno Trst za to prav primeren trg.
K zaključku je navduševal člane, naj se ne strašijo dela ter naj se krepko zavzamejo za novo zadrugo. (Soglasno odobravanje).
Imenom pripravljalnega odbora se je zahvaljeval g. Engelman obema predgo-vornikoma za njihova izvajanja in dobrohotne nasvete.
Na to je prečital nova pravila, jih pojasnil na večih točkah ter predlagal, da se sprejmejo. Ta so bila soglasno vsprejeta.
Na vpisovanju se je oglasilo okrog 70 članov.
Predsednik je prešel k 4. točki — k volitvi odbora in je bil vsprejet predlog, naj se glasuje z vzklikom.
Izvoljeni so bili v načelstvo gg.: Rebula Fran (načelnik), Marko Andrej, Orel Fr, Sulič Jos., Detela Stanislav (blagajnik), Cink Fran, Spondrek Andrej, Božič Alojz, Furlan Ivan, Fabjan Jožef. Nadzorništvo: Erjavec Josip, Umek Fran, Curk Jos., Lavtar Ivan, Suc Alojz, Klun Anton.
Načelnik g. Rebula se je še enkrat zahvalil vsem na udeležbi ter zaključil občni zbor. —	_
Istrski deželni zbor
bo imel jutri zopet sejo. Ker se vse zdi, da so se pogajanja v spravni komisiji definitivno razbila in da je izgubljena vsaka nada, da bi prišlo do kakega sporazumu, se nam zdi čudno, in si tega sklicanja v jutršnjo sejo ne moremo tolmačiti drugače, nego da hočejo sedaj Italijani forsirati in igrati va banque. Ker pa z druge strani ni misliti, da bi se hrvatsko-slo venski poslanci udali nasilju, utegne priti jutri do viharjev, kakoršnjih morda Še ni videl ta deželni zbor. Signori hočejo tako in če hočejo — pa bodi!
Će so gospodje tako otrpneli v svojem oligarhičnem fanatizmu in v svoji narodni in strankarski sebičnosti, da niso za pametno besedo in stvarne razloge, pa naj govore — dejanja. Dovolj je bilo že sprav-Ijivosti, potrpežljivosti in odnehavanja — dovolj je bila že žrtev se strani kruto užaljene in na svojih življenskih interesih toli oškodovane večine prebivalstva v deželi in nje zastopnikov. Ta brezobzirni in tiranski zistem se mora zlomiti — tako ali takol
Po zaključenju dež. zbora gorlSkega.
V Gorici 15. okt.
I.
Mnogo se ugiblje te dni o tem, kaj bo iz našega deželnega zbora in pa o posledicah njegovega nenadnega zaključenja. Odgovarjati na ta vprašanja ni ravno lahko, zakaj pred očmi moramo imeti Čisto posebno sestavo v zboru nastopajočih strank, kakršno bi težko dobil v parlamentih drugih narodnostno mešanih kronovin. Zato pa slone vsa prerokovanja glede nadaljnega razvoja stvari v deželni hiši večinoma na ugibanjih brez prave reelne podlage.
Za sedaj je gotovo samo to, da so z zaključenjem dež. zbora nehali obstajati vsi odseki, da de elni poslanci ne uživajo več imunitete, da so pokopani vsi zakonski in drugi predlogi, ki bi se imeli pretresovati, in da ostane v funkciji samo dež. odbor za oskrbovanje tekočih opravil. Zaključek je navadno predhodnik razpusta. Pravimo navadno, ker ni ravno da zaključenju mora slediti razpust.
Običajno je še vedno možno, da pride med strankami do kakega sporazuma, da se izogne razpustu. V našem slučaju je seveda taka možnost minimalna, če upoštevamo nepremostljiva nasprotstva, ki so se po dopolnilnih volitvah Še poostrila v najvišji meri, kakor smo videli v prvi seji dež. zbora.
Samo eno sredstvo bi utegnilo ugla-diti pot do kakega sporazuma: demisija
deželnega glavarja in njegovega namestnika. Njuna demisija bi bila tudi logična, zakaj energični korak vlade je zvalil odgovornost za posledice kajpada na vso večino, a je zadel v prvi vrsti deželnega glavarja in njegovega namestnika.
Zato je njuno stališče sedaj nevzdrž-Ijivo in prav gotovo ne bosta pozneje več v predsedstvu zbora. Pametneje bi bilo, da se takoj umakneta: s tem prihranita sebi novo blamažo, prebivalstvu pa zopetne volitve.
Kajti pot do sporazuma med strankami v goriškem deželnem zboru vodi sedaj edino le preko Pajerja in Gregorčiča.
Kdor se pa ne sramuje javno gaziti zakone in vprizarjati pred očmi vlade najhujša nasilstva; od tega tudi ni pričakovati sence značajnosti; zato naj brže niti Pajer niti Gregorčič ne podasta demisije, ampak bo vlada prisiljena se ju iznebiti potom razpusta dež. zbora.
Slovensko ljudstvo na Goriškem je sedaj na čistem, komu se bo imelo zahvaliti, Če bo v doglednem času zopet poklicano na volišča.
Vprašanje imenovanja tržaškega škofa.
Dolgo se vleče to vprašanje. Kakor da se je ustavilo na mrtvi točki, preko katere ni možno dalje. Čim se je kandidatura katerega njih, ki so v resni kombinaciji, jela iz enega ali druzega vzroka krhati, navstaja mrtva točka, preko katere vodi merodajne kroge misel na nemškega Škofa v Trstu. Tako je tudi sedaj, ko se zdi, da se kandidatura ravnatelja centralnega semenišča v Gorici nekako krha io umika v ozadje. Če že ne more biti
—	tako se razvija misel v glavah na Dunaju — Castelitz, pa naj bo r a v n a t e I j „Anime* v Rimu, Nemec dr. Lohninger !
Mi pa vprašamo dunajske mogotce, ali ni poleg Castellitza nobenega druzega svečenika v tržaško-koperski škofiji sami, ati pa vsaj v škofijah metropolije goriške, ki šteje kakih 1200 duhovnikov, nobenega, ki bi mogel vredno zavzemati škofovsko stolico v Trstu ?! Da, mi smo nastopili proti Castellitzu, ali iz tega ne sledi še, da bi se mi zadovoljili s kakim Nemcem. Nismo proti Castellitzu radi njegove osebe, niti ne radi tega, ker je Italijan. Saj smo že opetovano naglasili, da je škofovska stolica v Trstu — ko se že rado rabi to besedo — posestno stanje Slovanov in Italijanov, nismo torej proti Castellitzu zato, ker je Italijan, ampak le zato, ker mu nedostaje kvalifikacij. To zahtevamo brezpogojno od Slovana in Italijana, principijelno pa Ic-ključamo Nemca.
A to je ravno karakteristično za politični kurz, ki vlada sedaj v Avstriji, v blaženi tesni zvezi z Berolinom, da Nemci začenjajo smatrati Trst kakor svoje posestno stanje in da temu primerno zahtevajo nemškega škofa in da se vladni krogi identificirajo s to nemško pretenzijo.
Hrvatje in Slovenci in tudi Italijani pa se morajo proti tej nemški pretenziji upreti z zobmi in nohti, ne le s principijelnega stališča, po principu brambe svoje lasti, marveč tudi radi žalostnih izkušenj, ki jih je doživela škofija ravnokar s takim nemškim eksperimentom. Res strmeti moramo, da je po takih izkušnjah sploh še možna le misel sama na ponovitev takega eksperimenta.
V označenje vse predrznosti, ki jo vsebuje zahteva, naj bi v Trstu vladal nemški škof nad izključno slovansko - italijanskim prebivalstvom, naj formuliramo vprašanje: Kakov hrup bi nastal med Nemci, ako bi se hotelo imenovati kakega Slovana kam v Line ali pa na Dunaj? To bi bil krik. Pri tem pa treba še posebno pomisliti, da slovanski svečeniki pri nas redno imajo nemščino popolnoma v svoji oblasti, dočim Nemci nimajo poznanja našega jezika in si ga tudi nikoli ne pridobe v toliki meri, da bi res mogli biti v duševnem stiku z narodom. Zato je tisto govoričenje, da usiljevani kandidat Lohninger „študira® naš jezik, le pesek v oči. Saj se sedanji koadjutor dunajski niti pošteno italijanski ni naučil v trinajstih letih svojega bivanja v Rimu, da-si je bil notri med izključno italijanskim ljudstvom za vse svoje dnevne potrebe vezan na italijanski jezik!
Mi smo že mnogo pisali, govorili i« svarili, da pač merodavni krogi ne morejo biti v nikakih dvomih glede zahtev našega ljudstva do svojega škofa. Vendar hočemo
—	radi važnosti stvari — zopet precizirati svoje stališče. Mi zahtevamo domačina : bodi Slovana, bodi Italijana. Zahtevamo to radi principa brambe svoje lasti in radi tega, ker vemo, da le domačin, ki pozna ljudstvo in njegovo narav, more vspeŠn* vršiti svoje zvanje. Italijan ali Slovan — na vsak način pa mora imeti vse potrebne
*iTin ri i i i i i i i ii| i » t »_Li-L-t.1-!-L'' rr rmi i i ri i i im
USTREDNl BANKA ČESKYCH
CDODITCI C M PODRUŽNICA v T Mir
OrUnllLLLn :: PIAZZA DEL POSfEROiSO i ::
Tlogenamjilije 4 v/o P,tmijo?eyio£e 4%%
VADIJE II KA7CIJE
MENJALNICA.
ngri.imtTi-i m it i iti t m rt i t i n t t-» i

V Trstu, dne 16. oktobra 1910
»EDINOST« St. 287.
Stran m
kvalifikacije. A na to spada na odličnem mestu popolno poznanstvo deželnih jezikov. Zahtevati pa smemo domačina tudi še zato, ker stoji dejstvo, da je med duhovščino teh Škofij in tudi v tej tržaško-koperski škofiji sami, mož, ki bi uredno popolnjevali škofovsko stolico v Trstu. Z vso in tudi skrajno energijo bomo odbijali vsaki poskus v svrho, da bi tudi škofovske stolice pri nas morale služiti politiki nemške ekspanzivnosti.
Merodavni krogi vzamejo naj to na znanje, dokler je še čas!
Dnevne novice.
Hrvatska zedinjena Samostalna stranka. V Zagrebu se je v četrtek konstituirala nova hrvatska stranka, ki je nastala po fuziji bivše takozvane stranke prava in napredne stranke. Stranki so dali ime „Hrvatska ujedinjena samostalna stranka". Predsednikom stranke je bil izvoljen Grga Tuškan, podpredsedniki dr. Mažuranić, dr. Lorkovič in dr. Badaj. — Glavnim glasilom stranke postane „Pokret", ki dobi ime „Hrvatski Pokret".
Po konstituiranju so prišli na skupščino zastopniki srbske samostalne stranke, ki so bili vsprejeti s klici: Živeli Srbi 1 Tuškan jih je pozdravil z nagovorom, nakar se je zahvalil dr. Medakovič v imenu Srbov.
Z redovi odlikovani socijalni demokrati. V Kodanju je socijalnodemokratično centralno vodstvo izključilo iz stranke dva železniška uradnika, ker jima je kralj Friderik osebno izročil neki red. Uradnika sta rešila mnogo ljudi gotove smrti, ker sta pravočasno na železnici odstranila neko nevarnost.
Položaj Bilinskega omenjen. „Prager Tagblatt" piše da je položaj finančnega ministra Bilinskega omenjen radi nasprotstva Poljakov in konsevativcev.
Domače vesti.
Prvi slučaj s sumljivimi znaki kolere v Trstu. Včeraj predpoludne je bil iz zapora v ulici Tigor prenešen v infekcijsko bolnišnico pri sv. M. M. jetnik, ki prikazuje vse simptome kolere. Dotičnik je zidar in je bil več dnij na potu iz Bari preko Benetk v Trst in je dospel semkaj minoli četrtek. V Benetkah je bil še preiskan po zdravstveni komisiji in ker ni bilo opažati na njem ni-kakega sumljivega znaka, je dobil dovoljenje, da sme nadaljevati pot. V petek zjutraj se je spri v tržaškem starem mestu z nekim svojim rojakom in ker mu je nevarno grozil, so ga aretirali in odveli v ulico Tigor. — Včeraj po noči je nakrat obolel z močnim bljuvanjem in drisko in ko ga je zjutraj preiskal kaznilniški zdravnik, je konstatira! simptome sumljive za kolero. Oblasti so takoj odredile, da se razkužijo oni jetniški prostori, v katerih je bil jetnik zaprt, in zapre prenočišče, kjer je bolnik prejšnjo noč spal, ter da se stavijo pod zdravniško nadzorstvo vsi oni jetniki in pazniki, kakor sploh vse osebe, o katerih se je doslej izvedelo, da so prišli z bolnikom v kakor-Sno-koli dotiko. Stanje bolnika v bolnišnici pri sv. M. M. je jako opasno in je malo nade, da ostane pri življenju.
Po klinični dijagnozi soditi, ni izključeno, da je to slučaj prave azijske kolere. Tudi mikroskopična dijagnoza — v kolikor se je dalo izvršiti do zvečer — kaže na to možnost.
Odločilen pa bo še-le vspeh kultur-bakterij, ki se nahajajo v odpadkih bolnika. Ta bakterijologična preiskava traja pa dlje časa in bo dovršena komaj danes opoludne.
Z ozirom na velikanski promet, ki se pretaka preko tržaškega mesta, je bilo pričakovati, da se tudi tukaj med mnogimi novodošleci pojavi kak slučaj kolere. Saj se je po evropskih mestih tekom zadnjega meseca vsak dan naznanjalo kak posamičen slučaj. En posamičen slučaj, importiran očevidno iz okuženega kraja, ne daja razloga za vznemirjenje, izlasti z ozirom na to, da so oblasti že pred dlje časa ukrenile jako stroge in obsežne varnostne odredbe, ki so se pri sedanjem pojavljanju izkazale povsod kakor jako vspeŠne. Upati je^ da tudi navedeni slučaj jetnika iz ul. Tigor, ki je dan poprej dospel iz Italije, ne tvori nikake nevarnosti za razširjenje bolezni v naših krajih.
„Mladini". Opozarjamo posebno na lepi, zanimivi in veleaktuvelni članek — došel iz peresa nadobudnega inteligenta —, ki ga priobčujemo na 5. strani današnjega lista.
Na željo cenj. čitateljev uvedemo v našem listu posebno rubriko: Vprašanja in odgovori. Tu bomo odgovarjali na razna nam stavljena vprašanja, in to vsaki ponedeljek. Tozadevna vprašanja se lahko oddajajo v uredniško škrinjico (pritličje), ali pošiljajo po pošti. V interesu vprašalca samega je, da pošlje jasno vprašanje, ker le na tako mu moremo dati točen odgovor. Mislimo, da s to novo uvedbo bo ustreženo mnogim našim čitateljem.
Cankarjevo predavanje. — V petek zvečer je predaval v „Delavskem domu" znani pisatelj Ivan Cankar o „Umetnosti in ljudstvu". Radi bi pisali o tem kritiko, a žal tega ne moremo storiti, kajti „klobasa-rija", katero nam je g. predavatelj podal, pač ni vredna, da o tem pišemo. Pričakovali smo, da nam g. Cankar poda kaj boljšega, v boljši slovenščini in boljši obliki. Će g.
predavatelj misli bagatelizirati tržaško občinstvo, se strašno moti. Želimo pa, naj vsaj goriškim Slovencem prizanese s takim predavanjem I	E.
Iz okrajne bolniške blagajne. — Fran Valetič iz sv. Križa itev. 86 nam piie:
Zavarovan sem ▼ okrajni bolniški blagajni. Dne 2. avgusta sem se prijavil bolnim, a dne 10. sem Šel po podporo. V moje veliko začudenje mi je rekel predsednik, da sem od 1. 1908 dolžan blagajni 84 K, češ, da se mi je rečenega leta neopravičeno izplačala podpora v tem znesku, češ, da sem bil poškodovan v tepežu. Zato da mi ne dajo nič. — Prosil sem, naj se me vsmilijo, če že ne zaradi mene, pa vsaj radi ubozih mojih otrok. G. predsednik pa mi je odgovoril: tukaj ni hiša usmiljenja. Po dolgih prošnjah so mi vendar dovolili 1 K 6 stot. na dan. A kaj naj počnem s to podporo pri taki družini, sestoječi iz žene in 5 nedoraslih otrok ?! Napravil sem utok in pozvali so me pred razsodišče za dan 16 septembra ob — 19 uri 45. m. Ker pa jaz te ure ne poznam, sem prišel že ob 8. uri zjutraj, a tajnik mi je pojasnil naj pridem ob 7 in en četrt zvečer. Kaj mi je bilo početi ko stanujem v daljnem sv. Križu ? ! — sem vprašal. Tajnik pa mi je odgovoril po laški: To me ne briga, pojte ven! Ko sem prišel zvečer pred razsodišče, so mi povedali, da je razprava odložena na 20. dan avgusta ! J
To pa zato, ker trebajo — „Piccola" od 15. oktobra 1908 in dotične akte deželnega sodišča. Ko pa so se uverili iz dokumentov, da sem bil tedaj zahrbtno napaden in da nisem ničesar zakrivil, mi je razsodišče prisodilo, naj se mi izplača vsa podpora in tajnik mi je velel, naj pridem jutri, ali to „jutri" je trajalo celih 12 dni, dokler mi ni rekel tajnik, da je razsodišče zopet razveljavilo svoj sklep in da zdaj ni več pomoči! Če je to res, zakaj mi ni tajnik povedal tega že prvi dan, ne da sem moral 11-krat delati pot iz sv. Križa v Trst in me je samo voznina stala 11 K in izgubil sem zaslužek za ves ta čas.
Fran Haring delavec v tehničnem zavodu pri sv. Marku, da se je javil bolnega dne 12 in da je bil 9 dni bolan. Bolela ga je glava — šilila mu je kri vanjo — in noge so mu bil težke, da je s težavo hodil.
Blagajnična zdravnika dr. Tempesta in Tomasich ga nista hotela priznati bolnim. Zato je šel dne 13 k privatnemu zdravniku in ta ga je priznal bolnim. Ali plačati je moral zdravniku 2 K za vizito, a za medicine 5 K.
Slične pritožbe se ponavljajo večkrat, kar je čudno tembolj, ker je okrajna bolniška blagajna v socijalistiških rokah!
Prva prim. gostilničarska zadruga priredi v torek, dne 18. t. m. ob 2.20 uri pop. v prostorih „Tržaškega podp. in bralnega društva", ul. Stadion, shod, na katerem se bo razpravljalo o sedanji draginji in drugih stvareh, tičočih se gostilniške obrti. Ne zadostuje, da smo si ustanovili obširno zadrugo, ampak naš cilj. bodi tudi da živimo v duhu časa, s sedanjimi razmerami. Mnogi naši tovariši se za sedanje življenske pojave veliko premalo brigajo in čakajo le, kaj stori njegov sosed. A to mora enkrat nehati!
Tako omahovanje in nastalnost nam mnogo škodita pri naših gostih, ker ni med nami edinosti. — Pogostokrat nas napačno umejo, ker jim vsled naše nesloge ne moremo pojasniti našega stališča.
Zato je naša dolžnost, da se vsi kakor en mož vdeležimo tega stanovskega shoda. Tu bomo razpravljali o važnih naših stvareh, ki jih moramo rešiti ravno v tej dra-ginjski dobi tako, da bo ustreženo vsem razmeram.	J. F. gostilničar.
V stvari meščansko-šolskih kurzov. Cenjeni g. urednik! V „Edinosti" od dne 14. t. m. objavljeno pojasnilo stvari meščansko-šolskih kurzov v Trstu zahteva nekoliko pojasnila. Zato Vas uljudno prosimo, da objavite sledeče pojasnilo: Ovira, „da v Trstu ni učiteljišča" ne velja v tem slučaju, ker so se taki kurzi že vršili na trgovski akademiji, a z laškim jezikom. Da tak, v zakonu sicer ustanovljen izgovor v Trstu sploh ne more veljati, nam je v dokaz ustanovitev izpraševalne komisije zauči-teljstvo ljudskih šol v Trstu, ko vendar pravi dotično določilo štatuta, da se take komisije ustanovljajo le na sedežu državnih učiteljišč; navzlic temu je vlada Lahom u-stregla ustanovivši na mestnem liceju izpra-ševalno komisijo, torej na zavodu, ki ni niti državen, niti ni učiteljišče.
Da mora biti učni jezik proŠenih kurzov identičen z onim zavoda, na katerem se kurzi vrše, je res, a mi vendar nismo tako ponižni, da bi rekli, ker trpimo že krivico s tem, da nimamo v Trstu nobenega slovenskega srednjega učnega zavoda, si naložimo pokorno še drugo iz prve izvira-jočo krivico ! Ta logika ni naša. Sicer pa se tudi tisto zakonsko določilo glede jezika da prelomiti, kakor je pokazal slučaj v Gorici, kjer so pred leti na laško-slovenskem ženskem učiteljišču imeli meščansko-šolske kurze z nemškim učnim jezikom!!
Pomanjkanje učnih sredstev (v poštev bi prišla le geografija, kajti eksperimentalna (Dalje na X. strani/-
SVOJI K SVOJIH!
SVOJI K SVOJIH!
nova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina stav. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmernih cenah.
SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA.
Gugl. Brod & Cl
—.—— TRST	-
Ulica Rotsini 26, vogal ulice della Zonta
opozarja slavno občinstvo, da je na novo uredil SVOJE VELIKE SOBANE z
modernim pohištvom
vsakega štila "3RI6
bi je je nakupil pod- takimi pogoji, da je zamore nuditi svojim cenj. odjemalcem po najnižjih cenah.
Katalogi na zahtevo zastonj.
Prodajo se po zmernih
no na h z(ati m *rebrn' Predmeti nevt UcNall In rab Joni, kup jeni na javni dražbi. — Projema se tudi v zameno
S«." Trst, Via Barr. vecchia 8, f. nad., levo.
Slovenci!
hočete se obleči W po ceni ?
Obrnite »e do dobroznane trgovine z oblekami
,ALLA CITfA' 01 TRIESTE"
Trst, ulica Siosna Caiteci St- 40 (prej fomino
kjer dobito velik Izbor Oblek ln iakenj za molke, dečke lr. otrobe se nastopajočo sezono po sledečih cenah : Obleke iz poluvolne in Kamgarna za m* ke od K 15—52 Obifke „ „ „ dečke „ „ 10—30 Obleke „ „ za otroke.....„ „ 4 —16
Suknje, kožuhi z ovratn kom i i prave kužuhovine za dečke, pelerine iz L .dna po renar-, da ee nI bati nikake konkarenoe. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - Izvršuje se dalo tudi po mori.
Velik izbor potrebnih predmetov za ■•elavce: h In Se, srajce, pletenice itd. itd.	Postrežba solidna.
ALLA CuTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica Giosne Carfiaccl Štev. 40 (prej Torrats)
Fratolli Rsuber:
Trst, uiica Carducci 14 (prej Torrente) Zaloga ustrojenih kož. ==
li—JB
Stmchel S Deritsch
Tr»t. Piassa Nuova
--- vouai ulica S. Caterfrv
Najnovejši dohodi vseh novosti.
Volneno blago
svile za bluze ::::in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE.
□
Dr. Al. Martinem
Cesare Cosciancich koncesijonirani zobotehniK
ordinira od 9.—1. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33,
IT. nad. - Telefon 17C8.
□
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta
potrebščina z sedlarje.
hh nw—BV^C ff^M Mlf 1l'' f**! "T
Arturo Modricky
Prodajalnloa manufakturnega d aga In drobo b ^reuJiFtov, Trst, u:ioa Belvedere 32
Novi dohodi za pomla dno sezono, Perkal, zefir Batin, beli in barvna ti batist, Perila na meter dvojne širokosti kakor tudi za rjuhe 156[1(X>-Izbera moSkih in ženskih srajc, ovratnikov, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic. Moderol, aoa-ni i oboi, maje, trlii. — MoSsi in otroini
slamniki, rokovice, nogovice in Čipke. Dežniki iz bombaževine in svile. - Zavese Iz blaga iu čipk ter velika izbera drobnih predmetov.	CENE JAKO ZMtiKNEu
insiMidn rvn c^rmnir^r^V^ TO3 T'iAf.^ Ukii'.U f »fl ik Ufitl .irtli frf. j .v
m s?
J.
fi ^ -.t V- JO
tat
Dr. Fran Korsano
Sperijal?;! za iiniitUr.« in ko2n«
ima svoj amimiaionj v IrstK v tki ki Sin it«*. *
in&d j*dr»u**o baiiku/
«*«Wtt «< Li « !, li ti t. '-i S* * Ik |li

it*
t-s i"-*
m

Na obroke!
]akob Dubmsky
Na obroke!
Trst, ul. deli' Olmo št. 1, ZI. nad.
JK2- VELIKA IZBERA
izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga
ter moške in ženske snknje.
Usodni posoli za plačila na otroke.
Trst, ulica deli' Olmo št. 1, II. u.
I Svoji k svojim!
1910-1911
Jesen. 1910-1911 ^ima.
Velikanski dohodi zadnjih novosti za moške in ženske obleke kakor tudi razne kožuhovine.
Križmančič & Brešcak
ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37
Največja slovenska manufakturna trgovina v Trstu.
— PJtRiLu — Ogromni izbor v ako*r. platna in &otonine za namfz. in post. opra o.
— VELIK.A IZiiER-k — volne, time, perja za p ruiCt*, sploh vse, fcar spada za posteljno opravo.
N ®
<x> 52
ca
— UsAKOVRSTJiU — žensko osebne perilu, kakor n. pr. srajce, spod, krila, »p. hlače itd.
Qi
O
— aovi inmoin — Blaga voln. za moške obleke, f-rajce ovratnike zapestnice in :: kravate.
VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vezenin, čipk, pajčolanov, tfrakov, gumb in raznovrstnih okraskov za ooleke, kakor tudi razne barZune in svile za obleke, in okrašenje oblek.
BLAGO, KATERO NI PO VOLJI 8E TAKOJ ZAMENJA.
Vse Sokolske potrebščine.	Narodni tra*ovi.
Svoji k svojim!
ifcran IV
»EDIN08T« St W.
V Trstu, 16. ektobra 19 !•
Patent, divan-postelja Machnich
Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki proster in se spreasesi ▼ hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo s lastnimi i;«uic&mi in blazinicami. — Diva« je izdelan na tak način, ki zkljsčuje, da bi se ugnezdil mrčes. Čuti s« lažje kakor postelja.
Prospekti zastonj. E ven tu ve I. na mesečne obroke«
Vsprejemajo se vsakovrstna tapecijska in dekoracijska dela.
C. MACHNICH. trst, * 6"""""" "
M
09
E
s is
o ~
•=» o 0» e
CO
Ka obroke
Uelika zaloga izdelanih oblek
Velika (zbira zimskih oblek za gospode In dečke, snkenj, površnikov kratkih ter dvlgHi fcoždrav vseh kakovosti. - Specijaliteta v vožnji.
Adolf Rostorts, nI. S. Glouannl 16, L n.
zra en „BUF-ET AUTOMAT1CO"
s
CD
a» n
ca
M
« t
M
POZOR! skladišče al v prttil-| 6ju, ampak v prvem nadstropju.
■rt
POZOR I Skladišče nI v prltii-6io, ampak v prvem nadstropje.
J4

Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence I
H
edini perfektni govoreči aparat brez Iglo Garantirani aparat za 5 let od K 45'— naprej. Dvojne plošče (25 centimetrov) „ 2 50 „ Ovo ne plošče (28 centimetrov) „ 4 50
Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. plošč. — Katalogi gratis is franko
„PATHEFOSS", Trst, Oorso št.

mm
SLOVANSKA KNJIGARNA
TRGOVINA PAPIRJA

Velika zaloga mnotniikih in svetih slik, slike sa obhajilo ter rožnih rencer razne sodnijske tiskovin«, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo so vaa-kovrstna tiskarska in knji-t::: goretka naročila. ::::
J07IP G0R6HJ6C
Trst, ul. Caserma 16.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
Brzojavna adr«sa: ::: :: ::: GORENJEC - TRM.'.
TELEFON M lS
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
^aiaaaaa
Naj bogatoj a zaloga ksgig, papiija in piaaraiikik pa-:::: :::: trebščin. :::: tu: Velika zaloga rnmaikalt}, molitvenikov in časopisov flEjgacgC«
Sirite EDINOST v«..™« .«1»
M. German
cvetličar, Trst. Via Ponterosso 3
VSE VRSTE semen, čebulo, sadik, cvetlic kakor tsdl gnojil.
Mlekarska * zadruga
1	v Senožečah	=
odda z novim letom
mleko v zakup.

CROATIA
ZAVAROVAL. DRUŽBA V ZAGREBU
Ustanovljena leta 1884
f FRIDE
WAR7 1
FRIDERIK SCHWARZ
Trst, Via Valdirivo št 3, Trst
Zastopnik : znanih : mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■■ SZABATKA ■■■■
Prol pcrnl mlin Bćkćsuoba
Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, C riško, Istro in Dalmacijo.
GOStILNA H. D. 0.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času
se dobijo gorka in m zla jediia. Gostilna je oivorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.
X Edina slovenska kisla voda
Tolstonia slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana
med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sili za želodčni krč, zaprtje, bolezni ▼ ledvicah in mehurju ter povspešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla. voda.
Odlikovana jc bila na mednarodni razstavi ▼ Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na
Dunaju 1899. Naroča se pri OSKRBNIŠTVU Tolstovr 6ke blati ne pošta OufttanJ (Koroško),
kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Naroča se pri g. RAjKU KOTNiK, Trst, Via Coroneo 45, kateri je zastopnik za Trst in okolico.
ulice (v lastni hiši)
Podružnica
Glavna zastopstva:
Osjek, Reka. Sarajevo, Novioad ta Spljet.
Centrala:
Zagreb, Vogal Marovske in Preradovićeve j
v Trstu, Corso ste*. I. ==in
UL

Ta zadruga stoji pod okriljem in nadzorstvom občine alob in kralj, glav. mesta Zagreba ter prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja :
1)	Ha življenje
1)	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
2)	Zavarovanje dote
3)	Zavarovanje življenske rente.
2)	Proti škodi po požaru
1)	Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovare«.)
2)	Zavarovanje premičoin (pohištva, prodajalniškega. blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.
3)	Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
3)	Zavarovanje steklenih šip.
4)	Proti vsakovrst. nezgodam in zakonskim dolžnostim jamstva.
5)	Proti tatvini z ufomom.
6)	Proti povodnim škodam.
Zadružno imetje t vseh delih znašalo je leta 1909 :
K 3,11« 216-86
Od tega jamčevni zakladi..............K 1,000,000-00
Letni dohodek premije s pristojbinami.........K 1,117,850*03
Izplačane škode...................K t.923.I6S 48
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Natanjčneje informacije daje Podružnica „Croatte" Trst Corso it 1, L n. II
■i
3:
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim 1 Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slov gostilna naj ima le edino sloven. kislo vodo.
EV kratkem se odpre nova trgovina i
8J STRUKEL & SEU - TRST S
Via San Antonih diev. 12	||
Drobnarije igrača in potrebščina za petovanj*. - VELIK IZBOR perila ovratnikov, ^NAINIŽJE CENE	zapestnic, ovratnic, sraic itd.	NAJNIŽJE CENE. jj
Tvrcika v&to no vijena :.ta 1877.

Schnabl & C° Succ. - Trst
(Inženir G. Franc & J. Kraaz) Urad: nUca Mlocld MachiaveUi št. 32.
Skladišča: uiica Gloachino Rosslni.
Kaalov za bnrojavke:
.Universum- — Trst
I
Telafona:
urad: it. 14-00. — Skladišče: St 61.

Prodajajo po zmernih cenah:
Seealjko za vino in vodo na transmisijo In na roko. Cevi vsak« «»-*ts za napeljavo vodo, plina in paro. Pipe, guamicijo in tehnični predaett vsake vrsto. Motorji, stroji in kotli na paro. — Priporočajo svoj tehnični arad
za Izdelovanje In oskrfiljenje vsakovrstnih strojev za obrt
---Oaalki saatoaj.---
s

Linlmsnt Copslci Co.
cad mestek rn
SIDSO-? AXN-EX FSLLER
je že staro akuSen > domači zdravilo, ki ie že mucgo let uporablja uspeSno drgnoaje proti trganjn, reumatizmu fa zmrr.llml.
Zaradi mai j vrednih ponie OY<ll I i-J* manj naj se pači pri naka-j« iu jemlje le originalne »tekleniae t savojih z varstveno znanko „SIDRO" in :::: Rtcbter. Cmn po 80 vin., K 1 40 ia K 1. Dobi se v mnogih lekarnah. Glav. saofa Jožef To rok, lekarnah ▼ Bu »napeSti.
Dr.RlchterJa lekarna MKE3
Elizabethstrasse No. 5 neu.

ova zgasajama
Trst, ulica fabio Severo 17
=5=- vogal ulice Molingranda
Toči se dalmatinsko žganje, šlivovlca. raa brinjovec, konjak In veakov. zdravilni liker^.
Za obilen obisk se toplo priporoča
Franjo Batagol.
Najboljšega češkega izvora
CENE : GOSJEGA : : PERESA : : ZA POSTELJE.

1 kg r*Jarih bobrih »«««amtta . ik(K J-49, boljlik K 1'96, k*-) lik 4 E. bellk ■ ruhom K 5*1t, 1 kg belih najfia-iiik b*«»-■1 h K « 401* K 1,1 k!11 >«a*fa
pab« raj »r C E ia T C, kel* fin« 10 "»jin^Ji p«h ■ pr* It K. Pri aaro&tri 5 kg fr»nko. Ilffotovljeno postelj«
čega, modr< ga, bel-ga ali mmauega gtutouitaeaa 1 o <eja 1«0 cm do!,{a in ISO em I roka a S podrigUrJ-««* po 80 cm dolgima ln «0 iir*kima, napolojanlaia a nori!«, ririm s»lo t pet im, tn< hklm poaV-ljr lm	ai Kr«a 1«.
Poloptrnice ao K \ p«rulce i4 8 ; poaameanf r»<-« i« K, lt, 14 K in 16 K ; blarinc S K, 8 K 50 ln 4 K; p«rnt»o SO« io -alg«. 140 en »iroke JS K, U K 70, IT K «0 lu II t; blaalae »• cm dol^e, 70 cm iirose 4 K SO, S K tO, » K 7« ; »padaj« t-ernire a trdnega, Črtanega gradi« 1«0 oa dolga, 1W cm j »Iroke, 18 K 80, '4 K 80. Po«<l a 8« po pove« ij« od lt *r»« dalj d franko. — Premana duTOiJena, naprl^raT®« daaar naraj. Isai^uCni ceuiki guti« la franka.
.S BENISCH t Docii iti Si (66 Sam n Cec>v
& Comp., Trst
— Via Farneto štev. 42 —
Zaloga sira: lSE?*
salam, špeh, ma^t, kokumarl, peveroni, razne jestvine v konservi. sardine v sodih Itd itd.
uu ^ ^ ^m&n ^ & v
Prodajalnica msnufakturn. blaga
K Enrico de FranceschI
u
Trst, ulca delie Poste št 10
vogal ulice Valdirivo) VELIK* IZBERA bombaževine, trllža, fa S tanja, volnenega blaga, izdelanega moškega la
ženskega perila In drobnih prednetov W po najzmernejših cenah.
K
%
%
'4 S
n
_
Ivan o tli n a
■hm stavbni klepar m—m—m T&ST - nlioa Soucaa žtev. 3 - TRST
Izrrfiuje Tsakorrstna v to stroko tpadajoSa d<»la :: kakor n. pr. s a*bca, poaior-ika ia obrtaa. ::
Poprave iz bandona cinka, medena, bakra Itd.
es se Izuiiujelo točno in solidna.
KUPELJI IN SESALKE PO NAROČILU. - Tro-d«ja kuhlnjstili iu kmctij-k'<b potrcbSi.n 1.1 d.
vsa to po n&jLL^jih oen h.
V Trstu, dne 16. oktobra 1910
»EDINOST« St. 287
Btran V
99
Mladini".
V Ljubljani so znašli novo slovensko besedo. No, seveda, Ljubljana je kulturno središče Slovencev, in ima torej pravico k temu. — Kaj pa so to „mladini" ? Nekateri pravijo, da so to pridni in delavni fantje, drugi pravijo, da so le kričači polni fraz, zopet drugi, da so le koristolovci... Cenjenim čitateljem so „mladini" še malo znani; zato mi bodi dovoljeno, da jih nekoliko predstavim tržaškemu občinstvu.
„Mladini- so mladi gospodje, katerim bi starejši gospodje v Ljubljani najrajše rekli „fantini" ali „fantalini", morda cejć „pobalini-. Toda z ozirom na to, da imajo ti „fantini44 večinoma akademične študije za sabo, prizanesli so jim stari gospodje, ter izrekli le „mladini".
Narodna-napredna stranka na Kranjskem je bila poklicana v življenje po vzgledu jednakih strank pri drugih narodih. Toda ne ob vstanovitvi,, ne po desetletjih obstanka te stranke ni imela natančno fiksiranega programa. Ne mislim programa do najmanjših detajlov izdelanega, toda one programne točke ali ono točko, ki ima služiti vedno in povsod v cilj kaki stranki. O takem cilju je bilo pri omenjeni stranki težko govoriti. Po aa vadi se jo je imelo za proti versko, „proti-farško* in temu odgovarjajoče so tudi izhajali v glasilu te stranke večkrat pamfleti na cerkev, duhovščino, vero. Od druge strani pa si mogel slišati od najzvestejših pristašev, da, cel6 od vodje stranke, dr. Tavčarja samega, javno izrečeno trditev, da so „liberalci" boljši kristijani nego pa „klerikalci". Stranka je vojevala le boj proti klerikalizmu, uvidevši škodo, ki jo more isti prinesti slovenski domovini. Ta boj pa se je bojeval brez one jasnosti v nazorih in o konečnih ciljih, ki diči in kakor trden oklep oklepa vso klerikalno stranko, in večino njenih pripadnikov.
In tako je bilo tudi med visokošolsko mladino, ki se je priznavala k tej stranki. Zabavljalo se je le proti veri in cerkvi, toda redno ne iz prepričanja, temveč, ker je bilo tako „nobel". — Ker so se v vrste naprednega dijaštva bile ukoreninile še nekatere druge razvade, prevzete od nemških Študentov, pokazala se je v početku tega desetletja reakcija. Nastopili so dijaki, ki so se imenovali „radikalce" ; hoteli so s korenino izpuliti vse vkoreninjene tuje razvade iz slovenskih akademičnih društev ter uvesti jasnost v napredne vrste: na mesto praznega zabavljanja naj stopita globoko razumevanje stvari in pozitivno delo. In tako je ta nova struja odpravila pojem absolutne narodnosti ter mu odkazala ono častno mesto, ki mu gre. Najobširneje se je bavila ta struja s kulturnimi vprašanji, predvsem z ljudsko prosveto, in ne more se reči, da bi si ne bila pridobila tudi zaslug na tem polju. Glede verskega prašanja zavzela je struja popolnoma svobodomiselno načelo za podlago, ter je je temeljito filozofično razbistrila in utemeljila. V politiko pa se radi-kalci kakor strogo „kulturna struja" niso mešali, temveč jo le Študirali kakor vedo.
Dobro. Ta program si je pridobil takoj obilo pristašev med slovenskimi visokošolci. Bil je lep in dober — za svobodnega dijaka. Toda dijak nehuje enkrat biti dijak, in ko je prišel v življenje, se marsikateri rad posveča politiki, bodisi, zato ker ima zmožnosti in veselje, bodisi iz katerega drugega vzroka. Za one radikalce, ki so prišli po končanih študijah v domovino, nastalo je vprašanje: v katero stranko naj vstopijo ? Kakor naprednjaki so imeli le dvojno pot: ali v socijalno-demokratično stranko, katere program pa vsled svojega internacionalnega stališča nasprotuje programu nacijonalne radikalne struje; ali pa v narodno-napredno stranko, ki pa se jo je vsled nje nedelavnosti in brezprogramnosti toliko napadalo, da je bilo pač zelo težavno sedaj iskati strehe pri napadancu sosedu. Misel na ustanovitev lastne stranke so radikalci „a priori" opustili.
Slednjič so se vendar odločili za težak korak: da pristopijo narodno-napredni stranki v Ljubljani. In da so ti gospodje bili nekoliko bolj taktični v postopanju in nekoliko bolj potrpežljivi, bilo bi se morda zgodilo, kar so namerovali: da bi rejormirali stranko. Toda, prišli so v narodno-napredni tabor, pri tem pa so hoteli ostati še radikalci iz akademičnih društev. V svojem mladeniškem in plemenitem navdušenju so hoteli reformirati stranko od danes do jutri. Seveda so pri tem često zadeli na odpor starejših: tvorili sta se dve stranki v stranki sami: nasproti „starim" so stali „mladini". „Mladini so pač zavzeli preveč ozkosrčno stališče: mislili so, da se mora njih program dati izvesti do pičice, pa bilo makari proti volji starih. Življenje je praksa, a teorija je teorija. In med jednim in drugim se mora napraviti kompromis: nikdar se Še ni posrečilo, vse teorije brez druzega dosledno izvesti v praksi. Če imajo teorije lepoto razprav za seboj, pa ima praksa prijetne občutke vspehov za seboj. In pri vsem radikalizmu moralo bi se nekoliko upogniti hrbet in prišli bi bili morda flo cilja. Da ostanem pri Ljubljani ! Vsi, ki poznamo zgodovino „kranjske politike" v zadnjih desetletjih, bomo znali, da je bil v politiki gotovo dr. Tavčar neupogljiveji nego Hribar; ravno zato pa je bil tudi Hribar na ▼spehih bogatejši od Tavčarja!
„Starim" gospodom pri napredni stranki < seveda ni šlo v glavo, da vse doslej od njih napravljeno delo ni nič vredno; a pri ponavljajočih se nasprotstvih so se pa ravno isti radikalci pričeli posluževati dvomljivih sredstev: zahtevali so kompenzacij v obliki dobrih služb. S tem so si pritisnili na čelo znak sebičnežev. In to jim je največ škodilo, to je bilo ono, kar je najbolj vplivalo, da je prišlo do razkola. In danes se medsebojno kregajo, sodno zasledujejo in javno zasmehujejo drug drugega. Katerim je to bolj v korist: liberalcem ali radikalcem, si menda sami niso na čistem. Jaz menim, da klerikalcem in pa vladi, recite Nemcem.
Sledeč svojemu idealizmu, poskusili so se radikalci tudi izven narodno-napredne stranke na kulturnem in gospodarskem polju. Pri prvem niso mogli dosti doseči, ker jih je bilo premalo na številu. Žal, da se je tudi v njih gospodarskem delovanju pokazala prevelika razlika med teorijo in prakso, pokazalo se je, da bi poleg vseh dobrih programov potrebovali nekoliko nasvetov od strani starejših. In ravno ta nevspeh je ono, kar je pri vsem tem poglavju najžalostneje.
Ta razpor torej ni ne v interesu slovenskega naroda, ne v interesu narodno-napredne stranke, ne v interesu radikalcev, pač pa v interesu njih skupnih nasprotnikov. V toliko usodepolnejši pa je ta razpor, ker prihaja v tem velepomembnem času, ko vlada na mestnem magistratu nemškutar, v času, ko se hoče vzeti beli Ljubljani tisto, kar jo je najbolj dičilo: njen izključno slovenski značaj in njeno naprednost. V nevarnosti so sedaj naši narodni interesi ter interesi narodno-napredne stranke, politični in zelo važni gospodarski interesi. Če ta hip ne strezni vseh res pravih naprednjakov v Ljubljani, potem bi se mogel jaz pridružiti mnenju nekega tržaškega Slovenca: da so v Ljubljani vmladini" premladi, a „stari" prestari!
* m
*
In v Trstu? Povpraševal se bo kdo, da-li ni v Trstu nič „mladinov" ? O da! Tudi v Trstu je „mladih", toda ti niso „mladini". Ne glede na to, da bi jih mogla izkušnja po ljubljanskem vzgledu učiti, nahajajo tržaški „mladi" v svojih „starih" vse drugačno razumevanje za nove ideje. V Trstu so namreč tudi „stari" še — mladi. Od druge strani pa tržaški „mladini" sami izprevidjajo, da je k mladeniškemu navdušenju treba priliti nekoli o „starinske" izkušenosti! Da, tržaški mladini uvide vajo, da v Trstu manjka še marsičesa, kar bi moralo biti, oziroma, da bi se moralo izboljšati marsikaj. Toda to isto uvidevajo tudi naši „stari" sami. In kakor vidijo mladi v Trstu v svojih „starih" vzor rodoljubja in narodne požrtvovalnosti, tako vidijo „stari" v „mladih" one, katerih se ne sme le odbijati, temveč jim pri delu iti na roko, si vzgojiti naraščaj. Le v medsebojnem nepodcenjeva-nju, in le z medsebojno podporo in z medsebojnim zaupanjem združeno skupno delo vodi do vspehov in k dosegi stavljenih si ciljev. Bodi nam Ljubljana žalostnim vzgledom : nesloga tlači! Zato držimo se gesla: le sloga jači!!	Tržaški mladin.
Naši šolski zakoni.
(Dopis s Koperščine.)
Pod tem naslovom je prinesel „Učiteljski Tovariš" od 7. okt. t. 1. daljši članek, ki me izzivlje na nekoliko pripomb.
Dopisnik, navajaje § 18. dež. šol. zakona, trdi, da „okrajna šolska oblast ustanovi stroške za kurjavo, svečavo in snaženje Šolskih prostorov, s tem da ustanovi minimalni znesek za vsako šolo posebe, oziraje se na površino, kubično vsebino in situva-cijo dotičnega šolskega poslopja" — a takoj zatem se zaleta v krajni šolski svet, da je podoben Tirolcu, ki ga pamet sreča še le z 40 letom. Mej tem pa g. dopisnik, sam, ukljub temu, da mu je že čez 50 let, piše taka kričeča protislovja.
V vsakem krajnem šolskem svetu sedi po en zastopnik učiteljstva, ki bi mu bila menda dolžnost, da pojasnuje ostalim članom določila šolskih zakonov, če je krajni šolski svet prišel v navskrižje z njimi I In nikake zamere ni predsednikom in drugim članom, ki so navadno kmetje in le dobro vedo, kje jih čevelj žuli in koliko morejo žrtvovati za šolstvo, za katero bi morali predvsem skrbeti drugi kompetentni krogi, kakor skrbe za srednje in visoko šolstvo.
Da je dobiti celo novih šolskih zgra-deb, ki niso preskrbljene s pitno vodo, to je res žalostno; a tem žalostnejše je, da so tudi celi kraji brez nje. In tu prihajamo zopet do zaključka, da je neka avtoriteta, ki bi imela preskrbljevati kraje s pitno vodo in s tem tudi šolska poslopja! Iz tega vzroka, tudi državni organi sami ne gledajo strogo na izvrševanje § 16. tam navedenega zakona.
G. dopisnik se razgreva o stanovanjih, kjer so (po njegovih nazorih) pretesna; molči pa o tem, kdo odobruje načrte za šolske zgradbe, kakor tudi molči o tem, kjer so učiteljstvu na razpolago poleg priti-kajočih še nepritikajoči prostori, kar je slučaj ravno pri — g. dopisniku.
Kar se tiče 13 K za sobo na leto, na to niti ne odgovarjam, ker je jednostavno iz trte izvito po dopisniku samem.
O Benjaminih in Franceljnih tudi ne govorim. Naj g. dopisnik prevdari malo
svojo minolost in priznati mora, da, ako bi hoteli gotovi krogi, ne bi bil on, kjer je.
Kar se tiče doplačila k stanovanju se nadejam, da se oglasi dotični g. voditelj sam.
Sam dobro vem, da so sploh krajni šolski sveti pri vozu nepotrebno peto kolo, ki pa imajo mnoge dolžnosti in nikakih pravic. Sicer pa g. dopisnik sam priznava, da je učiteljstvu na tem, da se upliv kraj-nih šolskih svetov spravi pod ničlo in da bi potem gospodje a la dopisnik svobodno paševali, ne dovoljevali podrejenim (zlasti učiteljicam) nikake svobode, ne izvrševali niti po njih sestavljenih hišnih redov, ne izročali z njimi stanujočim strankam, ki imajo oddeljena svoja stanovanja, niti ključa vežnih vrat in vse polno drugih podobnosti.
Očitanje, da krajni šolski sveti nimajo vinarja za šolstvo, je neresnična, ko je
vendar resnica ta, da ravno občina, oziroma krajni šolski svet, kjer dopisnik službuje, trosi stotisoče za šolstvo. Po mnenju dopisnika bo najbrž njegova zasluga, da se zidajo nove krasne šolske stavbe. Prepričan sem, da se večina učiteljstva ne strinja z mnenjem g. dopisnika v „U. T." in som tudi prepričan, da se kdo oglasi.
Kar se tiče „organa" in udeležbe šolskih otrok, je stvar dotičnega šolskega vodstva in gostilničarja samega.
Nisem ljubitelj osebnosti, a sedaj sem jih moral navesti, ker sem bil izzvan. Mogel bi navesti še marsikaj karakterističnega, kar pa opuščam za vedno.
Ker je g. dopisnik med učiteljstvom splošno znan dlakocepec, se nočem nadalje prepirati žnjim in s tem je ta stvar zame zaključena.	Nis Vodoran III.
A., Tosoratti
Via Ma'oanton št. 4 In Piazza Gianbattista Vico št. 2
Zaradi pretekle sezije prodajajo se po znižanih cenah sledeči predmeti:
Perkal i>el in barvan, cd 40 vin. naprej. Panama, bel in v barvah, od 64 vin naprej. Zefir angleški za srajce po 64 vin. naprej. Zefir angleški za gospode po 44 vin. naprej
Vse v najboljših barvah. Dobi se tudi perilo in platno na izbero
tir 7/kQ| |6wn	>maio \e£krat tfciniiie za
NELZ.MOLIOI1U m„6ke in dame Teu.u se izognete, će naročit« neposred' o pri t*rdki tkanin. Zatorej zahtevajte, da se V.nn bie platno dopoSIje moja borata. kolako J» J®-itnaklh in itmaslh vzoro«'. Trgu'em le s produkti I. reiia in up rtuiinl nOTCmti sezije. — Razp» iiljalna tvrdka sukna
franz Schmiatjigerna;rf 103. p Slezija.
A O DA l^T avtoriz. delavnica mehanična in elektrot.čna . aBOuAK & BAN Via Gaetano Donizettl štev. 5 - Trst
Prevzema dela, uvedbe in poprave. Zir-vniŠTi aparati; ntroji Da par, motorji na plin in bencin, ceBalke. priprave za kuhbrje. mot< cikli in bicikli, kakor tudi vsakokratno delo mehanično elektična luč, motorji, že j ali, dvigalniki, hiini zvonci, telt foni. strelovodi, potrebščine za sve-t«ljke kakor tudi vsakovrstno električno delo.
Cene jako nizke.
Informacije zastonj.

Lastna de'alnloa.
Angelini & Bernnrdon
TRST, ulica San tflcolft 13 --■■■■■■■■-
Uvoz !n <zvoz
orožja ■ streliva
tfa željo se pošljejo ceniki zastonj In poštnine prosto.
■XXXXXXXXXXXXXXX IIXXXXXXXXXXXXXXX»
Delniška glavnica: K 60,000.000.—
Reservni in varnostni ni zaklad: K 16,000.000.—
Centrala t Pragi.
Ustanovljena 1. 1868.
PODRUŽNICE: Brnu
Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu
Moravski Ostravi
Olomucu
Pardubicah
Plznju
Prostjejovu
Taboru
Dunaju, Herreng. 12
Filijalka ffonostenske banke (Mn tanka) u Trstu
3« (Obrtna banko za ČeSko In Moravsko)
m
Bančni prostori S. NICOLO štev. 30.
VIA
v Trstu
TELEFON štev. 21-57.
Menjalnica: VIA NUOVA štev. 29
:: Izvršuje vse bančne posle. ::
Obrestuje vloge na	JL p|
VLOŽNI KNJIŽICI P° jo na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostna papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje iukaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih.	^
Sprejema BORZNA NAROČILA
Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst.
or odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgov. D. ARN-STEIN ,AU'Alpimsta<
TRST, V a San Sebastiano štev. 7.
: BLUVI ČESKY :
Bogata zaloga zadnjih novosti kovčekov, torb, torbic, Športnih potrebščin itd.
iir
Železnato Kina-Vino o/žnamtio
P
bolehate in rekonvalescente
Provzroča voljo do jed«, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi spričevali.
Izborni okna.	MT Izborni okna
Lekarna Serravallo - Trst
Stran VI
„EDINOST" št. 28T.
V Trstu, 16. oktobra 1910
F
ml- --■ 1 |	__^r^immi--m-■ ■ -ja—
Svpeptična Stalda
MARCO F. MARTINOLICH, Mali Loš'nj
Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspeŠu-jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne
glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da
ne vpliva dražiino, kakor drugi sličm izdelki.
Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd.
Marco F.Martiiiolich
Zastopnik za Trst in Avstro-Ogrsko : -	Bosche to 2 Simone Jlscoli Uia Boschctto 2
Macoarž& PiossjS
Trst, Via Malcanton štev. 9 |j
nr
:	f iS
j* ■ c c. j jj ,'t'j • ' S
■H,«
AKAkO '"ji

Vsi Slovenci v slovensko trgovino
\\ Dobauscliek Trst
--ulica Giosue Cardjcci II —-—
Omenjena tvrdka si dovoljuje naznaniti cenjenim odjemalcem, kakor tudi slavnemu občinstvu, da ima popolno zalogo
najnov. jesensk. in zimskega blaga
Bogata tzbira oblek za moške in dečke zimskih sukenj (Palto, Ulster, Raglau) površnikov, zimskih jopičev, jopičev, telovnikov, hlač, kostumov, sukenj za dečke, nepremočljive pelerine itd. Nadalje ima veliko izbiro perila, kakor srajce, spodnje hlače, jopice, nogovice, ovratniki, zapestnice, kravate, čepice, dežniki itd. VELIKA IZBIRA pralnih hlač lastnega izdelka za delavce, monture, modre, rujave in rumene za kovače, strojevodje in mehanike. Zgolovljajo sa moške ob eko po meri v lastni krojaćnicl. Postrežba točna in solidna in cene jako nizke.
Priporoča se za blagohotno naklonjenost udani V. DOBAUSCHEK
za moške v velikem izboru po zelo ugodnih cenah.
Na zahtevo se dopošljejo uzorci pratiš In franko.
' Antomo Spanghero "
mr DEKORATIVNI SLIKAR
Naslednik tvrdka	DELALNlCA:
DOMENICO DELISE. Via Madonnlna 7
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Peter Zettlnig
trgovina čevljev. - Zalagatelj c. kr. deželnega žardarmerijskega poveljstva
TRST - ulica Cliosue Carducci šf. 40
Nizke cene. Delo solidno in trajno i
■ Prevzemajo £e dela po meri fina m tudi priprosta. Sprejemajo se tudi vsakovrstni čevlji v popravljanje.
Prevzame vsakovrstna stavbena deia ln dekoracije za sobe. — SPECIJALITETA: inltacije lesa ln marmorja, Izložne table
: niKI S :
aazuanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg evoje ggjF* pekarne lil frUdčičarne na trgu S. Prauceseo 7 tudi PRODAJ ILNICO SLANINE v katerej se dobijo razni salami, str. ojfist, praške iii graške gujati ter gorke dunajske in kranj. klobasa.
Priporoča se za obilen obisk.
Točne ure prodaja
Smilio jNffillcr
a^tfladaajia la aaj staraj ft* t>.«
dajalatea u v TRSTU
vl« PtntsrMM, •§•! ftueva &
TELnuTlKBEEi
verižic, zlatih in trabi-
nih ur, kakor tudi
stenskih ur vstkt vrtrta
iftiiint ntt Briiaia>i« "*it>
■ orberto Nachtigali
rrst, ulica Nuova 41, Trst
vPdlaca Salem) je prevzel ZASTOPNIŠTVO VE-UkE Švicarske URARNE ter
zamore radi tega prodajati :: vaakovrHtne ure ~
po louisrnlf. cenah.
potrebščine za urarje se prodajo
po naJzmernEjših cenah
FILIP llfANSSEVIĆ
s&loga dalmatinskega vin*
lastal pridelek ▼ Jesenicah pri Omiia ▼ «11*1 Valdirivo it 17 (Telefon 14« K)
r katari prodaja na malo is veliko. — p nporoča ilar. •bčinstra svoje gostilne ,AU*A£rla allea Iut» It. U ia „U Cratelll *al»atl_ sile* <t<M«k« It. t. t katerih toči svoja vima f
Pekarni in slaščičarn; — ■* .
BIAGIO MADO(V, TRST
«L Shega št. 7 in al Caserma 11 M
tia preskrbljeni * *ve m kruhom 4-krit is dati, kakor tudi s slaščicami in sladkimi
' orepečenci prve vrste. POSTREŽBA NA DOM
IVAN KRŽE
Trst - Ptazza S. Giov&nnt št. 1

TRST
##1155
ran
miuiKmranrBiiBiiHjiHiiuim ni laiiBjuiiMUJBiiMiummiijmiijM
: isnazlo Potocnig:
na vogala ulice Rifiorgo in Becckeris.
opozarja svoje cenjc-ne odjemalce, da js dobil no?o poSUJatev za zimsko lezono. Obleke, suknje, raugluni, utatri za moške io deČ?e. — — — — — — ima tu Ji NAJVEČJO ZALOGO olaga iz kojega napra/lja oblabe po meri ia
po nizkih cenah
min uum	^rin^isiisifBTiin	nn		rm
				
7511|>»ma kuhinjskih in kletarskih potrebščin od lesa in pletenin. Škafov, brent, fiebrov in kad, sodčekov, lopat, rešet, nit in vsakovrstnih košev, jerbas^v in metel ter mnogo drugih v U) stroko spadajo- PrSnnmnfl s/ojotrgo-čih predmetov. — riipUlUl/a vino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje
emsila, kositeria ali cinka, nadalje paaamanterje, | avr&uje naročbe v,aWatnih flodov> bod:ai « TjHO
, ICrOL-.je, zemijeno 5n:r:t litpr^. trnninovn: AliA ali^.ltrrr iriuraSirim J.rl
Moja pred štiridesetimi leti ustanovljar.H u obrtni razitavi v Trntu odlikovana
tovarna sodo?
kletke itd. — Za gostilničarje pipe,
in stekleno posodo za vino.
irsoo.- obrtna zadruga u Jr?tn
via S. FraRcesco d' Assisi 2, I. a.
kjer je bila prej „Trž. posojil, in hranilnica".
Postr.o-hraniinični račue 7467*. TELEFON 16 04
Bprcjezna, hranilne vloge od vsakogar tudi će rji član, in jih obrestuje
Sprejema tudi vlogć po 1 K na teden, taio. da se po 260 tednih dobi Sron 30<) —
Sprejema hranilne knjižice tuji . zavodov in jih realizuje ne da bi ae obrestovanje pretrgalo.
Daje posojila ua razne obroke ia proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakin K 100, taka, da se posojilo odplača v petih. - Deleži ao po K 2 D la po K. 2
Nadaljna polasDil« se dajejo t uradu med ursdnluii uiaini, Ki »o : tu delavnikih od 3. do 1». dop. in od S. do 5. pop.
TR&OVSKO-OBRTNA ZADRUGA STffi
špirit, likere, tropinover, olje, slivovcc, maraškia itd. Jamčim za dobro delo n po nizkih cenah, da s? ae bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenilca.
Fran Abram
Trst, ulica S Francesco 44.
Poskusite FI- Cnjn^u kije naj-GOVO KAVO ^alUlin finejši jn najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. OOOO
i r
V dobrcznsni žganjarni
p
M


v ulisi Mira«rjar stv. 1
•iooijo se vedn
pristne ojače I. vrste, kakor ■ : Iganje, alivovec in brinjevec :
kakor tudi uirzie pijače
'rambois, tamarmdi in eemarte.
Podpirani priporoća Blavnema oMicstru btoJo dolirozuuuo erof»tlluo
n-it-iHrjMi .1 muntnuMMHMHMMBNMNB iiuiHM'«' ia—»«P»i»ii—11' n.niiminiiniiiiiinniii>i|iwiMWlHl'arfu»imrni
f>
|;l im nji i iii liti II i ii i i i ■ i lil i i i i i IUHMMMM Iiiiinn:rr:ii ■ i |"»iiii«»iii»i !■ i'J'ii-1" iubit i' m i:i''i i i i. ipi i mi ri< iiiuui; utj rnnr
I	P. N.
:	Dobropoznana MANUFAKTURNA TRGOVINA
I ^ A. Zafred
E	ki je bila že 30 let na Korzu štev. 20 se je dne 24. avgusta preselila
|	v ULICO NUOVA štev. 36 (nasproti lekarne Zanetti. : Nadejam se, da me cenjeno občinstvo tudi v novih prostorih s
1	svojim obiskom kar najobilneje počasti zagotovljajoč najtočnejšo in naj-
:	solidnejšo postrežbo z novim izbornim blagom. : Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem	A. ZAFRED.
Al DUE RASPI"
ulica deli' 'stituio št 2
kjer r«4i Dajboljc vipaviko in Cra«» istrsko »ino. Ivrstiia domaća kuhinja. Postrežba toćun. - Cene zmerne. Z.i obilen obisk frail V ,?! r se priponka udani
hostinec v Terstu
Bila Meridionale
Češka gostilna v Trstu

—i>«ii"iiwiiiii ii ii i i manaw..ii i.iimi.i r i n>« mkuiikiiiiantiaai i n i m m u um m i i ii im i >n iKt»11 • iiuintanaonBoaiitiiiuntui«! im. iHwmiMaaani annvi j; iH'ilillrl ii. imii ii.i.iiiii 1.1.1 i:i <ii.n.nr:ii'i. i i i t iioiiitTr iiiii i iiiiiii ii |:itnliil<iirriti'icr.'i::iniiiti>i:iiiii.ir.r:|mjs
Prodajalnica usnja :
CrsJ, uU JVIolmo a Oefito ?.
Bogata v.^bera telečjih barvanih kož, L^boru;.^' Kozjega usnja ia francoske tefatine r iu<;i tu- in inozemske krznina
o conah, da ae nI bat! Konkuran-^
(iotov, da me al. občinstvo p ičosti, biJje.isir
A60STIN0 dl LS8ERTI
fin ton Ursich
Oarriera vecchia it. 14
ZALOGA
barv, topitcv, povlmk te mazil mm pčdi, izrezov za slikarje (Stawpot\ SMMikiv ta iliat.
Mlin posojil, in hranilnico
V laatiit hm.
registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom::
Telefon U. 952.
Trst, PIdzzii Cosermo Zv I. n. - (Uhod po Slavnih stopnicah)
Hranilne vloga sprejema od vsakega, če tudi ni ud in m^^ma* Jk JI Ol
jih obreatuje	«2 |4 |0
Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daja n* vknjižbo po dogovoru 5%,—6*/0, na m«>jice po 6°/o, na zaacave
po 5V» % in na amortlsaoljo sa dalj io dobo po dogovoru o o ~ - -
Ursdre are: od 9.—12. ure dopoludne in od —5. popoludne. Is pladnja se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt
Ptifttno - hranilnični račun 816 004.
las ssjnoderseje ■rejeno varnostno oelioo za shramba vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne puiioe, s katerimi se najuspeSnejd navajaštediti svojo deco.
Rogaška kisel Jsmpkv
Radinski vrelec. Najboljši rcisittralm vodi.
— ZASTOPNIK -
Lacko Kfiž - Pula
W!ESENREITER & Co., ?RST
via Gioachino Rossini 20.
Priporoča se stavnemu slov. občinstvu
gostilna ,.Aiia Stelia"
Trst, trg Cario Oolaoni Stev. 7,
ki ima na razpolago Spatansk» in mardoo pivo kakor tudi ^oroznana vina istrsko, dalmatinsko in furiansko. Vedno dubro priprav Ijena domača kuhinja
Postrežba točna. Cene zmerne.
V Trstu, 16 oktobra 1910.
„EDINOST" ft 267
Stran VII
C. kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurt£
^IzTiiica in rezervni zakladi drufttva glasom bilanc
^^cr-ccoccc 31 decpmbrn 1S< 9 cccccc^z ružna glavnica (od kojib vpisano K 3,200.000). ...... K 8.000 0*»
Kezerviri zakladi dobitkov .... , 10,500.00T „ zaklad proti vpadanjn vrednoatij javnih efektov ... „ 2,253.625 Beiervni zaklad premij za zavarovanja ............. 121.5i-0.664
Zavarovnja na življenje v veljavi
31. decemVi l«Hi0...... 435,S53.192
irp:BČant» Škode v vpeh oddelkih od u-tanovitve drufctva [1838—1900; „ 669,035.892 Drufitvo sprejema po jako ugodnih poguj h za brovanja proti požaru, etreli, fkndi v?led razatrei' • u kakor tudi prevozov po suhem in morji. »k;tpa pogodbe za zavarovanje življenja p u ▼ sinih komb nacijah, za giavnice, rente plačljiv^ s iivl;enia ali po =mrti zavarovanca, doto otro ko t
Cea. in kr. priv
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 1855). — »Glavnica in reserve 185,000.000 kron).
Podružnica v TRSTU
Piazza Nuova Št, 2 (lastno poslopje)
sprejme v svoje
»ar jeklene varnostne celice
zdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolina zajamčene proti pciarn ln vloma, pohrano in upravljanje vrednot, kakor tudi moo pobrano zaprtih zavojev, to di v dotičnih jeklenih celicah v najem
:* varnostne shrambice (safes) ::
rar ičnih velikosti, v katerih ae lahko shranijo vrednostni papirji. 11 litice, draga JI itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z ba^ko.
Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižic-
in jih obrestuje do nadaljuega obvestila
=== po 3 V/« ===
Rentni davek p! tfta direktno zavod."
3 n se tudi z vsemi bankovnim! posli, ter zavarovanjem proti zgub&m na i ebanja
\ x čistilni izvleček
i jr
žfiše čistilo ia kovinoto.svTttf
Dneunlh Edinost
j v Trstu i;
je izdal in založil sledeče knjige:
1.	„Vohun", Spisal J. F. Coopcr. Cena K 160.
2.	„Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev.
3.	„Kazaki" Spisal L. N. Tolstoj.
. Prevel J. Knaflič. Cena K 160.
4.	„Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevlč Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1.
5.	„Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina SvČtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev.
6.	„Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K-Cena K 160.
Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh
:::: knjigarnah po Slovenskem. ::::
Poštnina za posamezno knjigo Je >0 vinar.
ZOBNI AMBULATORIJ
Ometno zobovje
ihti Litt
konces. zobotehnik
ulica Jfuova št. 13
I. nadstropje
od 9. do 12 in 2. do 5.
Priznano nizke, stalne cene.
Kapajte obleke samo v trgovini
BOHINEC &
Via 9eUe Čorri 2 Trst Via S. lazzaro 17
(Vogal za cerkvijo sv. Antona no/ega)
Velikanska zaloga
vsakovrstnih oblek, površnikov, sukenj In kožuhov ZA GOSPODE in DEČKE. — NAJNOVEJŠE In NAJMODERNEJŠE v Jopicah, mantilah, Oblekah Itd. ZA DAME in DEKLICE.
Sprejemajo se naročila za obleke po meri.
Solidna In
točna postrežba.
jfatere, očetje in Deklice, ki si same služite !!
Najbolja prilika, kar si jih da misliti sploh, da se pripravi doto v gotovini
Ido višine 2000 Krjn, nudi „Miidchenhort . Prvi občni huniaoitarni zavod za doto ddklicam, ki so zmožne za zenitov, DUNAJ I., Singerstrasse 18, II.
PresldiJ: predsednik VINKO grof TUR.N - VALSAS3 NA. c. kr. komornik. ud gospodske zbornice. — Podpreds.: RUDOLF grof pl. MELS - COLLOREOO, prior v sv. Martinu di Castrozza itd. — Vodstvo društva: ALFRED WINZER, vodja
Pojasnila daje: ERffEST AUflHClC, Trst, Via Kolin plctolo 11.
Popolne napeljave uode, plina ln
: : acetilena • :
- Novo pogrebno podjetje -
J L
ZALOGA vseh v to stroke : spadajočih predmetav.
SPECIJALITETA: svet Ike za ribarenja potrjene od c. kr. :: namtstmstva. ::: E=
CORSO ŠT. 49
PODRUŽNICA
CORSO ŠT. 49
Wa Opeinah!
ima bogato založeno prodajalno vseh mrtvaških predmetov in sicer ogromno izbero naravnih vencev vsake stroke in istotako buques palme in umetnih cvetlic, peri porcelana itd. Vsake velikosti in raznih vrst svetilnic itd. itd.
6ene ugočne. - Priporoča se si občinstvu posebno za prih. pravnike vernih duš Pozornanaslova*^ JOSIP MEZES, Opčine št. 170.
S5S5E
useppe Jesch
Trst, ulica M&ss'mo D'Azeglio 3 telefon 15 — 90
Podružnica v Izoli (Piazza al Porto).
P"

IDE
Si-
li
Najbolj varno naložen denar
— je v slovenski —
Mestni hranilnici ljubljanski
3 sa
os "O
O W
OM 3
2* o t

CM 9f
n
S
e
Slavija
^n B3	ttf H ■ ___iS ^
uznl mam banka v Pragi
Rezer. fondi K 48,812.797-—. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860—.
l»o velikosti druga vzajemna zavarovalnica naša države z v^eakozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobitka izdatne podpore v narodne in obfcio-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
V. CEGNAR, ul. CasermalU
m
31
Stanje hranilnih vlog nad 38 milijonov kron. = Rezervni zaklad nad 1 milijon kron
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4 1lA°/0 ter pri pisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne za računi.
Denar se lahko pošilja tudi po poŠti. — Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 5°/0 obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj x/40/0 na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako jo hoče. — Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične
domača hranilnika.
Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti.
V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi
kraditno drufttvo.
MESTHJI HMINILNICfl UOBUflNSUl je v lastni palači v Prešernovi, prej Slonov
/FlafeirfABil nliri e* ^

ajjiB.jRnrofGjoosjnss
Oglase (Inserate) treba naslovljati ne na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in na na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
na Jnsemtnl oddelek" mm lista
■ » ali na Upravo. =
Uredništvo, Tiskarna, Narodni don* in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni, ki na-ročaj o oglase v našem listu in želć, da bedo isti točno uvrščeni. — — — —
Stran VIII
»EDINOST« št. 287
V Trstu, dne 16. oktobra 1910
hote:
sr
m k ■
ALKA3T
70 sob, električna razsvetljava, lift, Popelji
m I. KČGL.
CENE ZMERNE.
IIOTfCI^ KAliKAN
Oh
v- n
irfmm
Zobni ambulatorg
s i
HANS-a SCHMIDT
»i	prej sodruga ——
---Dr. A. Mittdk-a
ulioa della Zdnta 7, I. nadstropje.
Slavni zastopnik za Trst, Istra iti Goriš! o:
Virgilio Gallico
TRST. via Gluli* It. 17. — Telefon 1979.
Fran Vatovec
Trst, uL San Maurizio 3
priporoča slav. občinstva
svojo veliko zalogo
oglja „kock" kamenitega itd. : drva za peči in štedilnike : (spargherd) ter petrolja.
Anton Krainz
STAVBENI IN UMETNI KLEPAR
nI. Riguttl Trst
Prevzem lje pokrivanje e-oni kov. Napravlja
in popravlja strelovode,. Izdeluje vse ▼ Me-
parstvo spadajoča dela. POSTREŽB t roČ^A CENE NIZKE. DE 1.0 TRPEŽNO.
Zaloga olja, kisa in mila
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
TRST - ulica deli' Istria 12 - TRST
Pošilja se po pošti in franko na dom. -
Za obilen se priporoča
Francesco Biagg ni.
Ili
V Civilna la vojaška krojača!««
FRANC NEOVED
Trst, al. Belvedere 26 pritličje
»deluje vsako naročilo po meri po dunajskem ■istemu in modernem kroju. Zaloga angleškega m tuztrinskega btaga in uniform ca vojake, ■radnike, polic iu fin. straže ter železničarje.
Cene zmerne.
ČEŠKI HESTAUUAffF ^m
Al Telegrafo
(vla-a-vls glavne pošte)
Via Squero Nuovo št. 17
Kosilo 60 vinarjev, večerja 60—60 v narjev. - Vsak dan sveže morske ribe zelo ceno. Pojasnila ▼ vseh jezikih. Marčno pivo. Ne vsprejemlje se napitnin. Prava italijanska in cemSka khinja.
Čeh F. VOSDRUŠKA, restavrater.
pokusite pivo
češke delniške pivovarne
v ČEŠKIH BUDE JE VICA H, Je izborno, na plzenski zaloge: način narejeno.
LJUBLJANA: T. H, Rohrman;
POSTOJNA: Emil stotnik Gariaroll; TRNO*©: Rudolf Talenčlč.
ZALOGE:
TRST: Sehmlđt & Pelosl.
PULI.: Lacko Križ.
REKA—SUŠAK : An e Sablleh.
Cene brez konkurence I
Cene brez konkurence
Interesantno naznanilo I
V dobrozasoi pro&ajaloici iz^oiovl er?h &>b'ek ▼	ulica Arcata S*. 1,
bo ob ori-fei pr - zoikav ra rseocUg > jflV VELIKA 1ZBEBA oblek, palotot, nl»ter, jop, Ua6 iz bombaše v ine in volne, oblek sa dečke in otroke
po cenah, da se ni bati konkurence«
Velika izbera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po meri.
Viktor Piacur
u Ica Are ta I blizu gostilne AH' Antico Uaaaro.
Največja zalosa odej, presrinjal in prepros
Pletena sag-rlnj&la cd 2 K 80 naprej, la tkanine od 2 K 40 naprej, posteljni pregrinjali m preprogo od 10 K naprej, Vltragee par od 1 K 80 napr j, posteljna preproga do'ra kaio-vost po K 2-80; preproge za po tleh ozke od 60 vinarjev naprej; popolne garniture zagnojil z enakimi preg mjali v vseh modernih barvah ol K 39 naprej. Tkanine za na pohiStvo od 2 K naprej m. Oreton s cvetlicami po 80 vinarjev m in več m. Volneae odeje po K 7 in več. Odeje pretite is satiua lastni izdelek po K 11. Tarllt sa ftlmnloe po K 110 m in več. Volna za žimnice belkasta 2 K 40 kilogram, bela d Iga po 2 K 70 kilogram in več. Zime od 2 K naprej kilogram, Trava po 20—24 »inarjev kil gram Perilo na meter za opravo nevest samo iz boljših tvrdk. Gotove rjuhe 150X?50 po 3 K. obrobljene. Gotove rjuhe 150X250 iz čietepa platna,
k*4*206st Zaloga bombaževine in platna GIUSTO STRANSIAK
Via fluova št. 23, vogal S. Spiridione št. 6
w. v ---^	-	——
I Suarijo!
SrfVt^t-** milo |e prauo tamo z Imenom \
Schich'
in n znamko ..1 zle h-*
^alkan'
Špedicija, komisija.
Centrala TRST. Podružnica .. LJUB-LJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefoi štev. 100.
:: Špedicije ::
vsake vrste. Prevažanje blaga ZA TRGOVCE in ZASEBNIKE. Preselitve ... vlaganje blaga in pohištva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodaj) itd. itd.
,Balkan'
Špedicija, komisija.
Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100.
F
09m0
RESTAVRACIJA
„AURORA"
Jrst, nI. Carancd št. 13.
Prvič v Trstu
Od daneB naprej, po avo.ji vrnitvi z umetniškega potovanja po Neapolju, Rimu, Mi auu, B-rgamu itd nastopa
:: damski dunajski orkester r
„Tosca"
ki obatoja iz 7 dam in 2 gospodov, nov in izbran program godbemh in (.evakih točak, p.)d spretnim vodstvom vodje --LUDVIKA FLORiJAN.--
IM oečer od 1 do IZ.
KONCERT
Ob nedeljah in praznikih	■
MATTINEE.
Vstop prost. — Vstop prost.
Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES.
v:
£)@Q=i
ALOJZIJ ' PINTER
pekarna za kruh in sladščlce
5 prodajalno tu- ln inozem. likerjev in vin
Via Cereria štev. IO Najboljli kruh vsake vrste s franko dostavljanjem na dom. Specijaliteta : Kžen kruh.
Vsakovrstna ranitve
se morajo atrogo varovati pred vsako nesnago,
ker ta poslednja lahko provz oči težke ia neozdravljive rane.
Že' 40 let ae smatra Praško domače mazilo za najuspešnejše sredstvo, ki varuje raner pred nesnago, blaži unetje i u bolečine hladi ter pospešuje zarastek in zaceljenj«.
Poštne poaujatve vsaki dan Cela škatlja 70 Btot., pol ikat-Ije 50 st- Po po<ti proti pred-plači u K 3'>6 se pošljejo 4 Skatlje in za K 7-— 10 ika-telj poStniae prosto na vse kraje avstr. ogrske mo larhije.
POZOR na ime Izdelka Izdelovateija, ceno in varstveno znamko. Pristno samo po 70 stot.
GLAVNA ZALOGA
c. kr. dvorni zalagatelj :.•
Lekarna „PRI ČRNEM ORLU" -
Praga. Mala stran, vogal Nerudovih ulic 20:$
^^ Zaloga v avatro-ugrskih lekarnah.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeseo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 1 i
mmh tovarne toissjB jaototoles „Pneli"
J»p*t)»T* 13	-laktTiCnlb sfonikOT, n«i lr proJala
»ouoJodo-*, '.n toarnjra/oT. Siloja priprt' s* točiti piTo
otia-j aeiiTviMi .» .-opr*yl;»uJ»	itroJST. fcoi«, ui»tokol«j i»d
Velika zatona prlpadfcov po tovar cenab.
TELEFON Ste v -73*
Odlikovani čevljarski mojster
ii

Viktor Schcnkp
piporoča svojo zalogo razno- g vrstnega obuvala za gospe, go-srpode kakor tudi za otroke
Prodtja najbolj, biks | Fredin, Globin, cava-lier in Cir. M mazilo.

Zaloga mkc prv« vrstt.
Aleks. Rupnik & C.e - tet
ulica Squ«ro nuovo it U.
Zastopstvo ln {lovno zoloio
ntimm vrt pScnKne meke le krmna izdelke«
- i poznatoga valjčnega milna ——
VINKO MAJDIČ-a v Kranju
Bmjari: Ateks. Kapnik — Trat
Trst Beloedere 321
i5!!B!!B!T5H5|}I^}{Bj!5iHn5irS!.'BllB!rai
a
V mirodilnici
/Vlario Ferlip
Mar. Magd. Zgornja St. P. 3
vogal ulice deli' Istria, blizo Sol
i«M m VELIKA IZ BERA K RAMENIJ, BARV, ti?
ŽEBLJEV, PETROLEJA, Mltalmitk mm pltaaje rrluj, krav, knj, t*4. teh •». TmJTKOOZT-j* V LJnblJanl. Prodaj* m* dr*bs« U
IBBSIIBBB
V Tr&tn. 1« •ktofera 1910.
EDINOST" it 2*1.
H trut IX
Stara grška žganjarna
t Trato, Via Cavtoa t. Ta m dobi bnntt tekava likvorjev ; pp*c ja itele : (^riki m francoski k i«jak, kra«jpki brinjevec, kra-ri alivovec in hriski tropino-tm m mm. One nizke. Izbera grenČic. HaSčice in zspečenci. OrSka m »stici iz &ja. — 8e priporoča A»d'pj Antinopnlt.
M hael Perrorčič
Frr njo Makcvec
•bih fttn sto j o pekarno in al« dičičarno, v kateri se TPČtrut i a dan svež krnh in Isladftčire. Zaloga Brke in likeroT v steklenicah. Sprejemajo s« peciva TBflff vrste. P *;trriha tndi na di»m_ _860
Trst, a lica Romala 16. atavbem in umetnici nti'»r, ?zvr&uje vpakovretT;? nptcijal tete za no-»»•jo in zunnnje uredbe v stanovanjih pi^arnt-h itd. •fTf selo zmerne Priporoča hp tupiti Slovanom. 755
Xl"7nQnS m	rdprl gosti'bo y i lici
n^^lldllj III ghn ii ,TC<) 21 Tožim vaako-Tiim vina in budj«v Uko pivo. Mrzla 5n gorka j* d la vi-dno na razpolago. Za ctajeni obisk pe pripor č« Viktor Košić.	1G«7
Slovenska žganjarna A. Žitko
Trat, ulica Acquedotto ? priporoča slavnemu •bRestva svojo ž^sniarno, v kateri se proHaja pijača frr* vrst-p in po tirerni ceni. V«e vnte likerjev, runa, »llvovca, konjaka. Domači brinjevec in tropinovec. POSEBNOST: rasni sdra-Tflnl likerji.	__1093
M&onolictfo " »'ciljanpke testenine, riž is !Xcd|jclj3Rc Bolrgne najfineje olje. Bicili-jar V« proda a'na Farne vo 3.
Ifi18
DnitiAMi An a rt mesnica TOMAŽA ZAD riipur* Ud So KIKA, Tnit, trg sv. Ivam
r	___________ ___Ivana
It. Prodaja ae goveje n eso, telečje, jančje, vsako-v»i»..a pernlninK is a eže meso.__717
mizarski mo ster. Trst, ul'ea B Ivedere 6t 8, iiTiiuje ike-rsina mizarska dela.
Josip Stolfa
Ivan Štrancer ^SSST:
parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega le«a. — TRST, Via Foscolo 9._923
Mlada babica •no leto praktioirala
i£<-» tlnibe pri kaki atarl babici ▼ Trstn kct pom&galka Pismeno ponodbe z pogej* pod „KLADA BABICA' na Inaeratnl oddelek Edinosti.	1417
Robert Cian,
prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom.	1712
Restauracija FINDIN
Trst, Via Cologna II
Vsako nedeljo in praznik
Vstop 40 stotlnk, po 8. uri 20 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA.
« MANUEAKTURVA TRGOVINA
% Ignac Ferlmutter,Trst
V le. Gst ter i 7, I,
tf§ Tellk i£»>or f^get-vi jenih molkih oMek,
man u fakt -r. in bclepa blag«. ^f zagritj ji. garnitur, b!»g» z« M0ZKE 1» <Ir	ŽEXSKE : OBLEKE	W
q Proti plačilu takoj in na obroke. Q
Spritzer wein
w	brlo	Tino. kl j« *<11n<» pripravna pljnCa i
Kir pralnimi vodami Ir «if««oni. Prodni*na ta li r kadilkah
Četno »Ino Op*lIo le Vt.», P.ala «ladko Iz Vtsa, l«»rsko jort^am »udi «v<»j !*hor deaertntk ln »lrmrilnth »l«, « Hkt rie, tga&>e ln »in.p«. Ealnga ,,A*ti »puaiantl1 p* Kram S <. Slirici r«fr.#k pa K Ir>K>mo tc»»J« P° K l i« katallra
S^a^^-E. Jurcev, Acquedotto9

2 do 4 K zaslužka
diPTB« Ja rtalaa k« pririaki. ata m pra-sama lahka p'at»nja »	9a<ua moj Mraj u kitra
pladnja ,.rATB\THBRSL" Ui<ai ia, d^!e,	aane«ljl<« naKOTia«*, n*daa 1« lparta>-
artikeioa Pr^damoJ« rapo«fb«t>. 9tr»ik1 a\ nakit nitk'. Piimfaa £»raB«ija «a »tal o a»i>oal»-nje. Ntodriiaa .k-iiku-a. ProBt»akt hr^ap afaa. Podjetja za t« spe*ev&B!e d	obrti. tr««v.
Z&rS?" kA«L WOLF,Wleu
MARIAHILF N LKENCASSE Ne. 1.
— PrJm-i boOiba« aa ph ► aj« naiaenaja- —

less* G-iordani
ftj eeljalist za tdravjonj<< karjib oče^, dlple-miran ranseelnik
Ambulat. Corso 23, !
Ordravi takoj navada* i^
zRHtarnna kuria oČ. »»ttr ji* irder#i ra najnavadnei:i as Čin ::: brez vsnke boleči»«\ < žaram ta ozdravljenje v n.eat rastočih nohtor. Re*« v^ake debelosti. rahievo pride tudi r«a di«
Jabolka::
raznovrstna, f na, namizna in za mošt M¥	prodaj
IVAN KOVAČIČ
KOZJAKE pošta Divača KOZJAKE Razpošilja v vsaki množini. • Cene zmerne.
\ Poskusite FI- Coltifiri^ ki je naj-GOVO KAVO ffOtUlillll finejši in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo

[Ml^flfiifiOT®
Zaloga tu- In Inozem. vin, špirita likerjev In razprodaja na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trst la delle Acque Š1 8, Trst
(Nasproti Caffi Centrale) Velik isbCL .rnneoskega šampanjca, penečih desert nih italijanskih in avtro - ogrskih vin. Bordeauz Burgunder, r n-»kih vin, Moseita in Cbianti. Huoq, k od j a , rasna žganja t^r posebni pristni tropino-ec, j flivovec in brinjeTec. Is-i»lki I. \rdte, došli is do š tičj <h krajev. Vpaka naroČba se thkoj ir.vrSi Kazpo-tilja se po povsrtju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej.
VABILO
na
ustan. občni zbor
Kmečke hran. in posojil, v Klansu
reg. sad. z neom. x a ve so
o nedeljo, 23. oktob. ob 3. uri pop. *)
v uradnem prostoru.
Dnevni red:
1)	Izstop od Zveze slovensk h zadrug v Ljubljani*' in pristop k d ugi zvezi
2)	Sprermmba pravil §§. 1, 31 in 38
3)	Slučajnost.
NAČELSTVO.
§ 35. Občni zbor sklepa, če je saat^pan najmanj s polovic > članov. A?o bi tega ne bilo: se vrSi na iatem pro<to*u ia z istim dnevnim redom čez pol are dragi občai sbor, k~t*ri s • e brespogojno sklepali
i^rMimmrairMi
Pomislite
v pravem trenotru na to. da je a početja komaj občutno k*5 janje lfahko pričetek rean? obolelosti in odstranitve pravočasno to »lo s zdravmfiko izkušenim, okusni n
THSMOiEL SCIL/E
ki pomiri kafielj in zabrani oboljenje.
■ II I« II II1 u li " i
Irdrlov-telj in glasna zalaga
: B. FRAGNER-jeva Lekarna :
c. kr. dvorli zslagatelj
PRAGA lil., No. 203
Prosimo povpraftajko svojega zdravnika.
Steklenica 2 20 K. Po poS i frar ko. Ako ae pošlje naprej 2 OO. 3 steklenice K 7. gJco «e poS je naprej, 10 stekl. K 2 0, ako ae pofilje napr.
pazite na Ine preparata in Izdelavate ja, k?ker tudi ZMAMK0 VARSTVA.
Zsloseulekarnab.
Irst, via piazza ficcola (za aagistratao pMo, Zrsl
Od sobote 16. co torka 19. oktobra:
1) Val tke anglnlkn m ans 2) Riaaa> a vA^ta?a leta 1011. 3) OHAfSZ,
svijat.k. 4) Zrakoplovna tekma ▼ Milan« 5) 37J. Ve^td. oeear Fran Joalp
ob prilstalui tekmi v Duna j*kem Nuv^m meita. 6) Otvcrltov holandeke^a
parlamenta STAFrSTTA, ametni Film. VELIČASTEN MATTINEE.
m □ me
19
Alla Fiduccia" - Trst
tla Scorzena Jtm. i mi umu, MSa caitla)
Hetik izbor iblelc
IflT po najnižjih cenah ^SBBt
Suknje za molke od K 19 d .lje; Kav s:l .u za dtčke od K 16 d*IJe; Sanglau najBO^eji od 24 -26 K dalje; Suknjice za d< čke ud 10-11 K dalje; Ko*tlmi lz Maj?a e* otr, ke od 2 do 10 let po K 6 Jo d-lje; Obleke za mo>kc od 18 K d Ij-; SuXr.ji6i (U kado) vulua. orratult Astrahaa za m .Ske po K 14 dalje; enako blago ovratnik kožubor K 20.
E
3 0!
eGH
<Lp
.Generalna, agentura za ..Primorje-Trst, Ulica Porporella: številka 1 ~
4
reili.-
Oc^renianje potnikov
• "i- L i ..	fc^er tudi Izsžllsaitanr
* v vse de?e sveta
p<x eb.:o ne progih
Hanibiarg—New York
r
! HftniSarff-Ksnruis Ilii-vJuru-Kuba
fZ^mbiirir-Mezlko Hamburg-Afrika H-.mburK-Angleško Huafcurg-Francija
Zst^vno pomorsko potovanje!
K
C: C
pHHu'-ttsna 90 13 dnevnn potovanj« s pernikom M-seor" do ironthe^-na, voin|e na sever do Itlaida, 62vefn"-ja Kad ?r Šdcberoa, vožnje v znamsa»«a
hcp-ili^a, r.3 Ar.slečrc, Irsko in Sotake.
i^f:.naa«Js d -.eia Ia poilliajo se breiplačno*
Hamburn-Amerika Linie,
C,-	f.bteiiung pBssonenverkrtir, Hambtim.
.Generalna, agentura za : Primorje Trst, Ulica Porporella: številka 1 ..
F. VDAU,Trst viaS. Uzzaro 22
Prejemlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin.
Shranjuje kožulio jine z jamstvom zoper Kuksršno si bodi škodo
Josip Tavčar Pekarna in	»laSčičarna s
drultico v ulici Molin erande St. 9.	Popolnoms na oovo urejena. Svež kruH večkrat na dan. Postrežba tofaa na dom. 677
Limiment Capsici Comp.
nadomestek ca
sidro Paln - Exueller
Pri oaknpu »^gm prlmnuno Uborne*« sreditva *a. drgneoje, iti r« gm »dobi ■koro ▼ Tseh lehamah, naj c« t. »i • ^ paai nt 'ar»t eno BP.amk* r.Sir>B')
Dr. Ricb!er-ja lekarna t
„K SLATRUU ANGELJU'*
£llzabeth8^rasae No. 5 ne«
»
Vinski trgovci in krčmarji SS^ Pozor!
Kadar kupujete vlao, grozdje ali tropinsko žganje ae priporočam, da ne obrnite na-me. Obrnite a« oaebno ali piameno. Imam pristna naravna vlsa, ki ho bila tia raz-t«Ti v Parizu odlikovana e sla-o kro no, »lato medaljo in križcem ter častno dip'ona* Na razpolago je več pohvalnih pi^em v mojej pisarni.
Vrhu tega dam onemu, ki bi b-.l v stanu dokazati, da vina v mojej kleti niso n ravna in pr«aa
iooo kron. — Zaloga vina v Poreču, ulica Grande št. 320 (Istra). — Se priporoča «4a»i
Martin Srebot.
\
s PRVA PRIMORSKA TOVARNA ::
sar DROŽ (KVASA)
ki pe je v tako kr»tkem času ta^o dobro razii-rila a svojo točno in hitro postrežbo in a a*o-jlm na finejšim blagom, pri katerim ae ni bati nobene konkurenc®, po3'lja po vseh delih «veta. Trgovci in peki l Zahtevajte ceuik, eventuelno tuS vzorec, kateri ae Vam poSlje brezplačni.
J. J. SUBAN, TRST-VRDELA
H-HH-HHK 11 i il< in»
31 SI
s Al Plccolo Pappusallo ^
JJJJJ Trat, Tla Carlo G^ega itev. 1% Trat JJJ
Podpisani naznanja, da je prevzel ireri •menjene gestilno in Jamil za najbolj« ^Ine, i amreč : kraški teran, belo vlpavake istrsko, opol« ln debro dolmatlnsko. Zraven lega so vedno na razpolago gork« ia mrzle Jedi. Zato se rajiopleje priporoča sluvaema občinstvu udr.-.i
Ivan Rebec.
iiaonosi-
Podpisani naznanjam, da sem prevzel dobroz-nano
BH
Prodajal, z delikatesnim
; E. PEGAlM-a :
in jo napolnil s svežim blagom. Prodajam pravo kranjska k!»base la dn-B.vjske zmirom toplo la tok« t adi rvinjabi har<. Teiim vedn* svežo DRE-HER-jevo PIV«, vipavsko TINO, KRAŠKI TE-BAN in OPOLO. — Za mnogobrojea * obi.k * g« priporočil slav. eb^instta
FJ?AN STEGU.
©odpustno
je, da trpinčimo sebe in druge z brezpomembnimi tožbami o reumatičnih in nevralgičnih bolečinah, mesto da bi to zlo odstranili z zdravniško izkušenim sredstvom
COUTRHEUMAN
(Besadnl znak za meoholo «alloyslraa aakrakt kaataajav) izvleček pri trganju, ravoiat^mu, nevralgiji — — in bolečinah radi zmrzlhie — — gfT 1 oc*ka 1 krono
Izdeluje ae in glavna zaloga
.. B. Fragne^jev.^ lekarna ..
c. k. dvorni z&la^atelj Praga KI., No. 203.	Praga Ili., No. ,203.
Pri naprej posl. zneska k 1*50 z 1 cevko J Pri „ • „ „ o ~ b 5 cevk Pri „ „ .	- h 10 cevk
Pazite oa ime preparata in izde ova'eljd.
ZALOGE PO LEKARNAH.
Btnua X
„EDINOST" it 287.
V Trstu, 16. oktobra 1910.
-psihologija bi se sploh ne bila predavala) j<* dvomljivo, kajti v Trstu, kjer imamo 4 državne srednje učne zavode in pomorski observatorij, bi se menda vendar našlo toliko učil, kolikor bi se jih potrebovalo zaprošeni kurz v zemljepisju. Sicer pa se učila za denar vedno dobivajo.
Zadnja ovira, dopust prof. dr. Ozvalda, je imela veljavo le za minolo šolsko leto, kajti prof. dr. Ozvald je v tekočem šolskem letu zopet v Gorici. Vendar se kurzi še niso otvorili.
Konečno pa mislimo, da sklicevanje vladnih faktorjev glede šolskih prašanj na
skladišče Gabrijela Coen, v ulic! Stadion št. 4, in skušali navrtati železno blagajno. Včeraj zjutraj so našli na levi strani blagajne sledove svedra.
Ni bilo mogoče dognati, ali svedrovci niso imeli dovolj priprav s seboj ali so bili morda moteni pri delu. — Vrata v skladišče so odprli s ponarejenim ključem. —
Loterijske Številke, izžrebane dne 15. oktobra 1910.
Dunaj 5 2 58 89 47.
Gradec 35 33 6 3 60.
Koledar in vreme. — Danes: 22.
Primorskem in specijelno v Trstu na zako- Ned. po Bink. Posvečenje cerkva. — Jutri: nita določila kaže le pristranost, kajti naš Trst je ravno glede šolstva višek abnormalnosti med avstrijskimi provincijomi! Kjer je ia Trst in okolico c. kr. deželni Šolski svet? Kje za mesto in okolico okrajni, oziroma mestni šolski svet? Kdo pozna mejo med občinsko in državno oblastjo glede ljudskih šol? Kdaj se vrše zakonsko določene okrajne... deželne učiteljske konference ? Prašal bi lahko še dalje, a mislim da je že iz tega razvidno, da v Trstu šolski zakoni sploh niso splošno veljavni, ampak da je Trst glede Šolstva kraj izjem da ne rečemo: abnormalnosti.
Trgovcem z jestvinaml! Danes ob 10. uri preddoludne (točno) se vrši sestanek v prostorih „Trgovsko - izobraž. društva", ul. S. Francesco 2.
Ker imamo zelo važen pogovor in ker bo kmalu občni zbor Zadruge, prosimo, da nihče ne manjka! Pridite vsi in točno ob določeni uri!
Narodnega kolka družbe sv. Cirila in Metoda se je v zadnjem času bolj malo
nrndalr» Kip tiči V7rnlr temu ? Malobrižnost
prodalo. Kje tiči vzrok temu? Malobrižnost in mlačnost bo temu menda največ kriva. Več občinskih in drugih uradov se je svojedobno zavezalo, da bo kolekovalo svoja pisma z narodnim kolekom. Teh p. n. naročnikov docela pogrešamo. — Nekateri Slovenci pritiskajo kolek na naslovni oddelek razglednic in dopisnic, prejemnik pa mora plačati globo 10 stot. Ali bi ne bilo bolje, da bi tiste vinarje dobila družba sv. CM. ?! Kolek se naleplja na levi oddelek dopisnice ali razglednice in pa na ono stran, kjer je prostor za korespondenco.
Sezite torej znova po narodnem kolku!
Istra v — Avstriji. Nekdo je poslal dne 26. t. m. z Voloskega v Zrenj p. Opr-talj priporočeno pismo. Dodano je bilo tudi laško označenje Portole. Menimo, da je bil naslov dovolj jasen. Vendar je ono pismo romalo v Senj, od kjer se je vrnilo z opazko: Istrija-Avstrija!! Hvala Bogu ! Istrske pošte sicer ne vedo, kje je Oprtalj v Istri, ali v Senju so vendar vedeli, da je Istra — v Avstriji.
Kdor še ne pozna trgovine izgotov-Ijenih oblek Bohinec & Comp. vul. deile Torri 2 (za cerkvijo sv. Antona novega), naj si sedaj ogleda to velikansko zalogo, kjer se dobro kupi in solidno po nizkih cenah postreže.
Tržaška mala kronika.
Poskus samomora. Roma Scrosoppi, stara 18 let, stan. v ulici Pasquale Rivol-tella štev. 462 je včeraj popoludne izpila močno dozo karbolne kisline. Pozvana zdravniška postaja jo je dala prepeljati v mestno bolnišnico. Nje stanje je opasno. — Vzrok: nesrečna ljubezen.
Tatvina. Včeraj popoludne je bilo iz pisarne transportne tvrdke Raimondo Cima-dori, ki se nahaja v ulici Carlo Ghega, ukraden železni zabojček, v katerem je bilo 400 Kron in nekoliko polic. Tatu Še nimajo.
Ranjen v pretepu. Sinoči ob 11 uri se je v ul. Petronio št.. 19. 21-letni težak Josip Bussi, stan. v ul. Šette fontane spri z dosedaj še neznanim človekom. Prišlo je do pretepa, tekom katerega je neznanec potegnil nož in zaboj Bussija z nožem v desno stran prsi, ter potem zbežal. Bussija, katerega rana je nevarna, so spravili v mestno bolnišnico.
Čudna šala. V gostilni pri Valentinu v uiici Barriera vechia so sedeli predsinoč-njim 3 možki z dvema ženskama in pri neki sosednji mizi je bil slikar Buttignoni s svojim prijateljem Rusjanom. — Med tema dvema družbama je bilo kakor vse kaže, dogovorjeno, odnesti krčmarju Angelu De- Zakaj trpfe otroci na driski? Mej kleva svinjsko stegno. — Ko je številnejša tem, ko je v hladni letni dobi driska raz-družba odšla namiguje svojima prijateljema ------- "	-----* 1---- ----------
Hedvika kr.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne
16* Cels. — Vreme včeraj: Jasno burja.
Vremenska napoved za Primorsko: Lepo, večinoma jasno; Hladni vetrovi. Sem-tertja jutranja megla.
Maše gledališče.
Pri nocojšnji predstavi
„Zimskega solnca'
sodelujeta vojaška godba in pevski zbor „Št.-jakobske Čitalnice", na kar Še posebej opozarjamo.
Vstopnice so naprodaj že tudi popol. v veži „Nar. doma".	_ _______
Društvene ve3ti.
Slov. akad. društvo „Slovenija" tia Dunaju priredi jutri, dne 17. t. m. ob 7. uri in pol svoj prvoletniški večer. — Lokal: I. Mataloni, Restaurant Leithner, Auersperg-strasse 6.
Pevsko društvo „Adrija* v Barkov-ljah priredi danes izlet v Rihemberk. Člani in prijatelji društva naj se zberejo točno o poludne v „Narodnem domu" v Barkov-Ijah in odtod odhod na kolodvor alpske železnice na Opčine.
Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu opozarja gg. društvenike, izvršujoče in podporne, na sestanek, ki se bo vršil dne 23. t. m. (to je prihodnjo nedeljo) točno ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih, ul. Montecchi. — Radi velike važnosti in nujnosti so naprošeni vsi, da se tega sestanka gotovo udeleže, ker treba razpravljati o zelo važnih in nujnih stvareh.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu naznanja, da prične dijaška telovadba v torek 18. t. m. in se bo vršila vsaki torek in petek od 5. ure in pol do 6. ure in pol popoludne. Poživlja se vse slovenske dijake v Trstu, da se mnogoštevilno in pridno udeležujejo.	Na zdar.
Ves'ći iz Goriška,
Iz Dan pri Sežani. Ustanovni shod bralnega društva „Solnca žar" se bo vršil danes v nedeljo ob 3.30 uri popol. v hiši št. 3.
Vabimo na obilo udeležbo.
Dne 13. t. m. je 28-letni posestnik Karo! Bizjak od Bizjakov iz Rihenberka tako nesrečno padel po stopnicah v svojem stanovanju, da si je zlomil tilnik, vsled česar je bil v 12 urah mrtev. — Pokojnik, ki je bil splošno priljubljen, je zapustil ženo in troje otrok. Bodi mu zemljica lahka!	_
Razne vesti.
Gozdni požari v Ameriki. Glasom vesti iz mesta Warrena je v državi Minesoti zgorelo skupno 400 ljudij. Škode je 100 milj dolarjev.
Serum proti kačjemu strupu. Z Dunaja poročajo: Več vojaških zdravnikov zdravstvenega odbora se je podalo v Dalmacijo in Bosno, da priredijo tamkaj študije za pridobivanje seruma proti kačjemu strupu.
Orijent ekspres čez Ljubljano in Zagreb. Iz Zagreba poročajo, da je vprašanje zgradnje nove vztočne proge čez Benetke - Ljubljano - Zagreb - Belgrad zopet aktualna. Po naročilu francoskih krogov se mudi v Zagrebu urednik „Guide Ioane" (francoski Baedecker) Monmarche, da se orientira na mestu o gospodarskih in turi-
podstavnikl za pete
vendar najboljši! - Dobć se povsod
.Vi«!1H**1-* ' " ■■■ ■»"' I IM
Broseh & Laureočle
Manufakturna trgovina
Olfl HU090 štev. 40 Ml Uia S. G'oionnl) via Nuoun Jteo. 40.
Za nastopajočo sezono
so prišle velike množine volnenega blaga, fušt nja, piket - flanele, law-tennb od 40 vin. naprej. Volnene in prešite edeje, vehka zaloga voln nih rut razne kakovosti in velikosti. Popolna fcb^ra pleteric iz volne in bombeževine za ženske in moške ter otroke. SPECIJALiTE A perila in zalaga trliža od I K naprej.
Dobroznana trgovina
Trst Trg Barnera vecchia I in 2
ima na prodaj	po izvanredno znižanih cenah

velik izbor barvanja Juštanja,
bombaževine, platna, perila Itd. Maje Iz bombažev, in volne rute, ovratnice in volnene »ogovlce Zavese in blago za pokrivanje pohištva, preproge, prešite odeje iz žastiie tovarne m volnene odeje ter volna ln žima zi\ žiuiuiee.
Vsak, kdor hoče biti zadovoljen, naj si nakupi potrebna v tej trgovini, kjer so cene tako nizke nizke, da se ne bojć nikake konkurence.



POžJRUZnsICA
Ljubljanske kreditne
Trst, Piazza della Borsa 10
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Celorcu, Sarajevcm in Spljetu Delniška glavnica K 5,000 000.	Rezervni zaklad K 450.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in »5e vrste denarja - Vlose na knjižica
obrestuje za sedaj s čistimi
Prodaja srečke na majhne mesečne obrok«.
pri drugi mizi, našli so tamkaj celo prašičje stegno in dva noža. —
Tema ljubiteljema svinjine se bodo skomine utešile v zaporu.
Drzen tat. Ko je predsinočnjim neka
meroma redka in precej brez nevarnosti, nastopa začetkom poletne toplote pogosteje, da, v najbolj vročih mesecih celo jako pogosto in je nje razvitek tako nagel, tako nevaren, da [v takih časih umrljivost otrok strahotno narašča. To žalostno dejstvo, ki
gc?pa iz Kotora stopila iz hotela wWien", j se pojavlja sicer v velikem mestu najhujše, kjt r biva začasno, na ulico, iztrgal ji je neki! a se opaža v večji meri tudi mej otioci na pobalin iz roke torbico, v kateri je imela deželi, je v jako tesni zvezi z dvema važ-
denar in razne dragocenosti in pobegnil ž njo. Dosedaj ga še ni bilo mogoče izslediti.
Vspehi nočne preiskave. Včeraj zjutraj je policija posetila ljudsko prenočišče v ulici Gozzi. Tam je našla tri tičke, ki so izgr ani iz Trsta in katere okrožno sodišče že tieij časa išče. Razven tega je bilo pri 40 drugih gostih zaplenjeno razno prepovedano orožje. Aretirance so izročili sodišču.
Svedrovci na delu. Predvčerajšnjim
: ZA JESENSKO IN ZIMSKO DOBO:
došlo v veliki množini raznovrstno obla&ilno blago za ft enake ln molke obleke v najn. vzorcih ia mod. barvab
6 ne stane
ako pišete Še danes po nove vzorca suk a. volne for-fitajna, flanele in druzega raznovrstnega manufakt. b aga, katere vz rce razpofiilj.4 tvrdka:
Hedžet & Koritnik
Gorica, vogal Corso Verdi in Via Scuole 7
Tovarniška z loga platna djmač'ga in fiaeg;>, kakor tudi moškega in žmtkpga Trlkot perila i a sicer:
Srajce, maje, sp. hlače, otročje obleke itd.

Popolna oprema (bala)
za novice
ponoči vlomili so dozdaj neznani zlikovci vb avnih organov.
nima okolščinama, namreč v prvo po vsled vročine zmanjšanem odporu malih otrok in potem pojav silno nagle razmnožitve bakterij in kemične razkrojitve kravjega mleka. Proti zadnje imenovani škodljivosti lahko mati dobro zavaruje svojega otroka, ako vporablja kot izključno otroško hrano že skoro pol stoletja dobro se obneslo čisto alpsko mleko vsebujočo Nes tlejevo otroško moko, katera je vedno vpo-rabna, vedno nasitijiva, nikdar kiselkasta ali razkrojna n vzdržuje red v delovanju pre-
Lastni izdelek:
žimnic, sušt in kovtrov
® cs
|I| Velika naloga in tovarna pohištva |E|
ANDREJ JUG - TRST * J|
... Via 8. Lucia 5*18	Via S. Lucia 5-18 g
»So BOG IT A IX LEPA IiliEKA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU # " ^
e a a . _ r.,.,	...	ne\. f 7 .. ckf \. 10 -Cl en -n
CO
ca
S fc
L»ELO SOLIDNO
iu »*at*fVri;tijih »<oliu.
CENE ZuEKNE. # C*®.
%
V Trbtu, dne 16. oktobra 1910
stičnih prednostih te proge. Iz Zagreba pojde v Ljubljano, Sarajevo in Belgrad. Za progo se posebno zavzema zagrebška trgovska Zbornica.
Glavna kuharica cesarja Napoleona III. Avstrijka Eli za Vogel je umrla v visoki starosti te dneve v Monakovem. Zapustila je precejšnje premoženje.
Gospodarstvo.
—	C — Izložba perutnine, golobov bi kuncev, ki jo prireja perutninski odsek ,Slavonskega gospodarskega društva" v Oseku, bo dne 30. in 31. oktobra t. 1. v izložbenem paviljonu v Osjeku, gornje meeto.
—	C — Hrvatska bančna ekspozitura v Ameriki. Hrvatska eskomptna in aienjačna banka v Brodu na Savi je osnovala pri bančnem zavodu „Bank of Europe" ▼ New-Yorku ekspozituro, ki bo opravljala denarno transakcijo hrvatskih izseljencev.
Srbska rudarska družba. V Belem-gradu se je osnovala delniška družba za eksploaticijo rudnikov v požarevskem okraju. Osnovna glavnica znaša 700.000 dinarjev. Na čelu novega podjetja so financirji Oze-rović, Vojislav Marinković, Milenko Popović ia Miljutin Stepanović.
—	C — Nova banka v Bosni. V Bosanskem Brodu nameravajo ustanoviti „Hrvatsko kreditno banko". Početna glavnica je določena na 200.000 K. (200 delnic po 100 K.)
—	C — ZviSenje cen za emaljirano posod je. Firme za emaljirano posodje so obdržavale teh dni sestanek v Berolinu. Na tem sestanku so sklenile zvišati cene ema-ffiranega posodja za 2 in pol odstotkov.
—	C — Zniženje sladkornih cen. Kako poročajo, pride v najkrajšem času znižanje sladkorne rafinade. Zniženje bi imelo iznašati, ne samo 5 K, kakor je bilo javljeno, ampak tudi 87,-9 K od 100 kilogramov.
BRZOJflUNE 1/ESTI.
»JEDINOST« H. 297
rttian XI
razviti na stroške našega važnega napredka na Balkanu.
Na zaključku svojega gavora je govornik izjavil, da se za neoslavizem nikakor ne more ogrevati. Govornik bo glasoval za proračun ministerstva za unanje stvari.
Potem so govorili Še razni drugi govorniki, ki so precizirali stališče svojih strank, nakar je bila po konečnem odgovoru ministra Aehrenthala seja zaključena. Prihodnja seja jutri popoludne.
POZOR!
Vihar na KubL
HAVANA 15. (Renterjev biro) V
po-
krajinah Havana, Matanzas in Piner del Rio so razsajali silni viharji, kakor jih Že davno ni bilo tamkaj. Mnogo so trpeli nasadi tobaka, ne pa toliko slakorna letina.
Delegacije.
DUNAJ 15. Odsek za unanje stvari avstrijske delegacije je nadaljeval razpravo proračuna ministerstva za unanje stvari.
Dr. German (Poljak) je izjavil, da mora dosledna izvedba koncilijantne, Slovanom prijazne balkanske politike blagodejno uplivati tudi na naše notranje razmere. Govornik je zahteval energičnega varstva za one avstrijske državljane, ki iščejo kruha v Nemčiji.
Govornik se je obrnil proti neoslavizmu. Odkar se je ta pojavil, se v Rusiji Poljake bolj pritiska.
Grof L a t o u r je hvalil zvezo z Nemčijo. — V debato je posegel tudi minister za unanje stvari grof A e h r e n t h a I in je branil politiko unanjega ministerstva in v svojem izvajanju pobijal očitanja dr. Kra-nafa kakor neopravičena.
Nasproti trditvi, da je aneksija Bosne in Hercegovine imela za posledico osamlje-nje monarhije, omenil je minister prijateljsko in zaupno razmerje do Italije, ki se je po zadnjih sestankih le še učvrstilo. Govornik je prepričan, da so vsa nesoglasja, provzro-eena vsled aneksije stvar minolosti.
Minister je svoja izvajanja nato raztegnil tudi na neoslavizem in o prvoboriteljih za isti, ki so avstrijski državljani, izjavil, da mora tudi za njih biti voditelj mednarodno! načelo, ki ne dovoljuje umešavanja v stvari inozemskih drŽav.
V nadaljevanju svojega govora glede jugoslovanskih problemov je minister pov-darjal, da je razmerje Bosne in Hercegovine do monarhije določeno v zakonih iz leta 1880, ki so merodajni dokler obojestranska parlamenta istih ne spremenita. Razmerje s Srbijo je povoljno, isto tako tudi s Turčijo. Z ozirom na srbsko trgovinsko pogodbo je izrazil govornik svojo željo, da se tudi z Bolgarijo stopi v enako trgovinsko razmerje.
Nato se je oglasil za besedo delegat PI o j, ki je izjavil, da ga je kakor Jugoslovana neprijetno zadela trditev nekaterih govornikov, da je smatrati način aneksije Bosne in Hercegovine kakor kršitev zakona in to posebno zaradi tega, ker je v zvezi z aneksijo tudi jugoslovansko vprašanje stopilo na površje. Govornik je obžaloval, da ne goji Rusija do odkritosrčnih in miroljubnih stremljenj avstroogrske politike onega zaupanja, ki ga ta politika zaslužuje. Politika Rusije izlasti na Balkanu je tudi vzrok, da postaja zavezniško razmerje z Nemčijo vedno tesneje in da v notranji in vnanji politiki Slovani ne morejo izvrševati vpliva, ki jim pristoja. Ruska politika utrjuje le nemški in madjarski upliv avstrijske notranje in; unanje politike. Mi Jugoslovani smo gotovoj zavzeti za prijateljsko razmerje do Rusije, | nikakor pa se ne sme to razmerje razmerje
Splošni štrajk na francoskih železnicah ponehuje.
PARIZ 14. Minister za javna dela Mil-lerand je priočil v današnjem ministerskem svetu, da se je na Severni železnici vozilo dvakrat toliko potnikov ko včeraj in da je došlo mnogo živil, na pariškem severnem kolodvoru je danes predpoludne manjkalo 8 ostotkov osobja. Promet na zapadni železnici se naglo veča. Minister Millerand je priobčil, da se sedaj pogaja z železniškimi družbami radi odredb osobju v prilog. Minister je v glavnih potezah razvijal zakonski načrt, v katerem bi se uredile delavske diference pri železniških družbah.
Ministerski svet je sklenil, da se imajo pod zastave poklicani železničarji takoj pokoriti sklicanju, sicer jih čaka ječa.
PARIZ 15. (ob 2 uri zjutraj) Poročilo ravnateljstva vztočne železnice pravi, da se ima štrajkovsko gibanje na tem omrežju smatrati kakor končano. Nota ministerstva za javna dela vgotovlja, da se je na severni železnici in državni zapadni železnici položaj znatno zboljšal. Promet na progah Pariz-Lyon-Mediteranee je zagotoljen. Pri orleanski železnici je od 781 štrajkovcev šlo na delo 574. Na južni železnici je število štrajkovcev precej veliko, vendar je promet oseguran.
MARSILJA 15. Tukajšnji železniški uslužbenci so imeli zvečer shod, na katerem so sklenili, da pričnejo o polunoči štrajkati.
PARIZ 15. Danes ob 4. uri zjutraj je pri Dreulle-ju na železniški progi Amiens-Boulogne eksplodiral peklenski stroj, ne da bi bila eksplozija napravila kako škbdo. Ekspresni vlak Calais-Pariz se je zamogel en kilometer pred esploznim mestom ustaviti in se je kmalu potem odpeljal naprej.
PARIZ 15. (Ob 12.30 popoludne) Glasom vesti došlih ministerstvu za javna dela, se položaj v železniškem prometu boljša.
PARIZ 15. Štrajkarsko gibanje je sedaj smatrati bitstveno kakor končano. Mnogi radikalni listi izražajo nado, da se ob obojestranski dobri volji ponovitev takih Štraj-kov za dlje časa odstrani.
Dunaj 15. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesar Franc Josip I." včeraj priplula v Hongkong. Od tamkaj odpluje v Tsingstav. Na ladij i vse zdravo.
Vsem cenjenim čitateljem
najtopleje priporočamo znano tkalnico za platno in druge . tkanine Bratov Krajcar v Dobruški na Češkem. Predno kaj naročite, zahtevajte bogato kolekcijo vzorcev imenovane tvrdke, kojo dobite zastonj in franko.
Vsakdo naj se prepriča s tem, da poskusi.
Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst uL S. Anasta-sio 10 - Tel. 23-87. Sprejema plačila carii.e za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Pre;em kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje._
Ako oslabi želodčno delovanje, se mora gledati na to, da se izbere prave pripomočke, ki so v stanu pripraviti želodec v kratkem do tega, da zopet vstrajno in krepko deluje, ker to je glavni pogoj vseh telesnih funkcij tetesa.
Sredstvo, ki je za to najbolj sposobno in se je že izkazalo kot tako, je že 40 let po celi monarhiji poznani Dr. Rosa Balsam za želodec lz lekarne Fragnerja, c. kr. dvor. dobavatelja v Pragi. Zaloga v tukajšnjih lekarnah.
Oddaja pšenice in r2i za setev. —
Kmetijska družba za Trst in okolico je naročila za letošnjo setev ozimine: 600 kg rži (Petkusta) in 400 kg pšenice (Skerhed), t. j. najboljša rž in najboljša pšenica, kar jih imamo v Evropi, ki dajata do 25-kratno setvino.
Rž stane kmetijsko družbo po 40 K 100 kg, a jo ista oddaja po 18 K (ali po 18 stot., 1 kg); pšenica stane po 50 K 100 kg, oddaja se pa po 20 K (ali po 20 st. kg.).
Oboje se dobiva v trgovini g. Goriupa na Opčinah. Omeniti je še, da treba to ozi-mimo sejati zelo na redko in sicer samo 2 kg na 100 kvadratnih metrov, t. j. na njivo, ki je 25 m dolga in 4 m široka. Koristno je tudi, če se njivo prej pognoji s preperelim gnojem.
Kmetovalci 1 Sezajte pridno po tem semenu. ki Vam prinese veliko korist!
St. IVAN ■ vis a vis Broketa - Sv. IVAN.
Podpisani si usoja naznaniti, da je popolnoma na novo in v novih prostorih otvorifl svoje pekarno za kruh, sladčić in drugo pecivo.
Trikrat sveži kruh na dan.	Postrežba točna in na don.
SVOJI K SVOJIM !	Vdani
LEOPOLD MIIiIČ.
Elektriciteta je najbolj zdravilna moč v naravi. Da poučimo trpeče ljudstvo o blagodejnem uplivanju elektricitete, razpošiljamo gratis in franko zelo interesantno brošuro, v kateri so opisani principi elektroterapije. Kdor se za to zanima, naj se obrne pismeno ali ustmeno na elekroterapevtično ordinacijo na Dunaju I. Schwangasse, mez-zanin, 83. oddelek.
NAŠIM GOSPODARSTVAM
priporočujemo priznano najboljši pri-datek za kavo „ZAGREBŠKI pravi FRANCK** s kavnim mlinčkom, kot
izvrstni domači izdelek.----
JCuhati ne znajo,
to smo konštatirali vselej, ko so se postavile na mizo „Pekatete" ki niso šle posebno v slast. Zahtevajte zastonj kuhar, knjigo pri tvrdki
Prva kranjska tov. testenin v II. Bistrici.
■■■■■■ 1 ■■■■■■ ■	IALI OfiLflJI	1■■■■■■
w	MALI OGLASI ae računajo po 4 itoL besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tint Plača se takoj Ina oddelku.	
Važno naznanilo.
Odgcver rs vsako važne vpr*-aen e, (osebno v »luč*Jih bolezni dibi vsekco, ki pašije test kron v priporočenim pismu ali po pošt. rabszPiRt profesorja PIETRO D* AMiCO, ulica Solfeilno 13 Bologna. ——
Sokoiska obleka
(srednja velikost) po-:: polooma nova, h e takoj proda. Naalov v Go enjčevi knjigarni v Barkovljuii.	2000
3E
3
Albert Faber
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz dr-
venega Oglja, se priporoča v zalaganje
hrostog.In buk dro prirejenih zapet
»ngležkega in inozemskega svetlega premoga AHTRAOIT, brezplinovih briketov iz drvn. oglja ,.Boules" ▼ veliki jajčji obliki za v*>ako kurjavo. Žareči komadi ▼ (mali jajčji obliki) za odprto ognjišče in likanje. N&ročoe, al se tsvrle todao, ja nasloviti na tovarn Sko pisarno :
Trst - Via della Teaa štev. 22
ali na naroČilno pisarno v Trstu pri tvrdki
Giovansi Angeli ulic. Vine. Bellin! štev. II
(nasproti cerkvi novega 87. Antona).
flrlri«k c O sobica. 12 K mesečno pri alo-UuUa S C venski družini v ulici 1 Faraeto Ste v 49, vrata 17. __1713
CnonhHiAno ilče meblirano sobo v mesta uUSpU ultlld Ponudbe je poSiljaii na uprav-' nifctvo „Edinosti* pod „Bvitla soba-._1714
Pristni, dober brinjevec
JLovru Šibeniku v Žifki pri Ljubljani.
Pekovskega
n čenča se išče. Trst, ul ca Farneto 1».	1707
Pnoniilo od 8000 do 20 000 in več so na
rUoOJlI« razpolago proti uknjižbi tudi izvea mesta. Pojasnila ustmena in pismena daje L. Luin Trst, kavarna Fabris.	170i
je tako: stanovanje s dvema pro-
_______štoroma, kuhinjo in Bhrambo v
bližini rojanske cerkve. Natančni pogoji ae izved > v gostilni „Kousumnega društva- v Rujanu. 1385
Za oddati
LA* In AAkn prazna se odda v ul Belvederr
tfiaia SODa 29, III. n, vrata 5.	1563
Molin 1719
nrie+nni C a g°»tilno dobr0 "M!*110-UOSIOpi ap a \ento 70 Biherna.
ji^g gg mizarja. Franc Dolenc na Opčinah
Meblovana soba
Boccuccio 5, II. n., vra'a
s iiran > odda se pri slovenski družini. Via 1718
0-nllo on velika aaloga kvadrel iz cementa, rrUUd. 9tf rudečih, bel.h in črnih od 20 do 25 cm po nizki ceni zaradi preselitve. Obrniti se j* ulica B.orzeria 10, skladi 6če._ 1722
IČPflm resno uodjetje, ki bi mi dosia/ljalo 300 ISUUfll litrov litrov mleka na dan Ponudbe na Inseratni oddelek Edimuti pod „300-.	171/
lXXnm krojafikega pomočnika za mala in velika IS Co lil dej a. Via Farneto 46, I nad.	1800
Dragoceno knjigo
ii vsak zastonj
kdor se o-brne na r.a< in mi delamo to za to, da rešimo trpeče ljudstvo % blagodejnem
uplivom I električnega zdravilstva Mnogi bolniki ne vedo, da imamo v galvanski trajni trajni elektri- iteti sredstvo, s ko im si splofioo slabost Živcev, reumati-zetr, glavobol ::
nespanje, brez r?no*t, nevralgijo, nerednost v prebavi, pomanjkanje krvi iu oslabelosti vsake vr*te uapeBno zdravi. Popisali Bmo svojo zdravilsko metodo v brošuri, ki jo dopoSljemo vsakomur gratis ln franko. Knjiga ni nizak cenik, mi-rvtč znanstvena razprava pisi-na v lahko- umevnem poljudnem jeziku, torej za vaacega razumljiva.
ELEKTRO - TERAP. ORDINACIJA
—1— DUNAJ I. = Schwangasse 1, Mezz., oddel. 83
Meblirana
I nad.
soba se tairoj od ia. Meseč 10 2 J K Prost vhod. Via Farneto 46,
18<)0
Sobo meblirano iščem. — Ponudbe na :
Pavao Bazina, Ti-kara a .Edinost" -_
Pozor Slovenci!
Ci ino) je na prodaj lepa spalna soba.	1680
I
Coupon za brezplačno knjigo.
Slavna	16. X. 1910
€lektro- terapevt, ordinacija
Duna] L, Schwangaas» I, mazz„ odd. 83
Prosim, pošljite mi knjigo: , Eina Ab-handluno Ober modarne Elektro-Tharapia"
brezplačno in poštnine prosto.
Ime _____
Naslov____
Veliki kinematograf „BELUEDERE"
TRST - ulica Belvedere štev. 10 - TRST
Nedelja 16., Pond. 17. in Torek 18 oktobra:
1)	Pregnana mati (dramatični prizor).
2)	Zadnji trije glavni grehi (Film umetnosti v barvah.
3)	Brilanti (Komično).


Trst, V. del Gelsi Stv. 9, Telefon 671
Bnrico Davanzo
Izbrana zaloga kem. koidrelou in ceuMakir. kuadrelou.
Zaloga cementa POR T LAN D ^»B
nestopijivega cementa, HIDRAVLIČNO APNO in KREDA.
JHian XII
»BDTJfOSTc H. 117
V Trstu, dne li. oktobra 1910
Zapomni gi podobo in ime „0T-TOMAN" (Cigaretni papir ali ovoj-ke), kajti s ponarejanjem se hoče konsumente zavajati!
DiPOSt	\ Qll>9Si
Mlekarna Laak, plooolo 1. Podpisana
m&ar&nja slav občinstvu, da je preuzela aa svoje ine i obroznanu ml kani u Laak Prodaje se avaki 4an (veie miekn iz g spo dara ke uprave LAAK. Kazna »aalaca, a jboljli kruh iz Graca, zdravstveni kruh ■i Ttakovrame sladčice svaki dan sveie. Prodaja pi.a v steklenicah, ter vina L vrste. Speciaiitet kiselo Kkk», bolgarsko Joukurt in Keflr.
Priporoča ae Joseflna Salomon.
Hermangild Trocca
Barricrst vecchia štev• S
ima v elito zalogo
^t^ftikih predmetoi
w0sr venci
;<i porcelana in biserov vezanih a m* ^ aa žico, od umetnih cvetic s trsko vi in napisi.
ia porcelanastih phlhk za spraeaik«
Hajmiaje konkurenčne oene.

Bogomil Pmo
t'Tš! ma' t Sežan
ima svojo
nooo prodfl-ur
Zdravja in krepkost
se pridobi z uporabo
V^OTTOMAN
-i- iiulio M&m ^
TRST, uSica fiiosue Carducci štev 25
u TELEFON 4t«v
«13
Francoskega
v rarfično orodje, ortopedom uparai ! Bfl^Jerci, Hiuetne roke in	fccrarl^. S
,ll3i pasi, eia&tični pasi in aofovioe. ele-i trote rapevtično priprava, aparati a r. gj inbalaeiju. f/y./y/;/yi»
SKI^liSaCE potrebaoio x*.	zara«. T
y*>aj» J?otctti&lu« J*	In cn-r-Jirtrff
:: mara. ::::::::
N .VŽ piodajalna eiatarja - srarja.
^liessandro umaro, t \
Corso štev. 23
BOGATA IZEiiRA prstanov, u ha no' z demanti ali lilunti in brez istih.
Verižice, priveski, ipesinice, zlate ln srn-brne ure, ste^ku ure itd itd.
Popravlja, v kupuje in za menjaje. Izvišaje
tudi ssakovr^tn rezbarije. Cene smerne.	Cene zme ne.
oživi oslabljene mišice, omladi kožo, ... ohladi g avo9 disinficira usta ...
- V v v-
julnlco
V*
/v
m
v TRSTU, ulica Vbcen Belliri 13
nuapruti cerkve bv. Antona novega.
Vsskov. verižic po tov cenah.
fl
li
B
R 0
J. KRASA & Oo. fl
Prva pia^ka reklamna in »pravna
tvorniea v Pragi	II
Bogato tovarniško skladišče ||
reklamnih vrvic B
za vezanje p ketov. — GLAVNO ZA- fl SiOPSTVO 3 SKLADIŠČEM	BI
DGO EEYA. Trst trs Scorcola 4 n
Telefon 1 i*79.	||
CENE:
I mala steklenica Kron ^jso 1 srednja * stefcl.
Kron 120 I velika ' steklen. Kron * 40
Zamašek vsake : steklenice
nosi vžgano to le znamko.
Prodaja se v vseh trgovinah
na drobno. Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na
K
i
„Dlann" Izdelam fra it. žganja, družba z o. z.
na Dunaju I., Rockhgasse 6 j.
_ -Jj.'ti.-.-. Hi '*'.	1''-il-S1- '/•'-.-
Podpirani ai «-<o a n^nanit: "lav. občina tu, da j- prevzel na sToje ime
Kopališče ,OesterreieIier* t ulici Ldzzaretto vec. 52
■hod t di iz zagate S. Eufemia kw;. 1 nadaljevanje ulica 83 Martin ter da bo •ku^al priprav ti v^e pofrrbn* izbol lava da u-*treža g ar. obćia^tm Kopalli&e j« odprto vsak dan ob 7. AJ do 7. pop. l>na enkratne kopel.i v vaiki, v »ladki vodi, gorki ali airzli K —90. A bon m na /a p ivatne in dr.itva po zai-iaoih cenah. — Upajoč, da ua« bo eJ. občinstvo čim n*jhoij d ob skalo beležim
udani P. Lmitsclin v.
AVIOKlZOV. DUNAJSKA :: ŠOLA
— — (ustanovljena lata 1890; — —
rezanja oblek, izde'ovanja obisk in p?r la ANA iN O V A K - TRST
ulio t San L izz&ro 16, 111. n.
tU
• m
AUSTRO-AMERIČANA
• •
brza zveza z Ameriko.
TRST—NEW-YORK I
„Laura" 22. oktobra 1910.
Potne cene: nL razred K 200; H. razr. od K 300 naprej; I. razr. od K 350 naprej.
Trst-Bueno$-Ayres
„Sofia Hohenberg0 20. oktobra
is Trata v Buenos-Ajres, ter »e ustavi med-potoma v Cadiz-u. Laa Palma«, Santo a, Monte-— video in Kio de Jaaeiro. —
Potne cene:
m. razr. K 200; H. razr. od K 525 naprej; I. razr. od K 675 naprej.
V prevozni ceni lil. razr. uračunjena je hrana in prenoft&e v TRSTU, pred odhodom
parobroda. — V vseh cenah uratunjena je obilna hrana. Kaj vetji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Naredna kuhinja.
Za informacne o prodaji prevoznih listkov I., 1L in EEI. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadix in Lax Palmas obrniti ae je na .Urad za potnik« v Tratn-, nlloa Kolin piooolo it. 2, za tovor in blago pa pri O. TABABOCHIA A C.o, Trat, ulica Ponteroa.o it. 3, X. nad.
Trgovina Jokob Bambič v trstu
U'ioa Giulia dtev. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi.
Zaloga vsiikovrstn. blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JlkOB BAMBItl
UMETNI ZOBJE
Plombiranje soboir
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobai tehnik
Jpscijsl. M. predmete?
Elastične nogovice, kiLni pa<u, p si iriifatorji, sospenzorji gum. rjuh\ ■ ee i z-i vinc, vodo, plin O VATA. ■ Prodaja in poprava črevljev iz {ume t r gumijevih predueiev.
Higijenični predmeti
CENE ZMERNE. A^ CENE ZMERNE
fe9erico Steindler, ^Icquc9otto 14.
Dr. J. Černiak
zobozdravnik
- TRST -
uiic dell% Oaserm^ It 13, i.v. a.


Svetloba stotih sveč
9 atroikom ll/» itotinke na uro Br z tetočme. krre d>ma, brez vea^e mreiiee. — LttČ L a ben^kl
„TITUS" je najbolji, najbolj perfektai
in najbolj ekonomični naćin raza etljave. Ct aik zasfejnj.
GASPARI & MICHELICH
uilaa F. Venezlan št. 16, Trst.	TELEF N 34-»
^00c-c00^.00000900
•Ai--',;.—j v iSSfi-«-—H-
Veliko skladišče klobuka
dežnikov bele in pisane srajce, izladsk. platni žepnih robcev, moških nogo vic itd. itd. ."-■-■«"
K. CVENKEL
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna.
Narodna trgovina. nHHHHHmm Narodna trgovina
* m saBBk&sd
Mi il'P M
I
Ki i
Filijatka v Opatiji
Via deli

"Titnftrr* rctiast'sa ^^^sf^te^^^^asa^^^^i^^ '^issds^H^^oL.
"M«
di Rispa«*c«iio si 5 (lastno poslopje).
Fitijalka v Opatiji
KUPUJE IN PRODAJA — VREDNOSTNE PAPIRJE
mMHTK. OBLtI GA Cl t) E, ZASTAVNA PISMA, rRIrfORITKTK. DKLMICK, SREČKE Ltd. i. t. d.)
-- — VAIiUTE IN DEVIZE____
PREDUJMI NA VREDKOSTNE PAPIRJE LET BLAGA _LEŽEČE V JAVNIH SELADlSCTH.

mm HEMic m imso. borzna karoCila
oo SAFE — DEPOSITS o«
PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.---
-----ZAVAROVANJE SREČK.
MENJALNICA.
VLOGE NA KNJIŽICE
0/ — - tekoči in žiro račun - — /a vložen! denar obrestuje m f OD DNE VLOGE do DNE VZDiGA
STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTT ___DOKUMENTOM VKRCANJA.------
Uradne ure: d.—12^ 2-80—5*80. — Brzojavi: „JADRANSKA" — Trst — Teiaf^n: 14^3 in 1793