DRUŽINSKI TEDNIK Usodo boš obvladal z močjo svojih misli. Ako so tvoje misli o ljudeh in stvareh zlovešče, ti ne bo treba niti s prstom ganiti: posledice bodo prišle same, neizogibno, Thomas Carhjle Leto IX. Ljublj ana, januarja 1937 Štev. 5. »DRUŽINSKI TEDNIK* izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29 I. Telefon St. 33-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: i,U leta 20 din, ‘I* leta 40 din, */t leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2ll~ dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna. vrstica din 4*50. Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. danes: Umetno oplojene matere Najnovejša ameriška pridobitev Gl. str. 3 sUadi ? Moder dvogovor namesto uvodnika »Praviš, (la ne maraš sile rabili,« mi je dejal, »a ne bi rekel, da imaš prav. Človek je že tako ustvarjen, da rajši odneha pred strahom kakor pred mehkim prigovarjanjem. Če se ti kakšna stvar zdi prava in ji ne moreš pripomoči do zmage drugače kakor z grožnjo — takrat postane tudi grožnja upravičena. Ali mar še visi opazil v vsakdanjem življenju, v družini, v gospodinjstvu, pri prijateljih, da z jezo včasih v nekaj sekundah dosežeš, česar ne bi s še tako vztrajnim m še tako modrim prigovarjanjem dosegel leta in leta? Ne glede na to, da takle kratek vihar razčisti zakonsko ozračje kakor nevihta poletno nebo...« »Že res,« sem dejal, »jeza včasih res zaleže. Celo pri sebi sem to opazil, in vendar ne spadam med nasilne ljudi: kadar se pošteno razkačim, pometem kakor bi trenil vse ovire s poti in dobim brez bitke, kar bi rad.« »Tak priznaš,« je dejal, »da utegne biti včasih tudi nasilje potrebno?« »Priznam,« sem dejal, »da v nekaterih hudo redkih primerih in še takrat le tedaj, kadar s pametjo in z lepo besedo nikamor ne prideš, utegneš z jezo kaj opraviti. Toda rekel bi. da je njena učinkovitost odvisna baš od njene redkosti. Jeza dobrodušnega človeka vse pomete pred seboj; to je znana reč. Zakaj? Ker pride tako na lepem, pa tudi zato, ker si ljudje, ki so je krivi, reko, da so ga morali res strašansko polomiti, če je celo tako mirnemu človeku prekipel žolč zaradi njih. Podivjan oven je strah in. trepet vse okolice.« »Vem,« je dejal, »a tigrov se ljudje Vendarle bolj boje. Clemenceau je pogosto zdivjal; zaradi tega se ga niso ljudje nič manj bali.« »Ne vem... Poznam ver razdražljivih tovarniških ravnateljev, ljudi, ki jim nihče prav ne naredi, ki vpijejo ves božji dan, pa mislijo, da imajo svoje osebje na uzdi. A komaj mu dobro obrnejo hrbet, že začno miši svoj ples. Nasprotno ima pa šef, ki se je morda samo trikrat v življenju zares razsrdil, zato pa takrat tako, da je strahovito zaleglo — tak šef, pravim, ima v zalogi silno orožje... Napoleon se je zmerom hladen razjaril in le takrat, kadar je vedel, da je tak nastop neobhodno potreben. Takale premišljena jeza, kjer človek ne izgubi oblasti nad samim seboj, zmerom najbolj zaleže. Tudi maršal Liyautey se je sem pa tja izpozabil v zavedno razsrjenost.« »Pustiva rajši vojaštvo oh strani; zanj veljajo tako druga, stroga pravila. O zakonskem in družinskem življenju govorim in tu, trdim, bo prava jeza, tista, ki se tako izpozahi, da ve ve več, kaj govori -in kaj počne, najzanesljiveje dosegla svoj cilj. Nje je ljudi strali, ker slutijo, da. je neobrzdana in ne pozna, meja; in nihče ne kuha. zamere zaradi nje, ker vsi vedo, da tako rekoč zoper njegovo voljo iz človeka udari. S takšno jezo se da Najbolje vladati. Ali si moreš predstavljati družinskega očeta, ki se ne zna razsrditi? Človek božji, saj mn bodo otroci čez glavo zrasli!« »Jaz,* sem dejal, »rajši vladam s soglaša njeni svojih podložnikov.« »Podložniki,« je dejal, »se kmalu naveličajo soglašanja... Brez jeze, dragi prijatelj, ni nič... Ko boš imel Prvi upor v hiši, se pa spomni mojih besed.« Andre Maurois. ‘Razgled po svefu Dvolična angleška politika »Business is business...« — Goering snubi. — »Skrivnostni dogodki« na južnem Francoskem V Ljubljani, 18. jan. Z Angleži smo nehali v prejšnjem razgledu, in z Angleži moramo danes začeti. Rekli smo, da je angleška politika najbolj krivulj asta med vsemi. Angleži bi hoteli zmago zdrave srednje linije na španskem, toda njihova politika na žalost ni bila zmerom v korist te srednje poti. Te besede smo ponovili, ker je pretekli teden spet nazorno pokazal, kako prečudna so pota angleške zunanje politike — in kako prečudno nepričakovane so šele njene posledice. Vsi se še spomnimo, da je Velika Britanija za Novo leto sklenila z Italijo tako imenovani gentlemanski dogovor. Ta prijateljska pogodba je imela predvsem namen, potegniti črto pod hladno in napelo razmerje med obema državama, nastalo zaradi abesinske afere. A ker se je bil medtem v Sredozemlju, t. j. na tistem področju, kjer sta si Velika Britanija in Italija najbližji sosedi in je zato trenje najpogostejše — ker se je bil torej medtem v Sredozemlju razlil nov tur, je bilo treba tudi še to zadevo spraviti s sveta. Skratka: namen gentlemanskega dogovora je bil, likvidirati tudi zaradi španske revolucije nastala nesoglasja in ustvariti med obema državama res prijateljsko razmerje. To se je zgodilo. Pogodba je dobila vse potrebne slavnostne podpise in je šla, kakor se spodobi, v arhiv... ...drugi dan se je pa v Cadizu izkrcal nov oddelek italijanskih prostovoljcev, eden izmed največjih do tistih dob. Vsi vemo, da so Angleži nevtralni v španski vojni in da žele, da se ne bi človeško klanje razširilo še na ostalo Evropo — vsaj mislimo, da si tega žele — in da se prav zato najbolj zavzemajo za to, da se neha pošiljanje prostovoljcev na špansko — vsaj mislimo, da se zavzemajo za to. Zato smo sicer vsi z glavo majali, ko smo brali tisto novico iz Cadiza, na tihem smo si pa vendarle mislili: »Najbrže je tako dogovorjeno v gentlemanski pogodbi — Bog ve komu pesek v oči! Bo že kar prav tako!« Seveda bo tako prav, ker mora biti — vprašanje je le, komu. Danes namreč vidimo, da se ni za nas Evropce (Angleži se ne štejejo k nam, ker sede na svojih otokih, zunaj naše celine) po podpisu one famozne pogodbe prav nič spremenilo, ali vsaj ne na boljše. Nemci in Italijani prav tako podpirajo Franca, kakor so ga prej, čeprav so govorili, da bo po podpisu gentlemanskega dogovora Rim pritisnil na Berlin, da naj vendar že neha bezati v španski ogenj. Tako španska zadeva prav nič ne kaže, da bi se iz stacionarno nevarnega stanja kmalu obrnila na boljše. Za človeka, ki še ni pozabil, da je dve in dve štiri, je torej možen le tale sklep: Ali so Italijani Angleže ukanili — ali pa uganjajo Angleži po svoji stari navadi dvojno igro, eno za naivno Evropo, drugo, skrito, pa zase. Italijani niso slabi diplomati, Mussolini še posebno ne. Zato ne bi bilo nič čudnega, če bi bili Angleže žejne čez vodo prepeljali — tem manj bi nas moglo to čuditi, ker se je že ob abesinski aferi pokazalo, da sedanja angleška diplomacija z Anthonyjem Edenom na čelu ni kos rimskim lisjakom. Toda od tega spoznanja pa do določne trditve je vendarle velik korak. Vzlic takemu videzu si tega danes nemškim prijateljstvom, z znamenito osjo Rim—Berlin?« Nemci so tisti mah sprevideli nevarnost. In v listih se je že drugi ali tretji dan nato pojavila kratka novica, da pojde predsednik pruske vlade general Herman Goering s svojo ženo na popotovanje v Italijo. Kdor zna brati med vrsticami, je vedel, koliko je ura. Te dni se mudi Goering v Italiji. Imel je več važnih sestankov s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem, nato pa misli baje svoje sredozemske obiske razširiti še na Španijo in se osebno seznaniti z generalom Francom. Genevieve Tabouisova, diplomat- Predsednik pruske vlade general Goering je prišel na obisk v Rim. Naša slika kaže sprejem na postaji. Z leve na desno: Goering, Mussolinijeva hči in žena zunanjega ministra grofa C i a n a , predsednik Mussolini, nemški poslanik v Rimu v. H a s s e 1 in grof C i a n o. še ne bi upali trditi. Treba bo nekoliko počakati, da dobimo dogodke v pravo časovno razdaljo. Pribiti pa velja, da dandanašnji niti to ni več nemogoče, da gre lokavi Anglež komu na limanice — pribiti zato, ker bi se še pred dvema, tremi leti vsakdo smejal človeku, ki bi se upal kaj takega zapisati. Verjetnejša bo pa vendarle druga možnost: da uganjajo Angleži dvojno igro. Tem verjetnejša, ker danes že vsak otrok vidi, da bi bilo španske nevarnosti za Evropo tisti trenutek konec, kadar bi London energično udaril po mizi in zagrmel: »Dovolj je jalovega kvasanja in lahkomiselnega prilivanja olja na ogenj! Zdaj naj vsakdo pošteno pove, kaj bi rad in česa ne — kdor misli slepomišiti, bo imel pa z menoj opravka!« (Mislite, da si nekoliko prenaiv-no predstavljamo vso zadevo, kaj ne? Saj ne rečemo, da bi moralo baš dobesedno tako biti, le v bistvu in v načelu. Da je to možno, smo prav prejšnji teden videli: ko so Francozi poslali svoje vojne ladje pred Maroko in se je francoska vlada odločno postavila Nemcem po robu: »Do tod in ne dalje!« — ali ste videli, kako je na mah postal Hitler krotak? Da je njegova krotkost trajala samo 48 ur, je drugo poglavje — baš angleško...' Za to dvojno igro govori tudi tale pikantna cvetka, ki smo jo pobrali v nedeljskih časopisih: »Velika Britanija se pogaja z generalom Francom zastran dobave premoga,« — malo dalje pa: »Angleška ladja je naložila živež za va-lencijsko vlado.« Na koncu koncev: businesss ls business, kupčija je kupčija — kaj potem, če ves svet hudič vzame! ska urednica pariškega »Oeuvra« in ena izmed najbistrejših žuma-listk v Evropi, pravi, da je Goering prišel zato v Italijo, da bi jo definitivno potegnil v špansko vojno. Da je takšna Hitlerjeva in Goerin-gova želja, pač ni dvoma; da se Italija kljub vsem simpatijam za generala Franca in za sodobno Nemčijo ne bo dala kar tako zaplesti v novo vojno, se nam zdi pa prav tako očitno. A po drugi strani je tudi gotovo, da se docela praznih rok Goering ne bo vrnil v Berlin. Zadnje dni mnogo pišejo spet o proslulem paktu štirih, to je o zvezi med velesilami Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo. Tudi o tej stvari naj bi se Goering pomenil z Mussolinijem, če smemo verjeti časopisom. Ne najmanj verjetna je pa verzija, da naj bi se Goering pogovoril z ducejem o nekakem gentlemanskem dogovoru treh o Španiji. Ti ,trije' bi bili Anglija, Italija in Nemčija, a Francija naj bi ostala osamljena. Stvar je že zato videti logična, ker i Nemčija i Italija ne marata Francije, Anglija se pa njeno prijateljico bolj dela, kakor je v resnici. A baš zato, ker bi bil ta načrt tako prozoren, ni verjetno, da bi uspel. Francozi nočejo slepomišen ja Francoska vlada je hotela državam, ki jim je Španija samo sredstvo za njihove posebne in osebne namene, izbiti orožje iz rok. Ker je zlasti nemška vlada pri vsaki priložnosti očitala, da se na Francoskem zbirajo prostovoljci za madridsko vlado, je Blum predložil poslanski zbornici pooblastilo, da sme izdati zakon o prepovedi novačenja prostovoljcev za Španijo. In zbornica je to pooblastilo sprejela z vsemi glasovi — s komunističnimi prav tako kakor z glasovi skrajnih desničarjev. Nemci so seveda odgovorili, da Francija tega ne misli zares — in pošiljajo še dalje svoje »prostovoljce« generalu Francu. Francoska vlada si je pa izgovorila, da bo novi zakon stopil v veljavo šele potem, kadar bodo tudi vse ostale vlade enako ukrenile s svojimi prostovoljci in »prostovoljci«. A če se to ne bo kmalu zgodilo, je izjavil Blum s posebnim poudarkom, bo Francija izvajala vse posledice ne samo diplomatskih. »Sovjetska«, republika na južnem Francoskem V kakšnem zastrupljenem ozračju živi sodobna Evropa, se je posebno videlo pretekli teden. Pisali smo, da so Francozi po dolgem času vendar že izvojevali skromno diplomatsko zmago nad Nemci. To je bilo takrat, ko je tako na lepem popustila za dva dni mednarodna politična napetost, posebno med Nemci in Francozi. Nemci tega poraza niso pozabili In da se maščujejo nad Francozi, so jim kar na lepem ustanovili — boljševiško republiko na južnem Francoskem! Razbobnali so namreč preko svojega poluradnegaU) tiskovnega urada DNBja, da se je v Perpignanu oklicala sovjetska republika in da so upravne oblasti s prefektom na čelu docela brez moči proti boljševiškim »tolpam«, ki uganjajo kajpada strahovit teror nad ubogim prebivalstvom. Seveda je bila raca nekolikanj prebedasta, da bi jo pameten človek verjel. A ker je — kolikor se spomnimo — francoska vlada ni uradno zavrnila, žive brumni Hitlerjevi podaniki bržčas še danes v veri, da se Francija že kar dejan-NaduIjevanje na 2. str. v 3. stolpcu Nunsko oboroževanje na morju: novi nemški torpedni rušilec »Z 1-Leberecht Maas« so 14. januarja spustili t Kielu T morje. Goering na popotovanju že koj prve dni po podpisu an-glo-italijanstoe pogodbe so se zaslišali glasovi: »Kaj bo pa zdaj Nemčija? In lutko bo z italijansko* K spoiu okoli A1rxandrette. Zaradi sirijskega mandatnega ozemlja z Ale-xandretto je prišlo do precejšnje napetosti med Francijo in Turčijo; spor bodo te dni preri-šetavali tudi na zasedanju sveta Zveze narodov. Alexan-drette je bila nekoč del Turčije, po svetovni vojni so jo pa Francozi dobili T upravo. Zdaj bi jo Turki spet radi imeli. — Naša slika kaže libanonske pokrajino v nekdanjem turškem sandžaku. Kronika preteklega tedna DOGODEK V SARAJEVU Sam Bog si ga vedi, zakaj so Jo' ravno v Sarajevo najprej postavili, ne pa k nam v Ljubljano ali vsaj v Maribor. Mislimo namreč, da smo mi prvi v državi poklicani za ,njo‘, vsekako pa bolj kakor Sarajevo. Pa bodimo pravični: tudi bosenska metropola ,ji‘ ne dela ravno sramote — narobe! Šele nekaj dni je odprta, pa se ni baš pritoževati, da bi ne imela dovolj dela. In če pojde tako dalje, se utegne res pokazati, da je bila za Sarajevčane potrebnejša kakor za Ljubljančane ali Mariborčane. O čem govorimo, vprašate? O protialkoholni ambulanci, ki so jo te dni odprli v Sarajevu. Ali veste, da so iznašli že take prečudne injekcije, ki celo pijanost odpravijo, korenito odpravijo? Nu, to zadevo zdaj v Sarajevu na debelo preizkušajo, in ne brez uspeha. Žumalisti, ki morajo v vsako reč vtakniti svoj nos, so ga tudi v to. Tako so videli iti slišali prav zanimive stvari iz življenja nepoboljšljivih pijancev, ki verujejo le še v injekcije in v nič drugega več na svetu. Tako je neki tak vinski bratec pripovedoval, da jo je po prvi ordinaciji kljub prepovedi mahnil naravnost v oštarijo. Ko ga je zdravnica pri prihodnjem obisku vprašala, ali se je ravnal po navodilu, je seveda slovesno zatrdil, da se je, a kaj kmalu je prišla laž na dan. Po drugi injekciji je namreč siromak tako krepko klical sv. Urhu, da se je zaklel, da ne bo več pokusil kapljice alkohola. V imenu enakopravnosti zahtevamo protialkoholno ambulanco tudi za Ljubljano in Maribor. X Slovenska ministra na shodu v Ljubljani V nedeljo 17. t. m. se je v veliki dvorani »Union« vršilo zborovanje JRZ. Na shodu so govorili minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec, minister dr. Miha Krek, senator dr. Franjo Smodej in ljubljanski župan in poslevodeči podpredsednik ljubljanske JRZ dr. Juro A dl e š i C. Minister dr. Krek se je v svojem govoru dotaknil razen drugih vprašanj tudi vprašanja samouprav. Rekel je, da je načelo JRZ in vlade, da se iz-grade kar najširše in najpopolnejše samouprave, da bodo občine in banovine s tem, kar je njihovega, same gospodarile, na lastno pest in odgovornost. Glede hrvatskega vprašanja je dr. Krek naglašal, da se razmerje s Hrvati popravlja in da se iščejo sred; tva za takšno ureditev, da bo kar najbolj zadovoljila vse. Glede bodočega dela vlade je minister naglašal pričakovanje po zboljšali iu dohodkov državne blagajne in zboljšanju prejemkov državnih uslužbencev. Zelo zanimiv je bil govor ljubljanskega župana dr. A d 1 e š i č a o Ljubljani in njeni gospodarski politiki. Po njegovih izvajanjih je Ljubljana zas adi gospodarstva prejšnjih občinskih uma v, ne samo naibolj zadolženo slovensko mesto, temveč naibolj zadolženo mesto v Jugoslaviji snloh. Nieni doleovi znašajo več ko 200 milijonov dinarjev; vsaka oseba, ki pride na svet, je že obremenjena s povprečnini dolgom ■ Brežiški sestanek. tO. t. m. se je predsednik vlade dr. Milan Stoja-di novic na povratku iz Švice sestal v lovskem gradiču zagrebškega Industrije« Deutsch-Maceliskega v bližini Bizeljskega pri Brežicah z vo li-teljeni hrvatskega naroda dr. Mačkom. Lovski gradič, kjer se je sestanek vršil, je bil svojčae last grofa Attemsa, sedaj je pa niegov lastiik Mačkov osebni prijatelj. Dr. Mačka sta na sestanek spremljala poslanca Per-nar in Kemfelja. Predsednik vlade in dr. Maček sta «e pogovarjala po večini sama in i<> niun razgovor traial cele štiri ure l’o 10. uri se je družba razšla. O poteku razgovora ni še nič znanega. ■ Obisk ilr. P< Ira Zenkla. V nedeljo popoldne je prispel v Ljubljano dr. Pater Zenkl. šef soci-ilno-poli-tičnega odseka praške mestne občine. Še isti dan zvečer je imel sestanek o poglobitvi vzajemnostnega dela v smislu proža Dragutin Krajačič. Pozvonil je, trenutek za tem je pa že nastala huda eksplozija, ki je razdejala stanovanje, obiskovalca je pa z vrati vred vrglo nazaj, da se je na lepem znašel v sosednjem stanovanju. Ugotovili so, da je »kra, ki je nastala v eh ktricnem zvoncu, povzročila eksplozijo svetilnega plina. H Zločinska roka podtaknila ogenj. 16. t. m. je pričela goreti hiša Martina Mahoriča v Skofcah pri Ptuiu. Go oodar je bolan in je ležal v postelji, v sosednji sobici je pa smrt v plamenih že grozila slepemu občinskemu ubožcu, ki si tudi ni mogel pomagati iz goreče hiše. V zadnjem hipu je gospodinja sklicala sosede, ki so oba moža redili iz gorečega poslopja. Gasilci, ki so orihiteli iz Ptuja, niso mogli pomagati, ker ni bilo vode, s slamo krita hiša je bila pa kar brž vsa v »lantenih. ■ Snežni zameti v Bolgariji so terjali doslej S smrtnih žrtev. Posebne reševalne čete so morale oditi na planine, kjer je sneg zajel več izletnikov. ■ Za tesneiše prijateljstvo in soile-! ivanje Jugoslavije i Bolgarijo. Dne !7. t. m. so v Beogradu ustanovili Zvezo jugoslovansko-bolgarskih lig. To pomeni velik napredek pri delu za no.lobiiov medsebojnega prijatelji' a iu zaupanja V zvezni upravi so med drugimi tudi org, ravnatelj Rasto Pu-stoslemšek iz Ljubljane, predsednik Zbornice za TOT Ivan Jelačin, bivši minister dr. Niko Zupanič in drugi. I« Hnfa se i« odnravil na nopivanje okoli sveta. Lastnik Bafovih tovarn, Dvolična angleška politika Nadaljevanje s 1. strani sko spreminja v boljševiško pred-stražo in — gorje! — nemara celo v nekakšno ekspozituro moskovskega azijstva. Pa Španija? A v deželi, ki je tolikanj proti svoji volji postala središče evropske politike — kako se pa tam razvijajo dogodki? V znamenju zime in v znamenju nepomembnih prask. Branilci Madrida trdno drže prestolnico in če je ni zadnji Francov naskok spravil na kolena, ni kaj verjetno, da bi jo prihodnji — razen če dobe uporniki res 100.000 Nemcev na pomoč, kakor groze. A takrat bo naj-brže tudi na drugi strani slika nekoliko drugačna, kakor je danes. čedalje bolj se vidi, da je naj-pošteneje in najbolj evropsko mislil Blum, ko je lani predlagal, da naj se vse evropske države umaknejo s španskega. Tistim, ki hočejo v kalnem ribariti, pa to ni šlo v račun. Da ni bilo njih, bi bilo državljanske vojne že pred pol leta konec — teden ali štirinajst dni po prvih uporih. Observer. Jan B a f a se je z brnskega letališča dvignil z velikim angleškim letalom na potovanje okrog sveta. Ustavil se bo najprej v Rimu, potem bo pa letel čez Severno Afriko v Indijo in dalje. ■ Strašnemu dogodku so bili dne 12. t. m. priče pasantje na Slomškovem trgu v Mariboru. Iz predtiskarije in trgovine M. Temerlove je pritekla na trg neka ženska vsa v ognju in obupno vpijoča na pomoč. Ljudem je ob pogledu na živo plamenico zlede-nela kri v žilah, le neki krojaški vajenec je bil toliko priseben, da je skočil po vodo in oblil z njo gorečo žensko. Medtem so prišli že reševalci in nesrečno, 22 let staro trgovsko na-meščenko Marijo Kuraltovo odpeljali v bolnišnico. Kuraltova je med delom v predtiskariji stala blizu peči, iz katere je bučil plamen in jo v hipu zajel. ■ Jeseniški delavci so zborovali. V nedeljo dopoldne so v Delavskem domu na Jesenicah zborovali delavci Kranjske industrijsko družbe. Predstavniki delavskih strokovnih organizacij s,) zbranim delavcem poročali o pogajanjih z zastopniki družbe in o sestavi nove kolektivne pogodbe, ki jo predlaga delodajalka. Shod je bil tu pa tam precej živahen, je pa potekel v popolnem redu in je pokazal, da z delavstvom čuti ves okraj. ■ Novi upravnik ljubljanske bolnišnice. Na to mesto je poklican sanitetni polkovnik v p. Vladimir Ferlan, ki je že prevzel posle. ■ Kokainski proces se je končal. Senat je obsodil vse obtožence, in sicer: Pavla Široka na poldrugo leto ječe in Sletno izgubo častnih državljanskih pravic; Josipa Mau-s e r j a na 1 leto in 2 meseca ječe in tudi na 31etuo izgubo častnih državljanskih pravic; Martina Sveteta na 5 mesecev strogega zapora, 300 dinarjev denarne globe in izgubo državljanskih pravic za dobo 2 let, Franca Hladnika pa na leto dni strogega zapora, 480 dinarjev denarne globe in izgubo državljanskih pravic za 3 leta. Solidarno pa morajo poleg tega povrniti vso škodo oškodovancema Ceferinu in Vučniku, ki sta jima za lažni kokain — jedilno sodo — izplačala velike denarne zneske. Pogojno sta obsojena trgovec Čeferin in njegova žena, ker sta s teni da sta zvijačno zvabila Mauserja in široka na Sangrad in ju tam imela zaprta, zagrešila prestopek proti osebni varnosti. Nepogojno so obsojeni še Maks B i z j a k , Stanislav Burger in Ivan Kraševec, ki so Čeferinovi Od prodajalca koles do milijarderja Dobrovnik ubogih Mož, ki je vseh svojih 6000 delavcev zavaroval za iivljenje in razdal pol svojega imetja v dobrodelne namene Sanka Barucii 11. Ruc Auber, PARK« (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — PoMni uradi v Belgiji. Franciji, Holan diji in Luksemburg« sprejemajo plačila na naše čekovne račune; Belgija; št 8064 64. Brusellep: Holandija: št. 145^-66. Ded. Diens»t: Francija šl 1117-94. Pariš; Luxem burg: Št 5967, Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše Čekovne nakaznice (nJd) London, jan. Veliki banket je končan. V garderobi se prerivajo gostje. Vsak hoče prvi do svojega plašča. V gneči stoji visok, siv gospod, z živimi očmi in mladostnim smehljajem, in potrpežljivo čaka na svoj plašč in klobuk. Okoli njega se gnete toliko ljudi, da mora stari gospod čakati pet, deset minut... Ko se to čakanje raztegne na dobre četii; ure, de gospod preprosto garderoberju: »Tak vam nič ni do mojih šestih pennyjev (šest dinarjev)?« Garderober zmigne z rameni in čez kakih pet minut postreže tudi lordu Nuffieldu — tako je bilo namreč ime slokemu, že osivelemu gospodu, ki je tako dolgo čakal na svoj plašč. Tedaj je tudi že nekdo drugi spoznal najradodamejšega angleškega miljarderja, zakaj šaljivo mu je del: »Kaže, da. se teže odkrižate teh šestih dinarjev kakor 400 milijonov!« Kajti lord Nuffield je bil prejšnji dan z eno samo velikodušno gesto podaril dobrih 400 milijonov našega denarja za prebivalstvo tistih pokrajin, ki sta jih beda in nezaposlenost zadnjih petnajstih let tako hudo prizadela. Blesteča kariera Pred 42 leti je bilo, ko je takrat sedemnajstletni mladenič odprl v Oxfordu trgovino s kolesi. Ime mu je bilo William Morris, glavnice je pa premogel celih pet funtov (1200 dinarjev). Vsak dan, ko so trgovino že zaprli, je še pozno v noč bedel nad svojimi prečudno zapletenimi risbami in načrti. Pičlih sedemnajst let pozneje je ta mladi mož dal svoje ime neki avtomobilski tvrdki — tisti, ki je kmalu imela postati največja v državi. Od tistih dob je šlo Morrisu vse po sreči. In s pridnostjo, še bolj pa s svojim velikim kupčijskim smislom si je pridobil v povojnem času velikansko, kar pravljično premoženje. Zaradi njegovih zaslug ga je kralj najprej imenoval za baron-neta, pozneje za barona in naposled za lorda Nuffielda. Toda nekdanji Morris ni počival na svojih lovorikah in njegov denar ni trohnel v železnih blagajnah. Leta 1931 je vrgel na trg »avto za 100 funtov« (25.000 dinarjev) in pokazalo se je, da je s to idejo zadel glavni dobitek, saj je postal ta »ljudski« avto zanj pravcata zlata jama. Lordova darežljivost je prišla na Angleškem že v pregovor. Do leta 1934 je sicer razdal šele »malenkost« 105 milijonov dinarjev, a ko se je vrnilo blagostanje v deželo, je vzcvetela tudi njegova radodarnost; do konca lanskega leta je človekoljubni milijarder vrgel med ljudi malone poldrugo milijardo našega denarja! »Kdor daje revežem, Bogu posoja,« pravi star pregovor, če to drži, je lord Nuffield eden izmed naj-večjih bankirjev Gospodovih na tem svetu... Kraljevski darovi Darove lorda Nuffielda imenujemo res lahko kraljevske. Svojim 6000 delavcem in uradnikom je podaril zavarovalno polico za življenje, oxfordskim laboratorijem za medicinsko raziskovanje, ki so zmerom tožili, da jim manjka denarja, je pa lepega dne poslal ček na nič manj ko 450 milijonov dinarjev. Ni še dolgo tega, zadnje dni lanskega leta je bilo, ko je lord Nuffield povabil na svoj dom poročevalce vseh večjih londonskih listov. Ljubeznivo jih je sprejel ob prijetno plapolajočem ognju, jim postregel s kozarčkom cocktaila, nato si je pa natlačil poceni tobaka v pipico in dejal gostom; »Poklical sem vas, da bi še nocoj oznanili v časopisih moj dar 40° milijonov dinarjev za brezposelr>° v industrijskih predelih. Drugega mislim, da za zdajle ne bo nič tako važnega. Kako pa kaj pri vas? Dobro napredujete?... še eno cigareto morda?« Seveda so časnikarji hoteli kaj več vedeti o velikodušnem daru. toda izvrtali niso iz njega druge-ga kakor to, da je 400milijonski dar namenjen predvsem mladim ljudem v teh pokrajinah, da si ustvarijo človeka vredno eksistenco. To je bilo tik potem, ko je zavladal kralj Jurij VI. »Lepo bi bilo res, če bi vsak Anglež pokazal ob nastopu novega kralja malo dobre volje s kakšnim dobrim dejanjem,« je še pripomnil ljubeznivi lord in se poslovil od svojih gostov. Milijarder brez dinarja Pa ne smete misliti, da počne lord Nuffield tako iz častihlepja ali pa iz tistega snobovstva, ki odlikuje j aro gospodo. O, ne! Zanimivo je, kaj so izračunali poznavalci angleških davčnih in pristojbinskih določil. Če bi namreč lord Nuffield jutri umrl, bi bili njegovi dediči... na kantu! Zato, ker niso še urejene nekatere formalnosti, potrebne pri tolikšnih darilih. Če namreč prištejemo k 1400 milijonom din, ki jih je lord doslej razdal, tisto, kar mu še ostane, dobimo 2 in pol milijarde din — od tega ima pa država pravico vzeti na račun darilskih pristojbin okoli 1350 milijonov — to je svojih 200 milijonov več, kakor danes premore veliki človekoljub. Seveda pa ljudje prosijo Boga, da bi se to ne zgodilo. Tako dobi lord Nuffield vsak dan po pošti 400 do 600 pisem z željo, da bi mu ljubi Bog dal še dolgo življenje, in s prošnjo za kakšno podporo. Toda milijarder načelno ne odgovarja takim prosilcem, češ: »Jaz imam že svoje reveže, ki zanje skrbim.« Čez nekaj dni pojde lord Nuffield na pot okoli sveta. Menda je že sit popularnosti, ki si jo je nakopal s svojo darežljivostjo. Toda to njegovo potovanje ne bo samo v zabavo. To bi se reklo, da ni lord Nuffield ne Anglež, ne business man. Nego si bo obenem ogledal, kako poslujejo njegove podružnic« v raznih državah. »Potoval bom kakor preprost trgovski potnik,« je dejal ondan. »Nič se ne pritožujem, da sem bogat, toda včasih le dobro dč, če se človek spomni časov, ko je bil še siromak...« ženi pomagali pri »ugrabitvi« in so »jetnika« stražili. ■ Krivično obtožbo sla si tako gnali k src«, da sta Sli skupaj v smrt. V Dugiresi je zadnje čase zmanjkalo precej platna. Tatvine so osumili več delavk in delavcev. Sum je padel tudi na 201etno Marijo B i r š i č e v o in na njeno 191eino sestro Ružo. Marija bi še morala namreč, kmalu poročiti, in tedaj so zavidni ljudje raznesli glas, da je njena bala iz ukradenega htaga. Te govorice so revico tako potrle, da je obupala in se je vrgla pod vlak. V smrti ji je ostala zvesta tudi sestrica, ki jo je vedno posnemala. Medtem se je preiskava končala in pokazalo se je, da sta bili obe sestri popolnoma nedolžni. ■ »Ta Ta« ne lm smela več poslovati. Trgovinsko ministrstvo je na osnovi uredbe o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic potrdilo odlok uprave mesta Beograda, da se veleblagovnici »Ta-Ta« prepove poslovanje. Tvrd-ka se lahko pritoži na državni svet in zaprosi da se odloži izvršitev odloka, dokler ne bo pritožba rešena. ■ Falska elektrarna je znižala oil-ilajo električnega toka. Zaradi zmanjšanega dotoka je višina Drave precej padla in J? nekaj ča6« obratoval samo en generator. Sneg bo neprijetno stanje bržkone kmalu odpravil. ■ Lepi dnevi na Bledu. Muhasta zima, ki je tolikanj razočarala smučarje, je bila skoraj kriva, da je bil Bled še pred mesecem dni ves samoten, prazen in pust. Z novim letom je pa spet prišel do stare veljave, jezero je namreč prekril debel gladek led, da se zdaj drsa staro in mlado. ■ Otrok ni puščati samih! V Peščenem vrhu pri Sv. Antonu v Slov. goricah sta se igrala v kuhinji na tleh Oni ulče v Franček in sestrica Elza. Mati je šla, da nakrmi svinje, takrat je pa mali Franček stopil k ognjišču in prijel za najbližnji lonec; pri tem se je spekel in je izpustil lonec tako nesrečno, da je vrela voda iz njega oblila sestrico. Štiriletna F.l/.a je hudim opeklinam kmalu podlegla. ŽESTENAGLUŠNI Ce trpite od brenčanja v ušesih, Vam pošljemo brezplačno prospekt aparata za ojačenje sluha. Aparat lahko vložite v ušesno votlino talco, da ga niti malo ne zapažamo. 6. W £ IS S & Co. Wien I., Licbenberggashc 6 27. Pla-ittiH/efta aKittiska mmm oploiihi matere Iz anglosaškega sveta rtam vsak čas pride kakšna pravna novosl. Zadnjič smo pisali o »euihanasiji«, o zdravnikovi pravici, da da smrli zapisanemu bolniku brez bolečin zaspali v smrt; predlog je v parlamentu propadel. Danes nas pa hoče Amerika osrečiti s pravno novotarijo, resda manj zloveščo, a zato nič manj kočljivo, nič manj groteskno. Za umetno oploditev gre. V Združenih državah so zadevo vzeli prav za les in če smemo verjeti časopisnim poročilom, so pripravili zanjo že kar posebno zakonodajo. Tako bo žena, ki bi hotela imeti otroke, a je njen mož sterilen, smela zaprositi za umetno oploditev in ne bodo zakonska določila imela v načelu ničesar proti temu. Potreben bo pač možev pristanek; brez tega bi žena tvegala ločitveno pravdo. Tudi posebne zdrnvnike pozna že Amerika, zdravnike specialiste za umetno oplajanje; le-ti zahtevajo od zakonskega moža in bodočega zakonitega (a ne tudi dejanskega očeta) pismen pristanek za ženino oploditev. Pravi oče bodočega otroka ne sme vedeti, kdo bo mati; niti njenega imena ne sme poznati. Zakonska določila so zastran tega neizprosna; drugače bi se bilo bati morebitnega izsiljevanja in drugih nevšečnosti. Zdravnik si ga izbere, če je le mogoče, takšnega, da je podoben zakonitemu očetu, da je enakega temperamenta, izobražen in popolnoma zdrav. Važno je tudi to, da je v svojem poklicu dosegel uspeh. CPogoj, ki n. pr. pri krvodajalcih ne pride v poštev.) Spočetka so mislili, da bi se kazalo zateči h kakšnemu sorodniku zakonitega očeta, posebno k njegovemu bratu, če ga ima. A kaj kmalu so sprevideli, da bi bilo nevarno, ustvarjati tako krvno zvezo, bizarno sicer, a vendarle neuiajljivo, med ženo m njenim svakom; zato si danes rajši izbirajo docela tuje »dajalce« (tako so v Ameriki krstili te ljudi). »Literarv Digesi« piše, da so se zaradi te nove metode že pojavili novi, doslej še neznani pravni problemi. Na primer: Ali je umetno oplojeno mater moči preganjati zaradi prešestva? Prav gotovo da nel Saj zakon newYorške države takole opisuje prešeslvo: »Telesno razmerje med moškim in žensko, kjer partner ni zakonski drug.« A telesnega razmerja tu vendar ni, ko pa žena nikoli ne vidi .dajalca’. Pa so še druga vprašanja — vprašanja, ki nanje še ni odgovorov. N. pr.; Ali bo tako rojenega otroka sodišče smatralo za zakonitega če bi mu kdo to zakonitost osporaval? Ali bo zaleglo, če bo mati predložila pismeno dovoljenje zakonitega očeta? A .dajalceva' žena? Ali je treba tudi njo vprašati za dovoljenje? Resda, takih pravd še ni bilo. A lepega dne jih bomo le doživeli — novo grotesknost v ameriškem sodstvu. * Njega dni smo brali Julesa Verna in nismo verjeli, da bi se njegove utopije kdaj uresničile. Danes spada francoski fantast med staro šaro: moderna tehnika ga je prehitela, tirali smo Angleža Wellsa in zona nas je obhajalo: gorje, kadar se izpolnijo njegove prerokbe! Potem smo bi ali Angleža Aldousa Huxleva: ali je mogoče, da bi se njegova misel kdaj spremenila v dejanje? Sodeč po zgoraj povedanem, kaj lahko. Huxley popisuje namreč, kako bi država lahko kar na debelo izdelovala otroke v posebnih laboratorijih... Ld Eden izmed najgnusnejših zločinov, ki se je v Ameriki razpasel v povojni dobi, je ugrabljanje otrok. Tako je v zadetku tega meseca izginil zdravniku dr. Wattsonu v washingtonski državi njegov lOletni sinko Charles (na sliki), čeprav je nesrečni oče plačal 28.000 dolarjev (več ko 1 milijon din) odškodnine, mu nečloveški hudodelci niso sina vrnili. Ta dni so ubožca našli umorjenega blizu Everetta v washing-tonski državi. Goslaški konccrt v sodni dvorani (nCi) Ncwyork, jan. Na zatožni klopi sedi cestni muzi-cant, obtožen beračenja. Pogled se z ■usmiljenjem in pomilovanjem ustavi na tej bedni, razcapani postavi... Sodnik ga vpraša, zakaj igra po dvoriščih in zakotnih vežah, zakaj prosjači, ko bi si morda na spodobnejši način lahko zaslužil dovolj denarja za skromno, a pošteno življenje. Obtoženec upre vanj svoje otožne oči in se še bolj oklene svojih gosli, ki so njegov edini zaklad. Seveda bi si mogel še kako drugače služiti kruh, kakor mnogi njegovih tovarišev, a pustiti bi moral svojo godbo, tega pa ne more... Igrati mora za plačilo ali za miloščino, a igrati mora, drugače ni miru v njegovem srcu, ker ni navaden muzikant ampak umetnik... Sodnik posluša in premišlja. Morda se mu pa le ne laže ta človek, kakor je lagalo že toliko ljudi, da bi si z lepimi besedami izprosili milejšo kazen. Morda je pa res umetnik, ki je imel le premalo sreče v življenju. Kar tu v dvorani naj pokaže, kaj zna, in naj zaigra kakšno pesem, se po dolgem premišljevanju odloči sodnik. Trudne muzikantove oči vzplamte od sreče, ko mu sodnik zapove, naj kaj zasvira. Nekaj trenutkov uglaševanja — in že lijo po mračni dvorani očarljivi zvoki nežne serenade. Taka godba je užitek tudi za razvajeno uho. Ko so izzveneli poslednji zvoki, je zado nelo iz vrst poslušalcev viharno odobravanje, in sodnik ni miril občin stva z zvoncem. On sam je bil glo boko ganjen; stopil je k možu in mu stisnil roko: »Dobili boste en dan zapora zaradi beračenja, toda obljubim vam, da se bom pobrigal za vas. Nič več vam ne bo treba igrati po zakotnih dvoriščih, ker boste s svojo umetnostjo lahko nastopali pred bolj izbranim občinstvom.« Smrt od zobne ščetke (n) Praga, januarja. V Novem mestu blizu Friedlanda se je te dni pripetila nenavadna nesreča. Delavka Jožeflna Altmannova je hotela sežgati svojo staro zobno ščetko. Vrgla jo je v močno zakurjen štedilnik, tedaj se je pa celuloidna ščetka vnela s tako silo, da je nastala eksplozija. Plamen, ki je švignil iz peči, je zajel tudi Altmannovo. Preden so ji mogli prihiteti na pomoč, je dobila tako hude opekline, da jim je kmalu nato podlegla. Rekordi narave iiKI) Ciovelc se kaj rad postavlja z rekordi, ld jih doseza s svojo telesno in duševno močjo; in vendar so njegovi uspehi neznatni v primeri z rekordi, ki jih srečamo v naravi. Najhitrejše letalo na svetu igraje prekosi mušica »cephenomoya«, saj (' preleti 23 km v eni minuti! Vztrajnostni rekord bo pa najbrže odnesel polarni galeb: za svoje selitve vam preleti pot okoli sveta s severa na jug in spet nazaj na sever. Železo se zastran nosilnosti lahko skrije pred navadnim pajkom: če bi bila pajčevina tolikšna, kakor struna na klavirju, bi nosila 900 kil, najboljša jeklena struna z istim prerezom pa vzdrži kvečemu 380 kg. Rekord dolgoživosti ima pa bržkone neka mehiška cipresa; sodijo namreč, da je stara svojih 7000 let. Prekletstvo naših dni (nO.K.) Portsmouth, januarja. Angleški vojni minister sir Thomas In-skip je pred kratkim dejal, da ima nemirnost sedanje dobe svoj koren najbolj v novih izumih. Tako n. pr. diktatorji ne bi mogli imeti brez radia tolikšne moči, kakor jo imajo, ali bi jih pa sploh ne bilo. Prejšnje čase je moglo poslušati političnega govornika v še tako veliki dvorani kvečemu nekaj tisoč ljudi: danes ga poslušajo sto tisoči na vseh koncih sveta, in vse te ljudi razbiča govornikova zanesenost. Sleherna novica se razširi po svetu z bliskovito naglico in še preden si utegne človek ustvariti pravo sodbo o njej, jo je že nova spodrinila. Posledica je pohlep po senzacijah in površnost mišljenja. Našemu času manjka torej predvsem zbranosti in miru. Konec sveta čez 135 let (uKD) London, januarja. Že veliko ljudi je ugibalo, kdaj neki bo konec sveta, vsak po svoji metodi. Eni se pri tem sami obračajo do zvezd, drugi do slavnih astrologov. Gospod Brown je praktične jši: dognal je ta usodni čas, kakor sam pravi, po bolj zanesljivih podatkih. Preračunal je namreč velikost plodne zemlje in še neobdelane predele in ugotovil, da more naša zemlja preživljati približno pet milijard ljudi. Po drugih, še natančnejših računih ve gospod Brown povedati, da bo konec sveta takole nekako čez 135 let, to je leta 2072; takrat bodo namreč zemljani od gladu pomrli. Toda dobri gospod Brown je najbrže nekaj pustil v nemar: vojne in potresi in nalezljive bolezni bodo človeštvo že toliko zredčile, da se bo ohranilo vendar še nekoliko dalje kakor teh slabih 150 let... Holandski prestolonasledniški par na poročnem potovanju: princesa Julijana in princ Bernard sta šla na ženito-vanjsko potovanje na Poljsko. Na sliki; mladoporočenca na smučih. Če se filmska zvezda spre s svojim režiserjem n. č. d. IIollywood, jan. Filmsko mesto Hollywooa nima dram in senzacij samo na platnu, filmski igralci že poskrbe, da nastanejo tudi kakšne »pristne senzacije«. Takšno je pred kratkim priredila lepa Joana Crawfordova, ko se je sprla s svojim režiserjem Johnom Stahlom in zaloputnila vrata za seboj s trdnim sklepom, da se ne bo več vrnila v atelje. In res je ni več bilo. Joan Crawford je filmala s Clarkom Gablom v filmu »Parnell«, pod vodstvom režiserja Stahla. Stahl je pravi strah filmskih umetnikov. Ne samo, da je siten, temveč spravlja s svojim lomastenjem in vpitjem igralce v obup. Joan je sicer potrpežljiva, le živčna je kakor vse »zvezde«; zato si v vsaki pogodbi izgovori, da lahko odide iz ate. Ijeja in pusti svojo -vlogo, kadar le hoče. In ondan se je zatekla k tej klavzuli: po kratkem in viharnem prerekanju je Joan zapustila »bojno polje« in stekla naravnost k ravnatelju, da mu odpove svojo pogodbo. Seveda ni pozabila zaloputniti za seboj vrat — in ‘.o je storila s tako silo, da je režiserju kar vroče postalo. Namesto nje bo zdaj igrala Myrna Loy, Joan bo pa prevzela njeno vlogo v nekem drugem filmu. Pripomniti velja, da se je Joan to pot prvikrat poslužila svoje pravice, (da se sme odpovedati vlogi): torej je moralo biti res hudo! Dve muhi na en mah nJD Bukarešta, januarja. Junak te čudne zgodbice je neki brezposeln delavec iz Bukarešte, Halif Gafur po imenu. Svoje neprostovoljne počitnice je izrabil za izdelovanje ponarejenega denarja, lu ga menda le zato ni spravil v promet, ker se mu je zdel izdelek preslab. Toda v svoji »obrti« se je s časom tako spopolnil, da so njegovi bankovci postali kar prevarljivo podobni pravim. Halid Gafur je bil ubog, a pošten. Vedel je, da sleparstvo ne prinaša sreče in da bi bilo grdo, škodovati svojim bližnjim in državi. Zato je rajši posla! nekaj odtisov svojih bankovcev pravosodnemu ministrstvu, v spremnem pismu je pa popi?al svojo 'stisko in skušnjavo, v katere ga zavajata njegova beda in njegova risarska nadarjenost. Zdi se, da je Romunija preplavljena s ponarejevalci denarja, kajti ministrstvo je odgovorilo tako, da je ubilo kar dve muhi na en mah. Menilo je; če je Gafur tako spreten pri ponarejanju denarja, bo tudi tako spreten, da bo ponarejevalce denarja še izsledil. ’ Pravijo, da ministrov račun ni bil j slab. ! Tako ima pošteni ponarejevalec zdaj | dobro službo in menda nima več namenov konkurirati državi. Nov dokaz, da se poštenost še zmerom obnese. Mavrični vlaki v Avstraliji (n.) Melbourne, januarja, železniška uprava države Viktorije v južni Avstraliji je sklenila docela spremeniti vse železniške naprave. Najoriginal-nejša, čeprav najbrže ne najokusnejša bo nova zunanjščina vlakov. Vsi vlaki bodo namreč imeli kar najmodernejše jeklene vozove v vseh mogočih barvah: rdeče, zelene, rumene in višnjeve. Tako bo vlak zbujal vtis mavric«. Tudi lokomotive bodo dobile novo pisano obleko, z lepimi rumenimi in črnimi progami. Z istimi barvami bodo prebarvali tudi postaje in signalne naprave, čuvajnice bodo imele pa zelene proge na rumeni podlagi. Vprašajte Vašega zdravnika in on Vam bo potrdil, da je naša naj&oljša in najbolj zdrava prirodna mineralna voda ona z rdečimi srd na etiketi, RADENSKA! Zanimivosti z vsega sveta ■f SKRIVNOST MILIJARDE Beseda, Ul {o. itnatna tnaUne vsak dan na {eziUu Po kosilu je bilo. Razpravljali smo o finančnih vprašanjih, o državnem proračunu, o denarstvenih zadevah, in vsi vprek smo imeli na jeziku milijarde. Tedaj je eden izmed nas na lepem vprašal: »Kaj pa je prav za prav milijarda? Si jo mar znate predstavljati?« Vsi smo se zasmejali. Takšno otroško vprašanje! »Tisoč milijonov vendar,« se je potem nekdo oglasil, »ali pa če hočete, tisoč krat tisoč tisočev.« Ta odgovor ni v bistvu ničesar povedal; narobe, pokazal nam je šele, kako utemeljeno je bilo vprašanje. Zamislili smo se in si dejali, da ni še nobeden izmed nas ne videl, kaj šele prijel milijon enot 4 katere koli stvari — da o milijardi sploh ne govorimo. Tedaj je vsak vzel v roke kos papirja in svinčnik in vsi smo skušali izraziti to prečudno število v bolj domači obliki — v taki obliki, da bodo vse te ničle, nabrane za eni-co, dobile bolj prijemljiv pomen. In glejte, kakšen je bil uspeh našega računanja — takšen pač kakor ima kdo domišljijo in na katerem polju je pač najbolj doma: »Pičla milijarda minut je šele minila od Jezusovega rojstva do danes,« je izračunal prvi. »če bi bil kateri milijarder zapravil na dan Kristusovega rojstva tisoč dinarjev,« je dokazoval drugi, »in če bi tak tisočak izdal vsak dan do svoje smrti; in če bi njegov sin in sinov sin in vnukov in pravnukov sin do današnjih dni zapravili po tisoč din na dan, bi bilo treba čakati še osem sto let, preden bi se srečnim milijarderjevim dedičem posrečilo zapraviti vso milijardo. Z drugimi besedami: šele v letu Gospodovem 2736 bi mogel notar takratnega dediča Kristusovega sodobnika sporočiti svoji stranki: .Gospod, na beraški palici ste!‘« »človek, ki mu srce 80krat na minuto utripne,« je izračunal tretji, »bi bil star 24 let, preden bi število utripov njegovega srca od rojstva dalje doseglo 1 milijardo.« »Koruzno steblo povprečne velikosti ima na svojih storžih pri- bližno 1000 zrn,« je dejal četrti. »Treba bi bilo 500 ton ali 50 vagonov koruze, preden bi bilo vsega zrnja eno milijardo.« »In če naj bi kdo preštel zrnje teh 50 vagonov,« je brž izračunal peti, »bi mu bilo treba za to delo — pod pogojem, da bi preštel 100 zrn na minuto in da bi opravljal to ,delo‘ osem ur na dan — nič manj ko 57 let.« »Dobro zasajen gozd ima svojih 100 velikih dreves na hektarju,« je povedal šesti. »Komur bi se hotelo, da bi imel eno milijardo takih dreves na enem samem zemljišču, bi moral imeti gozd, velik skoraj za pol Jugoslavije.« »Kdor precej hitro govori,« je zaključil sedmi, »pove na minuto okoli 150 besed, »če zmore vsak dan osem ur neprestanega govorjenja, bi moral klobasati celih 38 let dan za dnem, preden bi ix>ve-dal eno milijardo besed — in še si ne bi smel privoščiti počitka ne ob nedeljah ne ob praznikih.« (»Th» Atlantic M«ilthly«, Newyork) Največ pridobnine plača v Združeni!! državah časopisni kralj William llearst; prijavil je davčni oblasti 25 milijonov dolarjev letnega zaslužka, Ne dosli manj, 24 milijonov, zasluži na lelo filmska igralka Mae VVeat. Marleaa Dietrichova je z letnim zaslužkom treh in pol hiilijona dolarjev na petem mestu. »Siva jnrena tudi brez operacijo ozdravljiva. Ameriškemu znanstveniku K. M. Josephsonu se je posrečilo ozdraviti sivo mreno z vitaminom C, to je z askorbinovo kislino. S tem vitaminom je ozdravil tudi živčno vnetje (neuritis), če je nastopilo po kakem zastrupljanju. Amerika privablja evropske umetnike. Nemški filmski igralec Emil Jannings bo najbrže v kratkem zapustil domovino in odšel v Ameriko, kjer bo igral kitajskega cesarja Kuhinja v velikem filmu >Mareo l’olo«. ] 21.1100 novih nezaposlenih so našteli v Nemčiji v decembru lanskega leta. Zaradi poslabšanja gospodarskega stanja brezposelnost v Nemčiji v zadnjem času občutno raste. l’o uradnih. podatkih je v Nemčiji vsega skupaj okrog 1,200.000 ljudi brez dela. Nova vrsta opice. Nemški časopis >Die Umschau : poroča, da so v .lužni Afriki v neki jami našli okostje .doslej še neznane opice. Kolikor je iz najdenega okostja razvidno, je med vsemi opicami ta še najbolj podobna človeku. Opici so dali ime »Australopithe-ous transvaalensis«. Kdaj je živela, se ne da točno ugotoviti; domnevajo pa, da pred kakimi 20.000 do 30.(XX) leti. Pet mesecev bodo urejali vestni instrsko katedralo v Londonu za kronanje Jurija VI. Ves ta čas bo cerkev seveda zaprla. Samo sedežev bodo pripravili v njej SOOO. Kronanja Jurija VI. se bo med drugimi odličniki udeležil tudi brat japonskega cesarja Nihibuja, ki se jo bil pred nekaj dnevi odpravil na jki-tovanje okrog sveta. Namenjen je najprej v Kanado in Združene države, potem se bo ustavil v Angliji, odkoder bo po končanih svečanostih nadaljeval svoje potovanje. Trakulji so napovedali boj v Nemčiji. Kakor poroča 'Muncbner medizi-nische VVochenschriftr, skušajo v Nemčiji zajeziti širjenje človeške trakuljo s tein, da plača nadzorna zdravstvena oblast ra vsako celo trakuljo, to je tako, ki ima glavico, deset mark nagrade. Živa budilka — nov poklic. Mlad, podjeten Londončan .lolin Merrymare je bil več let brez službe, pa je zato neprestano stikal za novimi, originalnimi domisleki, da bi si z njimi zgradil pot navzgor. Zdaj je postal živa budilka tistim, ki morajo ponoči na delo ali na potovanje. Z novim poklicem si najbrže no bo napravil premoženja, vendar si je pa z njim pridobil ime in možnost, da se pošteno preživlja. Na Angleškem in r Ameriki divje razsaja liripa. Ameriški zdravniki ja zdravijo z ultravijoličnimi žarki. Pretirana vljudnost je napačna. Neki stockholmski trgovec je moral odpustiti svojega nameščenca Svensona, ker je bil s kupci preveč vljuden in sladak. Svenson se je pritožil na delavsko razsodišče, pa mu ni pomagalo, ker je trgovec dokazal, da mu je prodnjalec odgnal več dobrih in stalnih kupcev, ker jim je njegova sladkobnost že kar presedala. f‘edaljo več uinobolnilt in bebcev! V Parizu je njih število lani poskočilo za 2000. V statistiki pa niso všteti bolniki, ki so v domači oskrbi. Največ potresov na .laponskem, najmanj v Afriki! Delhijski geološki zavod je izdelal potresno statistiko, po kateri je na vsem svetu na lelo povprečno 10.000 polresov. Z njimi so najbolj soblagodarjenet .laponska, lile, Mala Azija, Perzija, Arabija, Bengalija in Nova Gvineja. V Libiji so dokončali izkopavanj® slaroriinskega mesta Ptolomeje. Predmeti iz dobe rimskega cesarstva, ki so jih našli, imajo veliko zgodovinsko vrednost. Minareti izgubljajo staro romantiko. Zaradi oglušujočega ropota, ki ga ]>o-vzroča po singapurskih ulicah naraščajoči promet, so morali na minaretih neštetih mohamedanskih cerkvi namestili zvočnike, da morejo verniki razumeli muezinov glas. Vlaha tnisd Thomas C a r 1 y I e (izg-, kar-lajl) je bil ugleden škotski zgodovinar, najuglednejši v Angliji 18. stoletja. Posebno slovita njegovi deli »Francoska revolucija« in »Junaki in čaščenje junakov«. Učakal je visoko starost 86 let (1795—1881). Popravek — Ali je tam »Družinski tednika? ■— Da. — Ali je tam urednik X. Y.? — Da. — Tuka j N. N. Kakšne reči pa pišete v vašem listu? To je golo obrekovanje! Vse kar ste napisali o tem in tem, je neresnično, izmišljeno! Popra rek vam pošljem! Kajpada sem se ustrašil. Trepetal sem po vsem životu, trepetala mi je roka, trepetalo polnilno pero v njej, trepetal mi je, mislim, tudi glas. — Oh, prosim, kar pošljite. — To je nezaslišano! Tako daleč smo torej že, da se gremo ,revolverje'! Popravek vam pošljem! Ste razumeli? — Sem. Kar pošljite, prosim. Če bo dober, ga bomo priobčili, če ne bo, ga ne bomo priobčili. Gospod na drugem koncu žice je bil slišati hudo razburjen, kajti divje je treščil slušalko na vilice. Jaz sem bil pa seveda nervozen. Kajti kot urednik le predobro vem, da moram popravek priobčiti, ve se le ujema z zakonskimi določili. Toda po nepotrebnem sem bil nervozen. Popravka ni bilo in ga še do danes ni. In ga ne bo. A zdaj mi je prav za prav žal, da ga ne bo. Žal mi je, da se je tako končalo. Kajti če bi bil izšel popravek, bi bil še jaz lahko napisal popravek popravka, in šele, potem bi bila stvar res zabavna in zanimiva. Tako je pa cenj. občinstvo ostalo brez prave zabave. Pa šalo na stran: gospoda, ki je obljubljal popravek in govoril o revolverjih', prosim, da popravek pošlje. Drugače, se bomo pa pogovorili na drugi način. Urednik. Številke Od leta 1918 do konca leta 19-15 smo dobili v Jugoslaviji 1310 km •novih železnic. In sicer (podatki po časopisnih poročilih): na območju železniških ravnateljstev v Beogradu................... 856 km v Zagrebu....................133 km v Sarajevu ..................120 km v Ljubljani.....................00 km v Subotici......................41 km To znese v odstotkih: v Beogradu.................... 65*3 "/o v Zagrebu......................17*8 “/o v Sarajevu ........ 9*2 "/o v Ljubljani ........ 4'6 “/o v Subotici......................1*1 °/o Pred vojno se je zgradilo v Sloveniji povprečno na leto 20 km novih železnic, po vojni pa celi 3 km, ugotavlja ob teh številkah ,Trgovski list'. Vseh potnikov na jugoslovanskih železnicah je bilo predlanskim 38.! milijona. Na posamezna železniška ravnateljstva jih pride (v milijonih): na ljubljansko ...... 10.0 na zagrebško...............0 4 na beogralske................. 7.7 na subotiško....................6.B na sarajevsko...................4.2 Od 59.187 železniških uslužbencev, kolikor jih ima Jugoslavija, jih je bilo letu Jg.15 na območju železniških ravnateljstev : v Beogradu v Zagrebu , v Sarajevu . v LJubllani v Subotici 16.365 14.782 9.856 9.382 8.652 Na 1 uslužbenca je torej prišlo na ob močju ra ima tel jsl ea : v Ljubljani . . . 1066 potnikov v Zagrebu .... 636 potnikov v Beogradu , , , 470 potnikov v Sarajevu .... 422 potnikov v Subotici .... 786 potnikov Največ dela so torej morali opraviti železničarji ljubljanskega ravnateljstva, najmanj pa v Sarajevu, in Beogradu. Dohodkov so imele državne železnice I. 1935 na območju posameznih železniških ravnateljstev (v oklepaju dolžina železnic; zimski v milijonih din): v Ljubljani rna6 km) . . 406 3 v Zagrebu (2209 km) . . . 603 0 v Beodra-iu (2644 km) . . 483 7 v Subotici (1880 k ni) . , . 367.6 v Sarajevu (1466 km) , . . 174.1 Na 1 km železnic pride tedaj dohodkov : v Ljubljani............... 351.500 din v Zagrebu................. 227.700 „ v Beogradu ..... 182.900 ,, v Subotici ..... 195.500 „ v Sarajevu................ 116.700 „ Glasnejša od teh številk je morda samo še c vil era ga sem' koles na tračnicah naših železnic... Al Možje, ki se niso bali smrti DOŽIVLJAJI ANGLEŠKEGA ČASTNIKA V INDIJI Ta povest je začela izhajati v 43. številki »Družinskega tednika z dne 29. oktobra 1936. Današnje nadaljevanje je 12. Za nove naročnike smo v letošnji 1. številki z dne 7. januarja priobčili kratko vsebino vseh 9 nadaljevanj, izšlih do konca lanskega leta. Kdor želi čitati lanska nadaljevanja neskrajšana, naj zahteva v upra- vi brezplačni -ponatis prvih 4 nadaljevanj, naslednja nadaljevanja dobi pa v rednih številkah lista od št. 47 dalje. Cena vsake številke 2 din. Naroči Vam jih vsaka trafika, ki prodaja naš list, ali jih pa sami naročite neposredno v upravi. 12. nadaljevanje (Hvala Bogu, Barnejr Binns je prekosil vsa moja pričakovanja!) No, za zdaj si mi res ni treba že tako razbolele glave še e tem beliti. Sicer me pa menda sploh niso kdo ve kako hudo zdelali. In kaj 6e bo zgodilo z menoj poslej. 6 tem sem si še manj belil glavo. Če mi bo tokrat popolnoma spodletelo... nu, prosim! Že mnogokrat sem bil umrl. In prav gotovo ni najslabše, če te na zlatih vratih nebeškega kraljestva sprejmejo vsi tisti, ld so za angleško ve ličje in slavo padli kjer koli na svetu... Mnogo mojih prijateljev je bilo že med njimi — in trepljanja po rami in elanih emešnic potlej ne bo nikoli konca. Moj vod... da, kaj je le z njim? Bržčas so že vsi skupaj na onem svetu. Bog, ki vanj verujejo, naj jim poplača vso vrlost in zvestobo. Zakaj so pa ti malopridneži mene pustili živega, tega sploh nisem razumel. Čemu se le tako neznansko trudijo in me nosijo po bregovih; res mi ni šlo v glavo. Kam nas je pot vodila, sem prav kmalu uganil. Ubirali smo jo proti oni-le veliki vasi, kjer sem že nekoč visel nad mravljiščem. Lejje reči so se mi obetale! Zaprl sem oči. ♦ Ko smo vkorakali v vas in so nas sprejeli s peklenskim krikom, so me vrgli nekje v nekakšni koči na tla in nekdo se je skloni) nadme in drezal s svojim zamazanim kazalcem po mojih vekah. Prosim. Delal sem se, ko da bi bil še v globoki omedlevici. Potlej so me obrizgali z ledenomrzlo gorsko vodo po obrazu. Prosim. Potlej so me spel vzdignili na noge in me spustili, da sem telebnil ko kamen na tla. Prosim. Potlej je vse utihnilo. Til žele takrat sem otlpri oči, ki naj bodo poslej odprte prav do grenkega konca, dokler jih Previdnost sama ne bo za zmerom zaprla. In videl sem pri priči, zakaj je poslalo nenadejano tako tiho. Moj prvi pogled je ošinil Lenhaja. O, mister Lenhai! Vzradoščeno sem mu prikimal, 011 je pa zarenčal kilometer dolgo kletvico. Za to precej krepko kletvico se je moral skrivati še kakšen določen ukaz, zakaj razvezali so mi vrvi, vstati sem moral in dva velikana sla me prijela na levi in na desni pod roko in me porivala predse. ObSe! me je obešenjaška humor, da še nikoli tak. Po malem, po malem,r sem dejal obema vodnikom«, »najprej se mi mora razgibati kri, rablja prešmen-tana k Stojmli smo med vrvečo množico, k,i je tolkla po meni in me skušala ojilju-vati. Prosim, bom imel pač nekaj bušk več. šele takrat, ko se je plazila proti meni sloka, grbasta nakaza in »e je pri moji veri hotela s pipcem lotiti mojih zapestij, som ugovarjal. ImeJ sem zadoščenje, da je množica prasnila v gromek grohot, ki ni veljal meni. Kasneje je bil pohod po vasi nekoliko mirnejši. Ime! sem vsaj toliko miru, da sem lahko premišljal o tem, ali bi res n,- kazalo Mahnili ali Lenhaju zaupati toliko vojaških »skrivuoetir, kolikor bi si jih lahko sproti izmislil. Prav gotovo bi to užgalo — iti S|)et bi pridobil nekaj časa. Pasa. tiajdragocenejšega prijatelja v najhujSi stiski, ki si ga človek lahko želi. Kes bo treba mnogo domišljije, do si izmislim zanimive stvari, ki jih sicer ni, a se morajo slišali verjetno. No. to bom že kako ojiravil. Bazen tega sem .se domislil, da bi trii že lakrat lahko brez skrbi ustregel Mahrillinim zahtevam. Toda takrat me je jahal ponos, danes pa obešenjaški humor. obešenjaški humor se mi je zdel v lili okoliščinah najzveličavnejši. Eden mojih spremljevalcev je zdajci obetal. Izvlekel je umazano cunjo iz zamazane obleke in jo razvil. Nekaj snežnobelih cigaret je bilo v njej. Sline so se mi soedile v ustih. Prižgal si je eno... z električnim vžigalnikom, ki ga je brskaje izvlekel iz žepa! Spoznal se je na strojček ko kakšen gentle-mau! »O, človek božji,« sem zaupljivo dejal, »kateremu prerezanemu goltaneu si pobral ta vžigalnik?« Dečko se je zarežal, porinil cunjo spet v oblačilo, zdajci si je pa premislil, jo spet razvil... in mi ponudil cigareto. »Sahib stotnik.« je zarenčal, »Alah je dobrotljiv s teboj. Prižgi si eno.« »Najsrčnejša hvalo, ti zlodej.« sem vljudno dejal in segel po cigareti. Vojščak mi jo je prižgal in zaverovano so opazovali domačini, ki so nas zvesto spremljali, čedno pacifistično igro. Globoko sem vsrkal dim vase in puhnil do skrajnosti dovršen kolobarček iz ust. Neznanski »oh« občudovanja se je razlegel, in svečano smo zrli vsi. kako je obroč plaval, se dvigal, se zvrtinčil, se raztegnil, se razpečkal in &e naposled razblinil. J Zavzeto smo korakali dalje. Ko smo se približali okrogli kam-i nitni kočici, me je kar nekam pre-j šinilo, zakaj to stavbico sem poznal; I sedel sem že v njej. Pred vrati me ie lastnik cigaret I prosil, naj s poslednjim dimom svoje-I ga cika napravim še enkrat kolobar-; ček. 1 "Ti si pa res usekan.« sem odgovoril, »to je muka da je joj, in zdaj sem res že pretruden.« Brez besede je spet izvlekel umazano krpo in mi stisnil drugo cigareto v roko. Zataknil sem si io za uho. ouh-nil iz čika preimeniten obroček in sem si da! potlej prižgati novo cigareto. Bil bi jo kajpak rajši shranil, da bi jo v samoti z užitkom pokadil, toda tamle notri bržčas ne bo nata-karia, ki bi mi ogenj dal. Kar imaš, imaš, sem si mislil. Stopil sem v znano mi celico s cigareto v ustih — in vrata so se za menoj zaprla. Kljub temu, da me je nenadni prehod s sobica v mrak slepil, sem vendar videl, da je nekdo vstal s tal, se vzravnal ko sveča in mi salutiral z desnico. Pokorno javim, poveljnik strojnic, zdrav in cel na mestu!« »Binns! < sem zarjovel. Objel me je s svojimi mogočnimi rokami in mi do dobrega spretepljal pleča. -.Trenutek. ~ sem prestrašeno vzkliknil, »nikar mi cigarete ne zlomi!« Previdno sem jo položil na tla in je nisem več izpustil iz oči. »Tako,« sem dejal, zdaj pa kar začni z malim in velikim pozdravljanjem. Skadil bi rad še cigareto.« »Daj še meni dim,« je poželjivo prosil in nosnice so se mu razširile ko žfebcu nozdrvi. No, in potlej sva si juijiovedovala. »Prav smešne stvari sem doživel,« je gostolel Binns, »prav smešne reči. Sicer pa, kakor vidim, so tebe pošteno oklali. še zdaj ti premaka kri. No da, meni se je godilo menda tako kakor tebi. V premoči so bili in — primarnim — pošteno sem se moral truditi. Pol tucata tehle rokoborcev se mi je obesilo za vrat, jaz sem se pa vrtel ko vrtiljak. Potlej sem se jim za spremembo jaz zagnal za vrat, pa so oni mene vrteli. Medlem so pa drug drugemu venomer prestrašeno klicali, naj mi nobeden za božjo voljo ničesar ne stori. Digger, ali si lahko predstavljaš mene sredi prav poštenega res- 18. januarja je minilo 25 let, kar je raziskovalec južnega tečaja, angleški kapitan R. F. Scott po odkritju južnega tečaja našel smrt: on in štirje izmed njegovih tovarišev so leta 1912. na povratku s tečaja v prezimovališče podlegli strašnim naporom. nega in resnobnega ruvanja s temile cucki — in kaj so ti storili z menoj? Drug drugega gredo nagovarjat, naj mi nihče ničesar žalega ne stori! Pvi-sežem ti, včasih me je kar prijelo, da bi bil odnehal in jim dejal: gospodje, tako to ne gre. Ali se borite odkrito in pošteno, ali pa nehajmo. Ne morem trpeti, da ne udrihate prav tako okoli sebe kakor jaz/ Ali ni mar to čudna reč in čudaška? Torej v takšnem slogu smo se metali kakšne pol ure. Prilepljal sem jim buške po glavah, oni pa meni. Toda oni so počeli to prav nedolžno in skorajda s strahom. Jaz sem kajpak udrihal ko cepec. I11 potlej so se domislili edino zveličavnega trika, ki sem ga bil sicer že zdavnaj pričakoval in ki bi ga bili morali koj spočetka napraviti: postavili so se v vrsto, ko za start pri skupinskem teku, zakadili so se vame ko strnjena stotnija in se mi vsi skupaj obesili za vrat. tlači, je kili ni 1 grof in se sklonil. Iztisnili so me ko kakšno limono. In potlej so me seveda imeli v rokali. Kaj se je z našimi ljudmi zgodilo?... Kakšnih deset jih je menda ostalo...« Binnsu ni šla beseda z jezika. »Tak povej vendar že,« sem ga razkačeno pozval, zakaj kar mislil sem si, kaj bo zdaj sledilo. »Da, strašansko je bilo to sovraštvo,« je po malem pripovedoval Binns, »sovraštvo teh domačinov do svojih vrstnikov, ki so v tuji službi in se zoper njih borijo; prav živinsko je bilo to... Hudo so trpeli, težko so umrli, Digger... Lenhai jih je ukazal zapreti v hišo in hišo zažgati. Sežgal jih je. Grozotno.« »Dobro, da je tako bilo,« sem olajšano dejal. »Binns, kakor se utegne abotuo slišali, Lenhai je bil milostljiv! Torej ni bilo tako hudo, kakor sem si bil mislil. Ni tako strašno, Binns. Nekoč sem bil doživel že nekaj podobnega. Zadušiti se, ni zabavno, je pa še zmerom bolje, kakor če ti pri živem telesu jermene režejo iz kože. Ti naši fantje so sorazmerno še dobro opravili. Kar vesel sem zanje. Čudni nazori, kaj?« »Ne,« je resno odgovoril Binns, »razumem te.« Strojnice ima pa zdajle Lenhai, kaj ne da?« sem tako mimo grede vprašal, in vendar z napetostjo pričakoval odgovora. Osebno bi si bil očital, če bi bil Lenhai dobil strojnice, in nekam podzavestno sem upal, da je Binns to vendar kakor koli že preprečil. Nisem se motil. : Nima jih,« je suho odgovoril Binns, in če jih ima, ne more nič početi 7. njimi. Ko sem videl, kako se bo stvar obrnila, sem smuknil nazaj k strojnicam. Hi le so skrite v grmovju, saj tako ni bilo več slreliva za streljanje. Kazen tega so moji slrojničarji imeli dovolj dela, ko so se morali z noži, z zobmi, z nogami in s pestmi otepati teli zlodejev. Bilo je hudičevo umazano klanje. No, meni ni kazalo drugače, ko da sem se plazil po tleh, med nogami vseh tistih, ki so si nad menoj pulili lase. In tedaj sem odvil zapornice, kakor sem pač v terni mogel, splazil sem se dalje po grmovju in jih zakopal, potlej sem j)a stekel sjiet nazaj in... Nu, dejal bi, da* ne bo generalfeldmaršalu Lenhaju niti ena strojnica za rabo.« »Dobro, prostovoljec Binns, sem ga pohvalil. »No... naju )>a zdaj menda Čaka mravljišče, kaj misliš?« se je gnevno zanimal Binns. Skomignil sem z rameni. »Morda, morda tudi ne, toda bržčas morda, čuj, že prihajajo.« Nekdo je odbutni! vrata in dva moža sta vstopila. Prinesla sta nam jedi, riža s kozjim mesom in vode. »To je pa dostojno!« je zamrmral Binns. »Želim prav dober tek.« Nobeden od naju se ni upal izustiti zloslutne zgodovinske besedice o obe-šenskem obedu, toda vedela sva, da so nama prinesli obešenski obed. Kljub temu sva jedla s tekom in nama ni nič ostalo. Po obedu nama je bilo precej lažje pri duši. »Takoj ko se bo znočilo, velecenjeni pisatelj,« sem dejal, »Ikuii poskusil spet svoj stari recept s temle okenčkom na vrhu. Sicer jo že na jirvi pogled neslana oslarija, ponavljati take reči, a tako nama bo vsaj čas minil in mišice nama bodo ostale prožne. Bržčas so nama lo |>ot že zagradili, če niso do kraja usekani po glavi.« In ko se je spustila noč. sem zlezel Binnsu na široka ramena in pokukal ven. (Nadaljevanje, na 8. strani) Oj, ti ženskal Napisal Franc Molnar (Zimski večer. Oster veter upogiba drevje mestnega loga. Iz daljave mežikajo mestne lučke. Pod drevjem se sprehajata tesno prižeta drug k drugemu mlad fant in mlado dekle. Fantu je dvajset let, dekletu šestnajst. Dekle nosi pod pazduho drsalke. Nekje blizu bije u r a.) Eva: Za pet ran božjih! Pol devetih... (Se hoče iztrgati fantu...) Gvido: Nikar, Eva! Ostani še! Eva: Ne morem! Pusti me... Zmerjana bom, če zamudim k večerji. Gvido: Kdaj pa večerjate? Eva: Ob osmih... Pusti me, saj vidiš, da je že pol devetih! Gvido: Brez poljuba mi misliš uiti? Eva (resno): Ne upam se... Gvido: Bom te pa jaz poljubil! Eva: še nikoli me ni noben moški poljubil... Gvido (ponosno): Bom pa jaz prvi. Eva: Ne... Ne... ne boš me... (Dolg poljub.) Gvido (ves srečen): Eva... Eva: Zelo rada te imam, Gvido. Zdi se mi, da bi lahko zdaj življenje žrtvovala zate. Dragi moj dobri Gvido! Ljubi, ljubi! (Spet dolg poljub.) Zdaj me pa pusti... zdaj moram res oditi. Gvido (goreče): Spremil te bom. Eva: Prav, toda do doma ne. Pred Frančiškani se bova ločila; ti pojdeš na levo, jaz pa zavijem na desno. Gvido: Kakor želiš, ljubica! (Odpravita se proti mestu.) Eva (spotoma): Ali me ljubiš, Gvido? Gvido: Kako moreš le vprašati! Eva: Slišati hočem! Zmerom, vsako minuto... Gvido: Neizrekljivo te imam rad... Eva: Bojim se, da me bodo zmerjali. Gvido: Saj ne boš zmerjana, Dobri Bog noče, da bi zaradi mene trpela! Eva: Plemenit si, Gvido. Gvido (skromno): O ne. Samo dobro srce imam. Hudo bi me bolelo, ako bi morala zaradi mene trpeti. Ko boš moja ženica, te bom odškodoval za vse. Najsrečnejša žena na svetu moraš postati. Zvezde ti bom snel z... z... (Opazil je, da se je previsoko zaletel.) Avto boš imela... vilo... Eva: Ali me boš imel zmerom tako rad kakor nocoj? Gvido: še mnogo bolj. Oboževal te bom! Eva (preprosto): In če bi te varala? Gvido: Kaj praviš? Eva (še preprosteje): In če bi te varala?... Gvido (najpreprosteje): Potlej bi te ubil!... Sicer me pa tako ne bi mogla varati! Eva (odkritosrčno): Ne! Kar čutim, da ne. Saj sem vtelešena poštenost. (Z zaljubljenim odsvitom v očeh.) Ne, nikoli bi ne mogla ljubiti drugega! Gvido: Kaj boš rekla doma? Eva: Kakor bo naneslo, če so me videli v bližini konservatorija, bom rekla, da sem imela vajo. če so me pa videli v bližini mestnega loga, bom rekla, da sem se drsala. Gvido: Kaj si pa takrat rekla, ko si zdoma odšla? Eva: Mame ni bilo doma. Kuharici sem rekla, da grem na konservatorij, vzela sem pa tudi drsalke s seboj. Ko bo prišla mama domov, ji bo Ivanka sporočila: .Gospodična Eva so odšli na konservatorij, vzeli so pa tudi drsalke s seboj!- Mama bo potlej kajpak ogorčeno vzkliknila: ,0 ti jrrcdrznica, spet jo je mahnila na led namesto na konservatorij!1 če me pa niso videli v bližini mestnega loga, bom rekla, da sem bila na konservatoriju in sem vzela drsalke samo zato s seboj, da skočim na drsališče, če bom utegnila. Ali razumeš? Gvido (obotavljaje se): Da,. Ne... Kako je to z drsalkami? Eva: Ti pa res ne znaš misliti! Odkod neki prihAjava? Gvido (zabito): Iz mestnega loga! Eva: No, torej! Ce naju je kdo tam videl, imam še zmerom izgovor, da sem se drsala. Ce pride to na dan, bo mama kvečemu robantila, ker sem lagala, da pojdem na konservatorij. Ali res ne razumeš? Manjše zlo si naprtim zato, da ne bo mislila na kaj hujšega! Gvido: Moj Bog.,! (Daljši molk.) Eva: Kaj premišljaš? Gvido: Kako si pametna.. Kako znaš lagati. Pošteno sc te bojim! Kaj bo šele potlej, ko boš moja žena. če umeš že zdaj tako lagati? Mene boš prav lahko preslepila. Saj še zdaj ne razumem, kako je ta stvar s konservatorijem in drsalkami. Meni l>oš lahko natvezla kar koli. (Grenko.) Joj, kako sem neumen; pravcato tele! (Tolažeč samega sebe.) Prepošten sem! Eva: Ali mar jaz nisem poštena? Gvido: Ze„ Najslajša, najpoštenejša deklica si na svetu. Zdaj sem samo preveč preplašen, ker tako imenitno lažeš! Eva: Samo mami! In še to zaradi tebe. Gvido (ki mu je bilo to le v slabo tolažbo): In vendar se te bojim. Zdaj bom za vsako tvojo besedo slutil nekaj drugega,. Bog mi je priča, da si mi sama vzela vero vase! (Nadaljevanje na S. strani4 v Zenski razgovori Živim z doraslo hčerko v kraju, ki je skoraj odrezan od sveta. Mislim, da bi bila moja dolžnost, če pošljem hčerko v mesto, da se seznani z mestnimi šegami in si morda najde primernega ženina, vendar sem še neodločna glede tega... N. Š., Vel. L. Kar pošljite jo! Mlado dekle bo najlaže premagalo sanjske privide o stvareh, ki so ji nedosegljive, če jih bo spoznalo. Hčerko poverite kakšni sorodnici ali dobri in pošteni znanki v mestu. Važno je pa, da z dekletom samim določite, kako bo porabila v mestu svoj prosti čas. Uči naj se kuhanja, šivanja, hodi naj na tečaje, ki ji bodo koristili. Mlademu dekletu je tudi nekaj zabave potrebno. Lepa predstava v gledališču ji bo samo obzorje razširila. In pleše naj seveda tudi. Nič bojazni! Vaša vzgoja je najboljše poroštvo. Sicer sem pa mnenja, da se dobri zakonski možje dandanašnji ne love več po plesiščih, če ji je namenjen, ga bo našla tudi drugje, morda celo doma — ki je »Bogu za hrbtom«, kakor sami pravite. In ne bojte se, da bi se hčerka v mestu odtujila vam in domačiji. Spet je moda »nazaj k naravi«, in marsikdo bi mestu prav rad hrbet obrnil, če bi le mogel. * Kako odpravim neljube mozolje, ki puščajo otekline in modrikaste lise? J. X., Ljubljana. Sami mislite, da so tej neprijetnosti vzrok slabokrvnost in pa prebavne motnje. V tem primeru le nadaljujte pitje čajev, ki čistijo kri, toda nikar ne preveč in ne predolgo, da zaradi prevelikega zauživanja ne bo trpel organizem. Najvažnejše je pa: smotrnost v prehrani. Jejte čim več sočivja, sadja, kompotov, pijte mleko (poleti kislo mleko ali jogurt). Alkoholnih pijač nič. Včasih vzemite karlovarsko sol. Gibajte se čim več na svežem zraku (neutrudljivi športi, sprehodi). (O mozoljih, ki so v zvezi z mastno kožo, glejte spodaj!) Velike gnojne mozolje, ki so že turom podobni, preprečimo včasih, če jih o pravem času namažemo z jodovo tinkturo. Ogrce iztiskajte le po poprejšnjem zmehčanju kože z obrazno parno kopeljo ali zdravilno oblogo z vulkansko zemljo, če je nadloga prehuda, vprašajte zdravnika-specialista za svet. Sploh velja biti pri kožnih obolenjih previden in ne preveč uganjati na lastno pest. Dostikrat je potrebno dolgotrajno notranje zdravlje- nje. Izvrstno pomaga višinsko sonce. 10 do 20 obsevanj odpravi višnjeve lise in druge nakaze, toda odredi naj jih samo zdravnik. V ostalem poskušajte sami, imejte potrpljenje in delajte s kožo nežno in pazljivo, posebno zdaj, ko je zaradi obolenja občutljivejša. Pa se oglasite še kdaj! Mastna koža, mozolji, ogrci. Praktičen nasvet iz izkušnje? E. J., Ljubljana. Ekcemi vam nastajajo zaradi prevelike tvorbe maščobe, kar je pri vas, po vašem naziranju vsaj v zvezi s slabokrvnostjo. že podana, splošno znana navodila glede prehrane, prebave, itd., veljajo tudi vam. Poleg tega posvetite skrb tudi zunanji negi. Parne kopeli za obraz (kamilični čaj) so prav dobre. Izvrstne so obloge iz vulkanske zemlje (dobite jo v vsaki drogeriji) in kamiličnega čaja, ki preprečujejo nastanek ogrcev. Drobna zrnca, ki prodirajo v znojnice, razganjajo bolna gnezdišča, saj kar vpijajo bakterije. Vpijajo pa ob tem tudi odvečno maščobo. * »Zgaga me peče.« Kaj naj stori, kdor ima preveč želodčne kisline? J. V., II. Bis. Odgovarjam vam kar v »Ženskih razgovorih«. Upam, da zato pri vas, kot zastopniku »močnejšega spola«, ne bo zamere, če trpite že dolgo, pojdite na vsak način k zdravniku, da ugotovi značaj in stopnjo obolenja. V zdravnikovo področje ne moremo posegati; upam pa, da vaša nadloga še ni tako huda in jo boste s pametno dieto odpravili. Pazite na red pri hrani. Jejte po malem in večkrat; če mogoče vsaki dve uri manjši obrok. Hrana naj ne bo ostra, dobro jo prežvečite. Priporočljiva so različna jedila iz zdroba in riža, lahke, ne presladke kreme, pudingi, narastki, omelette souffleeji, sadje naj bo kuhano (pretlačeno). Namesto kruha jejte prepečenec. Meso, ki ga uživate, bodi nežno, pusto; jesti morete perutnino (samo race in gosi ne), ribe le kuhane. Pijte žitno kavo, mleko, kakao, naravne mineralne vode, svetlo pivo, lahka vina; varujte se pa toplih opojnih pijač. Najbrže boste ob marsičem naštetem zmajali z glavo, češ, ne bo šlo: mleko, žitna kava, kaj ne? Le poskusite! Morda bo pa le šlo! Za vas sem le še s težavo (primanjkuje namreč prostor) vrinila d"n, recepta (gl. 5. stolpec!). Damijana. Zgornji kupon izreži in ga priloži svojemu vprašanju. Odgovor v »Družinskem tedniku« je brezplačen. če želiš pismen odgovor, pošlji svoj naslov in znamko (Din 3'—) za odgovor. Za mlade mamice Marsikatera mlada ženica si otroka zelo želi, a vendar s tiho bojaznijo v srcu, da bo s tem konec njene vitkosti in njene lepote. Povem vam pa, da sta od vas samih odvisna vaše zdravje in vaša eleganca; če pričakujete otroka, si nikar ne domišljajte, da ste bolni, nasprotno, v najbolj zdravem in naravnem stanju ste! Vaša dolžnost je, da poskrbite za svojega malčka že vnaprej s tem, da poskrbite tudi zase. Pomoč mišicam in koži Kakor hitro čutite, da boste imeli otroka, si nabavite primeren steznik in močan nedrček; z njima boste podprli tiste mišice, ki so zaradi nenavadnega položaja najbolj obremenjene. Obenem morate pričeti svojo kožo gojiti, da postane čim prožnejša in mehkejša. Ob porodu se mora namreč koža pretirano nategniti, potem pa spet hitro skrčiti in če ni za tako nategovanje pripravljena, postane že takrat guba-1 sla in vela. Vsak dan torej natrite telo z alkoholom, v katerem ste raztopili kafro, posebno pazljivo nadrgnite trebuh, prsi, boke in stegna. Posebna telovadba Ali sme ženska za nosečnosti telovaditi? Seveda sme. telovadba je celo potrebna in priporočljiva! Normalno razvita in zdrava ženska, ki je vajena telovadbe, bi jo v tem času upravičeno zelo pogrešala. Telovadba naj bo pa primerna njeni začasni zmožnosti in spretnosti. Ogibajte se vseh skokov, hitrih počepov In sunkovitih gibov. V tem času ne igiaite tenisa, ne plavajte predaleč in ne jahajte. Porod Prva velika zapoved je: poiščite si dobro babico ali pa zdravnika za porodništvo. če se ta dva ne bosta dovolj brigala za vaše telo, vedite, da morate imeti po porodu spodnji del telesa zelo tesno prevezan s posebnimi obvezami ali s steznikom, če dojite ali ne, nosite nedrček. Da vrnete trebušnim mišicam prožnost, naredite vsak dan par telovadnih vaj, ki jih lahko vadite v postelji. Ena najlažjih, a najuspešnejših vaj, ki vas bo celo kratkočasila, je tale: vzemite droban, precej širok valj in ga dajte pod podplate, sprva tako, da imate kolena dvignjena. Ta valj porinite z nogami do konca postelje, in pri tem noge stegnite (slika). Vajo za zabavo večkrat ponovite. Kmalu se vam bo to igračkanje tako priljubilo, da ga boste kar pogrešale, ne da bi mislile tudi na to. da vam pomaga do zdravja in do lepote. In vrečo smeha in dobre volje... Mlada žena ima navadno več strahu pred nosečnostjo kakor pred porodom, ob misli namreč, da dolgih devet mesecev »ne bo za nobeno rabot, kakor pravijo. Pa ni tako hudo! Ne poslušajte starih mamic, ki vam pridigajo, da mo"ate jesti za dva! Jejte rajši manj, a večkrat na dan in ob določenih urah. Jejte mnogo sadja, delajte vsak dan vsaj eno uro dolge sprehode, ogibajte se postajanja in jejte vse, kar vam srce poželi. Vedno pa mislite na »potem«, na svojega otroka, malega nebogljenčka, ki bo zelo potreben vaše nege, ljubezni m potrpežljivosti! (n) Porabni nasveti Madeži od rje izginejo, če jih pokapljaš z vročim limonovim sokom in nato opereš z mrzlo vodo. ščetke za lase očistiš z vodo, v kateri si raztopila nekoliko sode, nikakor pa ne z gorko vodo in milom, ki ščetine omehča. če odpošlješ sadje, ga moraš dobro spraviti, da se ne obtolče; najbolj primerni so otrobi, ki izpolnjujejo vse razpoke in prostore v zaboju. Otrobi so lažji kakor slama, seno in mah, ker ne propuščajo zraka, tako da sadje ne prične gniti. Tako spravljeno sadje pošlješ lahko zelo daleč, ker se ne bo obtolklo in zgnilo. Zmečkano ovratnico zravnaš brez škodljivega likanja z obliko iz lepenke, ki jo vrežeš natanko po ovratnici in jo porineš vanjo. Zmečkana mesta omočiš in pustiš čez noč, da se stegnejo. Da žeblji ne zarjave, jih s kleščami podrži nad ognjem, da postanejo rdeči, pomoči jih v lanenem olju in posuši, nato pa šele zabij v zid. Bele flanele ne smeš drgniti, temveč gnesti ali pomakati v vroči vodi, ki si ji dodala nekaj sode, na noben način pa ne mila; soda bo flanelo spet obelila. Voščenega platna ne čistimo z milnico, temveč najprej z gorko vodo, potem pa z mlekom in suho, mehko krpo. Usnjene rokavice opereš v vodi, ki si ji dodala nekoliko olivnega olja; tako postanejo čiste, ne da bi izgubile svojo mehkobo. Trde gumbnice. V kakšno jezo vas spravijo včasih trde gumbnice na ovratniku, zapestjih in srajcah, ki vam polomijo skrbno negovane nohte! Pomagate si kaj lahko: omočite notranjo stran gumbnice z vodo. Naša kuhinja JEDILNIK ZA SKROMNEJŠE RAZMERE Ponedeljek: Pečene svinjske zarebrnice z mešano solato. Zdrobova torta. Torek: Obara iz govejega repa z žličniki. Buhtlji. Sreda: Riževa juha, krompirjeva omaka s kislimi kumaricami, buhtlji od torka. četrtek: Juha z vraničnimi žličniki, zabeljena cvetača s krompirjem. Jabolčna gibanica. Petek: Porova juha*, zabeljeni sirovi štruklji. Pomaranče. Sobota: Ješprenčkova juha, rdeča pesa in pražen krompir. Smetanov narastek. Nedelja: Ragu juha, nadevane telečje prsi, solata. Jabolčni kompot, črna kava. * Porova juha: Bela stebla pora zreži na rezine in jih duši na presnem maslu toliko časa, da porjave. Nato dodaj žlico moke in praži še nekaj časa, da tudi moka porjavi, zalij z mrzlo govejo juho in pokuhaj. Med tem časom nareži nekaj krompirja na kocke in ga kuhaj s porom; ne pozabi popra, ki da juhi še posebno pikanten okus. DVA RECEPTA ZA IZBIRČNEŽE Mrzel zajec Pečenega zajca zreži na tenke rezine in žilnato meso dobro zmelji. Primešaj dve očiščeni sardeli, eno žlico gorčice in nekoliko kisa. Pretlači, dodaj 100 g olja in pripravi iz tega omako. Po okusu še nekoliko osoli in okisaj. V skledo polagaj rezino na rezino, a vsako polij z omako. Jed okusno okrasiš s sardelicami in kaprami. Krap s sardelicami Očisti krapa in ga nasoli. Opraži na presnem maslu drobno sesekljan peteršilj, vtepi dva jajca, dodaj soli in popra, zmešaj, in s to zmesjo napolni krapa. Ribo sešij in jo pretakni z očiščenimi, na rezance zrezanimi sardelicami. Krapa daj s presnim maslom in narezano limono v ponev, peci ga v pečici in ga večkrat dobro oblij. Med tem časom porumeni na ognju nekoliko moke, jo zalij z rdečim vinom, limonovim sokom, soljo, poprom, vanilijo in kaprami. Počakaj, da dobro prevre in s to omako polij krapa. Saška /}* N'< Brez Bayer-Jevesa križa J? ni Aspirin tablet. Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ. Pri reomatizmU, 'gripi in vročim. O^Ja.4 IS83 od J. XJL Dva recepta za tiste, ki imajo prevet želodčne kisline Zdrobovi žličniki 8 dkg presnega masla mešaš, dokler se ne speni. V penasto zmes vmešaš dve jajci. Potem dodaš 15 dkg zdroba, soliš in pustiš, da stoji eno uro. žličnike oblikuješ z žlico in jih polagaš v vrelo in slano vodo. Na slabem ognju naj se kuhajo enakomerno pol ure. Voda, ki se žličniki v njej kuhajo, ne sme kipeti. Rahli žličniki so s špinačo izvrstno nadomestilo za mesno jed. Piškotni zvitek 4 rumenjake, 2 žlici vode in 8 dkg sladkorja dobro premešaš. Dodajaš 10 dkg moke in na koncu rahlo vmešaš trd sneg iz 4 beljakov. Na pekačo de-neš kos papirja, ga pomažeš z mastjo in posipaš z moko, nato pa namažeš nanj piškotno zmes, ki naj se medeno-rumeno zapeče. Pečeno testo kar moči hitro obrni in pomaži z razredčeno mezgo, nato pa postavi za par minut nazaj v pečico, da postane mehko, Hitro ga potem prav tesno zvij. Po-dolgasti zvitek zrežeš na tanke kose in posiplješ s sladkorjem. Presno maslo ali tolčeno smetano ne uporabljaj z" nadev! Nekai o hripi Prav v tem času ta nadležna bolezen najbolj razsaja. Nadležna pravim, ker nevarna navadno ni, a zato ni nič manj neprijetna, škoduje pa hripa lahko starim in šibkim ljudem, ki so za vsako okuženje zelo dovzetni. Zato naj bodo za časa epidemije rajši doma, ker je priložnost za okuženje na prostem veliko večja lmkor v zaprtem prostoru. Kdor se pa še posebno boji, naj odide, če le more, za ta čas v kakšen drug, še neokužen kraj. Ker je hripa nalezljiva bolezen, moramo bolnika takoj ločiti od zdravih ljudi. Leži naj v posebni sobi, njegove potrebščine, kakor perilo, posteljnino, posodo itd. moramo pošteno razkužiti. Da utrdimo sluznico dihalnih organov, ki jim bolezen najbolj škoduje, grgramo in izpiramo nos z razkuže-valno vodo, n. pr. s hipermanganom. če se vas je pa bolezen že lotila, ostanite v postelji tako dolgo, da se ne bo mogla več vrniti. Biti morate vsaj tri dni brez vročine, potem šele lahko vstanete in greste ven. Kdor za časa hripe dovolj ne pazi, jo kaj lahko skupi, tako da si nakoplje kakšno hujšo bolezen, kakor pljučnico, vnetje rebrne mrene in cel koš vseh mogočih živčnih bolezni, (n) ženam in dekletom — čitateljicam »Družinskega tednika« Je namenjena naša nova rubrika: ženski razgovori! (Ciej članek v 52. številki »Družinskega tednika«!) «« Norveške” smučarske hlače Pred kratkim sevi vam popisala ti ne leti sneg v Serije. Zato pripo-smučarsko obleko in smučarske mod- j rolam pumparice samo onim dobrim ne novosti, danes vam pa prinašam smučarkam, ki so vrhu tega tudi lepi kroj za tako imenovane »klasične« ali »norveške* smučarske hlače. Kroj ni Nega trainih kodrov Trajno kodranje ima kakor vsaka stvar svoje dobre in senčne strani. Ena senčnih strani je gotovo napačna zavest, da smo s trajnim kodranjem na najlažji način že opravili vso nego las. i Sončna stran je pa praktičnost trajnega kodranja. Z njim prihraniš pri denarju in pri času, ker ti ni treba vsak teden sedeti dve do tri ure pri frizerju. Prav primerno je trajno kodranje tudi za počitnice, ko si pri kopanju močiš lase vsak čas; to pa trajnim kodrom prej koristi kakor škoduje. Toda trajno kodranl lasje terjajo skrbno nego, šele potem pridejo do j lepote in veljave. Predvsem je pomniti, i da velja za njih prav taka higiena las kakor za navadne lase, torej: kr-tačenje, umivanje in masaža. Krhkih, suhih las ne umivaj preveč pogosto. Pred umivanjem natri lasišče z olivnim oljem, repinčevim oljem ali z oljem iz sončnih rož. Pol ure po tej masaži sl umij lase z dobrim šamponom, jih pošteno ojjeri, spni in osuši. Videla boš, kako lej)l bodo kodri ih kako nežne valove si boš naredila. Če trajno tcodranih las pred umivanjem ne natreš s kakšnim oljem, bodo lasje preveč krhki in sršavi. Vsak večer si okrepi lasišče z dobro masažo. Palce položi za ušesa, z ostalimi prsti pa gladi lase od obrvi proti temenu in ušesom. če si boš tako negovala lase, ti bodo trajni kodri lepše in mehkeje padli, pa tudi dalje časa bodo držali. (n.) vitke postave. Hlače sešiješ iz štirih delov. Prednji del je širok čez boke 35 cm in dolg 110 cm. Ob strani enega pred-njika narediš gumbnice, na nasprotni strani zadnjika seveda prišiješ gumbe. Ob pasa vrežeš pri prednjem delu širino ‘24 cm in narediš dva všiva, globoka 3 cm, tako da je končna širina IS cm. Precej globoke všive pri gležnjih narediš natanko po kroju. Zadnji del je širolc čez boke 50 cm. ob pasu vrežeš no jprej 33 cm, a narediš 8 cm globok všiv. Spodnja slika ti kaže, kakšne so hlačnice ob gležnjih. En všiv ob strani pustiš odprt, da hlače lahko oblečeš. Na koncu vsake hlačnice prišiješ precej široko mehko blago (k), iv po elastično podvezo, ki jo vtakneš pod podplat, da ti hlače ne uhajajo iz čevljev, kar je posebno neprijetno. 7. dvema trakovoma prevežeš hlačnici nalahno ob gležnjih. Ko si hlače sešilit, jih pomeri in poglej, ali.se lepo oprimejo bokov; nosiš jih lahko na naramnice (kar ji boljše) tili pa na usnjen pas. Vst mere sem izmerila po srednji postavi, po potrebi še kaj zvečaj ali zmanjšaj, in sicer črte a, b, c, d. posebno težak, vendar spi tujem, da se loti tega dela le ona, ki je v šivanju že nekoliko doma. Saj bo hlače marsikatera znata narediti, če ji jiu potlej ne hudo lepo stale, bo žalostna in jih bržkone ne bo znala popraviti. Le tista, ki ima večkrat šivanlco v rokah, bo znala po nebi prikrojiti mere in po svojem okusu še kaj prenarediii. IJpam pa, da vam bo kroj všeč in da boste precej prihranile pri šivilji nli krojaču. *Klasične« dolge hlače so za smučanje, še najboljše, ker ko najbolj zapite in najbolj prostorne, kar je pri »belem športni, še posebno važno. Nenavadni padci (hpike« jim pravimo) in. nenadni počepi zahtevajo, da se v hlačah docela neovirano giblješ iu da Po ti m. narejene hlače so primerne tudi za manj vitko postavo in za manj spretno smučarko. Naredi s« jih iz mehkejšega blaga, ki se ga sner m bo prijemal. Saška. Anekdote / Hudobni Scott J v Leta 1911 se je zatekel polarni raz-* i ;kovalec Robert Palcon Scott (1868 do* 1911) po denarno podporo k angleške-: mu državniku Lloydu Georgeu, ker se; ie spet odpravljal na raziskovalno po- j tovanje. Vodja angleških liberalcev mul je tedaj stisnil v roko posetnico neke-: ga na moč bogatega konservativnega * veleposestnika, ki se je zanimal za vse,: kar je bilo s polarnim raziskovanjem; v zvezi. Scott je obiskal tega moža in* se je drugi dan spet vrnil k Lloyduj Georgeu, : »No,« ga je vprašal stari liberalni; lisjak, »ali vam je bila sreča mila?«* Scott se je zadovoljno namuznil in: dejal: • »Družinskega tednika« * dne oktobra »Tisoč iuntov mi je že dal, a pet-; 1936. Današnje nadaljevanje je 17. Za deset tisoč jih še dobim, ako vas pre-j nove naročnike smo v letošnji 1. šte-govorim, da pojdete z menoj na Južni; vilkl * dne 7. januarja priobčili kratko tečaj. Ako pa uredim stvar tako, da* vsebino vseh 14 nadaljevanj, izšlih do za zmerom ostanete tam doli, je dejal,J konca lanskega leta. Kdor ieli citati mi bo z veseljem izplačal cel milijon...« : lanska nadaljevanja neskrajšana, ...... „ ,, 5 naj zahteva v upravi brezplačni „ / Previdni Cromwell ; 1>0n:vtis prvih nadaljevanj, naslednja C Oliver Cromwell, kot lord-protektor: nadaljevanja dobi pa v rednih številne orne jeni vladar Anglije, Škotske in; kah lista od štev.47. dalje. Cena vsake Irske (1599—1658), je narekoval svo- \ številke 2 din. Naroči Vam jih vsaka jemu tajniku zmerom po tri ali štiri jj trafika, ki prodaja naš li t, ali jih pa nasprotujoča si pisma, kadar je šlo; sami naročite neposredno v upravi, za veleyažne zadeve. * »Zakaj to delate?« ga je nekoč vpra-J ------ šal njegov tajnik. j ir. nadaljevanji, »Zato, da niti vi ne veste, katero* A vendar: škoda bi bilo, če bi se na izmed teh pisem bom izročil svojemu • , , • slu,« je odgovoril Cromwell. : tako končalo.. Tenki ■" Kajti njen zakonski mož je bil .. . , , ‘ . ... : drugače ljubezniv tovariš, korekten Francoski pisatelj Barbey d Aureviily: ,• (1808—1389), avtor »Vražjih žensk«, sej , 3, . zmerom dom. volje... je večkrat prav nepohvalno izrazil o S _a zej^a ga je ze začeta ceniti, zakonskem stanu. s 3^ duhovit in zabaven krami j ač Nekoč je bil v gosteh pri neki me-* ^ar naslajala se je ob njegovih ščaaski družini in pogovor je nanesel • bliskovitih odgovorih in s porog-na zakonsko zvestobo. ; 1 ji vestjo osoljenih pripombah. »Gospod Barbey, ali boste svoji ženi: In naposled: ali ni bil tudi te- zvesti če se boste poročili?« ga je vpra-: lesno čed kavalir elegantne oo-sala hišna gospodinja. • , , .... ’ ° , 1 »Seveda!« je odgovoril Barbey; ko: ^'e in odličnega nastopa, da je; se je pa napasel po navdušenih pogle-: bna kar ponosna, kadar se je z j dih stare dame in po nežnem vzdiho-J njim pokazala ljudem? vanju mladih deklet, je s peklensko; Morala Si je priznati, da ji ni ravnodušnostjo dodal: »Toda poročil: bilo nevšečno, če so se druge žen- se ne bora nikoli.« * $ke z zavistjo ozirale za njenim Pri neki drugi priložnosti so se v* _ J J Homan Iz naših dni Po francoščini priredil Ž. 3!3f..^?.nLan. J “p.štev. prijateljica, je bil vaš strah ne- utemeljen; ne verjamem, da bi me kdaj koli imeli priložnost srečati v kateri igralnici... prav tako ne kakor ne v pivnici. Ne igram in ne pijem.« »A potem... kaj ste pa potem počeli do sedmih zjutraj?« To pot mu je vprašanje izvabilo na obraz pravi nasmeh. In zelo spravljivo je dejal: »Nikar, Marcela, nikar ne silite vame. Odšel sem pač zdoma... to je vse. Od tistega trenutka, ko veste, da se vam ni bati zelenih miz, ne gostiln — kaj bi si še belili glavo!« Toda Marceli je zdajci vsa kri udarila v obraz. »ženska!« je zajecljala, kakor da bi jo bila že sama misel na to spravila ob pamet. »To noč ste bili torej z... O, Noel! Le kako ste mogli...!« Mladi mož ji ni pogledal v oči. Bal se je, da ne bi njena preobčutljiva razdraženost vplivala na v 24 mata barva, plisira in kemično čisli obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA / družbi pogovarjali o neki bližnji po-: spremljevalcem. Vedela je, cia je roki. ženin je veljal do tistih dob za: Mercier tako čeden kavalir, da se nesrečneža, ki ga je povsod spremljala* lahko čuti počaščeno v svojem sa-smola. ■ moljubju... Razen tega je imel mla- »Ali ne menite tudi vi, da je zanj j od zemljo zavarovan kabel do vrtne utice na skrajnem koncu parka. Tam je bilo tudi stikalo... in če bo Fantomas od-ondod vključil tok, bo zletela hiša pri priči v zrak... Hudodelec je bil pripravljen na vse; misli) je na vse.... »Zdaj pa brž v skrivališče, odkoder jih bom lahko opazoval,« si je dejal. Saj bodo ti nebogljenčki itak kmalu prišli... Fant, odnesi še o pravem času pete!« Previdno je odprl vežna vrata; že je stal na pragu... tedaj ga je hipoma vrglo nazaj in s kletvico na ustih je e treskom zaloputnil vrata. * Juve in Fandor sta pri prvih hišah na Inkermannovem buljvarju slopi la iz taksija in sta jo mahnila peš do vile lady Belthamove. »Mi smo na mestu, gospod komisar!« je dejal Michel, stopivši iz sence pred prihajajočega Juva. »No, dragi moj, ali je naš tiček v kletki?« »Da, gospod komisar. Kletka je povrhu zastražena z dvajsetimi možmi.« »Nocoj se mi mora naposled posrečiti,« je veselo vzkliknil Juve, »nocoj ali pa nikoli. Rečem vam pa, fantje, le mirno kri! Pištolo sprožite le tedaj, če bo najhujša sila. Tega ničvredneža moramo dobiti živega v pest. Povelje za aretacijo imam. Michel, vi boste s štirimi možmi stopili za menoj v hišo. Ostalih šestnajst stražnikov naj ostane na svojih mestih.? V tistem trenutku mu je zastala beseda v grlu. Uzrl je Fantomasa na pragu... »On je! Bog bodi zahvaljen!« je nekam svečano vzkliknil Juve. Hrabri policijski komisar je ne meneč se za nevarnost korakal brez kritja proti hiši. Fandor mu je sledil kajpak za petami. »Zdaj pa korajžo!« je dejal časnikar zmagoslavno, »zdaj ga imamo!« Juve je ostal preveč hladnokrven, da bi bil prezrl nevarnost. Pred vežnimi vrati je obstal. »Mirno kri, gospodje,« je ponovil. »Bilo bi narobe, če bi zaigrali svojo gotovo zmago z brezglavim početjem. Vi se skrijte v pritličju, jaz bom pa odšel v prvo nadstropje.« »Brez mene nek je hladnokrvno pripomnil Fandor. Juve se je sicer še malo obotavljal, ko je pa opazil tolikšno odločnost na prijateljevem obrazu, ga ni maral zavrniti. »No, prav, moj mali,« je dejal ganjeno, »toda previden mi bodi. Obljubi mi, da ne Imjš počel nobene neumnosti. Menda je odveč, če bi ti hotel zdaj dokazovati v kakšni nevarnosti sva.c Michel in štirje stražniki so odšli na svoja mesta, Juve in Fandor sta pa z žepnima svetilkama v levici in s samokresoma v desnici previdno stopala po stopnicah navzgor. »Fantomas!« je glasno zavpil Juve v temo, »v pasti si! Vdaj se! : Komisarjevemu klicu je odgovoril le zamolkel odmev s hodnikov praznega poslopja. »Fandor,« je šepnil Juve, »najprej bova preiskala podstrešje, potlej pa vsako sobo v prvem nadstropju posamič. Vsak prostor, ki ga bova pretaknila, bova za seboj zaklenila. Če se nama bo Fantomas korakoma umikal, ga bova tako nagnala v pritličje. Če boš slišal še tako lahen šum, se pri priči vrzi na tla in počakaj, da bo on prvi streljal. Plamenček iz cevi njegovega samokresa nama bo pokazal, kje tiči.« Grozotna tišina je vladala po vsej hiši. Hrabra Juve in Fandor sta ostala kljub temu hladnokrvna do skrajnosti. Podstrešje sta kaj kmalu preiskala. Z neverjetno previdnostjo sta se potlej splazila nazaj v prvo nadstropje, pretaknila sta sobo za sobo, a Fantomasa nista našla nikjer. Naposled sta zavila v pritličje, zdajci sta pa o!>stala ko ukopana. Izza vrat, držečih iz salona, ie smuknila črna postava. Hitro ko blisk je prekoračila vežo in skušala steči h kletnim vratom. Dva strela sta odjeknila v tišino. * Toda Fantomas je bil preuren. Že je zaklenil vrata za seboj in zataknil zapah. Med njim in med njegovimi zasledovalci je bila zdajci ovira, ki je ni bilo kar tako meni nič tebi nič premagati. Popolnoma miren je stopil Fantomas po stopnicah v klet. Že dobre pol ure se je bil korakoma umikal pred Juvom in Fandor jem; nevarno slepomišenje je bilo to, nevarno — in utegnilo bi postati celo usodno! Kljub vsej hladnokrvnosti in kljub trdnemu zaupanju v samega vase, se je dobro zavedal velike nevarnosti in ni podcenjeval svojih nasprotnikov. Črna kapuca se mn je od živčnosti kar lepila na potno čelo. Neslišno ko mačka se je splazil do kletnega okna. držečega na vrt. Tamkajle... si ie mislil... bom ušel! Ko je pa stal že tik okna. je zaklel: »Tristo kosmatih!« je zahronel, »pred oknom stojita dva policaja! Nak, tu se že ne izmuznem!« * Po kletnih vratih so razbijali Juve in stražniki. Čeprav si je Fantomas J lahko tedaj nekaj trenutkov oddahnil, dolgo vendar ni moglo trajati, pa se / 0 $ C cfoošte 19,/foisfe29m&Šfe39. hoflo vrata udala... Drugega ni kazalo, ko brž najti izhod... * Če bi bilo električno stikalo v kleti, niti trenutka bi si ne bil Fantonias pomiSljal... spustil bi liišo v zrak — in morda bi se mu vendar nekako posrečilo, da bi ušel iz te pasti. Napeto je premišljal. Pred nosom mu je molel kotel centralne kurjave v zrak, na sredini kleti je pa zijala cisterna. Posvetil je z vžigalico vanjo. Slabega ]>ol metra od roba se je zrcalila vodna gladina... V tistem trenutku so se že z gromovitim truščem vdala vrata. Juvov glas je odjeknil skozi špranjo po obokani kleti: >!'antomas. vdaj sp!<" Zdaj je šlo za sekunde. Fantonias je brž smuknil v kot in nehote prevrnil prazno steklenico. Žvenketaje se je steklo razbilo. Tedaj ga je prešinila rešilna misel. Pobral je v temi steklenico z odbitim dnom in počepnil. Juve in Fandor sta s samokresom v rokah previdno stopala po kletnih stopnicah navzdol. Srce jima je utripalo. da še nikoli tako. Bližal se je poslednji prizor poslednjega dejanja. Videla sta, kako je smuknil Fantonias v klet — in bila sta kajpak prepričana, da iz nje še ni mogel uiti. Torej je moral biti še notri. Naposled mu bosta vendar stala nasproti — oči v oči! Naposled bosta vendar vklenila Iridodelea, ki je zakrivil že toliko gorja... Ko sta prišla do znožja stopnic, sta nosvetila s slepicama na vse strani. Klet je bila prazna... Juve ni verjel svojim očem; lotiln e ga je živčnost. Ne meneč se za ne-iniost je stekel h kletnemu, oknu. ' ulovoljen je ugotovil, da sta pred iiom še zmerom stala dva stražnika napetima samokresoma. Tukaj- > torej hudodelec ni mogel uiti. S Fandorjem sta brž pretaknila vso let. Tudi v cisterno sta posvetila — in glej: lia površju vode je plavala prazna steklenica... O Fantomasu ni bilo ne duha ne sluha. Zdajci je potrepljal Juve Fandorja po rami: Ali si slišal, kako nekdo diha?« Da, tudi Fandor ie slišal. Videti pa ni bilo nikogar. Tedaj je pokazal časnikar na kotel centralne kurjave. Kes,' te vzkliknil Juve, tukaj notri utegne tičati lisiak. Da se le nisem prej tega domislil. Za božjo voljo, kai pa počneš? Fandor se ie bil sklonil in je hotel pravkar sprožiti samokres v odprtino kotla. Rad bi bil videl, kako bi se takale reč obnesla... : je hudomušno odgovoril Fandor. Ne, po nobeni ceni! Živega moramo dobiti. Veš kaj, malo mu pod-smodiva. To bo menda zaleglo! lJri teli besedah je pokazal z roko na kopico iz slame pletenih ščitnikov za steklenice. Brž sta oba pograbila preperelo slamo in jo stlačila v peč. Potlej sta zanetila ogenj in kaj kmalu se je začelo neznansko kaditi... Zdaj pa steclva brž v salon in odtrgajva tamkajle rebrast zapor, da bo tiček še živ zlezel iz grelnega voda. Michel in dva stražnika z menoj v pritlični salon, druga dva ostaneta pred kletjo na straži! je ukazal Juve. Juve in Fandor sta stekla prva po stopnicah navzgor. Iz kamina v salonu se je že kadilo ko za stavo. « Prazna steklenica je plavala po vodni površini cisterne. Steklenica, ki ji je kajpak manjkalo dno. Komaj sta Juve in Fandor odšla iz kleti, se je začela ta skrivnostna steklenica premikati... In Fantonias je zlezel moker ko miš iz cisterne. Iz njegovega širokega plašča se je kar cedila voda. Črna kapuca se je zdela ko prilepljena na obraz. Videti je bil ko prava pošast. Globoko je zajemal sapo in si napolnil pljuča. O. vi telički," je mrmral skozi zobe. »premalo ste zviti, da bi Fantomasa ujeli. Preimenitno, da sem se prav v poslednjem trenutku domislil, da se da skozi steklenico brez dna imenitno dihati izpod vode... O, vi telički...« Brž je ožel svoj premočeni plašč. Tedaj so počili nad njim streli, in začuli so se razburjeni glasovi. Z bliskovito naglico je tedaj skočil Fanfo-mas h kletnemu oknu: stražnika sta stala negibno na straži... (Konec prih o d n j i č) Binns je pri priči začel pripovedovati in njegov talent za basnovanje se je razmahnil v nesluteni obširnosti. Že čez deset minut, medtem ko sem z odprtimi usti poslušal, sem ga nezaupljivo ustavil. Bazi, če si že mene kdaj tako imenitno nalagal...« Zasmejal se je. O, ti ženska! (Nadaljevanje s 4. strani) Na mrtvi straži (Nadaljevanje s i. strani) Pri priči sem videl, da niso usekani. Zunaj je bilo svetlo ko podnevi od sija premnogih plamenic — in tik pod najinim oknom sta čepela dva do zob oborožena čuvaja. Nekam malodušen sem splezal spet dol. Na tihem sem se bil namreč, to moram že priznati, zanesel na čudež. »Nič ni,« sem dejal. Sem si koj mislil, je suhoparno dejal Binns. Kaj je le z Mahnilo, z ono lepo boljševikinjo? če se na svetu vse ponavlja, in se je vse že nekoč zgodilo; potlej ho menda spet prišla na obisk, kali? : Zarežal sem se. > Dobro bi bilo, Binns, in trdno upam, da naju bo obiskala.« Verjel pa kajpak tega nisem, ji vendar sem hotel bili pripravljen tudi na to možnost. , Poslušaj, Binns. Človek božji, saj si vendar nadarjen pisatelj... Saj imaš menda dovolj bujno fantazijo... Ali bi ne mogel napraviti načrta takole za kakšno novelo ali za kakšen roman?... Recimo: .Vojaške skrivnosti britanskih obmejnih čet'... in tako kaj o podkraljevih načrtih..., o marši-ranju angleške obmejne pehote..., o težkem in lahkem topništvu vseh britanskih oddelkov... Daj, premisli malo, morda se ti posreči, da se domisliš kakšnih čednih velezanimivih novic... Te ji bova potlej natvezla, kajpak šale po umetnem upiranju in šele po enajsti grožnji s smrtjo. In če naju bodo ločili in naju bodo šele potlej zasliševali, bova vsak isto povedala... Bolje tega res ne moreva napraviti... In če bodo potlej primerjati najine izjave, se bodo kajpak na las ujemale. Morda je prav to cena. ki jo bova morala plačati... No, Binns, ali sl pisatelj, ali nisi?« Bil je! Komaj sem mislil, komaj sem rekel, je že storil. Eva (žalostno): Gvido, ne spoštuješ me več! Gvido: 2e! Oh, zakaj le nisi malo nerodneje lagala! Ali pa vsaj tako, da bi te bil razumel. Pa je vse to, kar si si zmislila, tako premišljeno in tako zamotano, da mi ne gre v glavo. Trdno vem, da te ne bom ujel pri nobeni laži. Eva, zdaj se te res pošteno bojim. Ko boš nekoč moja žena... (Nenadejano) Eva, nekaj ti moram reči! Postoj... Eva: Zmerjana bom! Gvido: Nič ne de! Postoj! Nu, zdaj mi pa obljubi, na dan najinega prvega poljuba mi obljubi, da ne boš nikoli več lagala! Eva: Tudi nocoj ne? Gvido: Tudi nocoj ne! Po pravici povej, da si se sprehajala po mestnem logu, in niti besedice več, pa naj te kamenjajo... Tako nisi ničesar izdala, pa tudi lagala nisi. če boš zmerjana, boš pač zmerjana. Zame boš trpela. Kaj ne da boš? Eva (z vdanim pogledom ): Da! Ti moj dobri, pošteni, dragi Gvido! Gvido (čuti, da to ni plod časti, bolj sebičnosti): Nikar me ne hvali! Rajši mi obljubi! Pred Fr a nč i š k a n i Gvido: Do svidenja! Jutri popoldne pri stricu Tonetu. Eva: Do svidenja! (Doma. Družina je že pri večerji.) Mama: Zdaj. prihajaš? Oče: Kakšen je pa to red? (Oba prekineta večerjo in njuni pogledi ne ; obetajo nič dobrega. Dolg odmor.) Oče (z grmečim glasom): Zdaj šele prihajaš? Mama: Kje si bila? Eva (po kratkem dušnem boju): Na konservatoriju... Oče. (že tako, kakor premnogi očetje nejevoljen zaradi »nepotrebnega« učenja glasbe): In takšnole muziciranje traja do pol devetih... ha...? Eva: Ne!... Malo sem še skočila na drsališče, pa je bilo že prepozno... (S čedalje rastočo vnemo razpreda laž do konca.) D r. u gi dan pri stricu Tonetu Gvido: No, kaj si snoei rekla? Ali si lagala? Eva (po hudem dušnem boju): Ne! Rekla sem, da sem šla na sprehod. (Pobesi oči, zakaj zdaj je nalagala že mater, očeta in Gvida; toda hkratu si dopove, da je bila laž prepotrebna, zato se sprijazni z njo.) Gvido: Ali so te zmerjali? Eva: Ne! Gvido (udarjen že s pravo zakonsko slepoto): Torej vidiš, da človek lahko tudi brez laži živi. (Malo podvomi.) Ali si pa tudi res tako rekla? Eva (že s trdnostjo poročene žene): Kajpak, da sem rekla! Saj ti vendar ne bom lagala!.,. * Radio Ljubljana od 14.—20. januarja 1937 ČETRTEK 21. JANUARJA 12.00: Odmevi lz Amerike (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Lahka solistična glasba (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Skladbe Johana Straussa (Radijski orkester) ■ 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije (Bgd) Bi 19.50: 10 minut zabave: Ne za šalo, ampak za res (g. Bogdan Melihar) ■ 20.00: Tamburaški orkester ■ 20.50: M. Ravel: Bolero (ork. koncert, društva Lamoureux, plošče) ■i 21.10: Violinski koncert ge. Lotte von Baumgarten ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Zvoki v oddih (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. PETEK 22. JANUARJA It.00: Šolska ura: Kako so si narodi delili svet-dialog (vodi g. dr. Branko Vrčon) ® 12.00: Iz naših logov in gajev (plošče) K 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila S 13.15: Oparila glasba (Radijski orkester) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Ženska ura: Žena po trgovskem in obrtnem zakonu (ga. dr. Do-nata Capuder) ■ 18.20: Saint Saens: Živalski karneval (plošče) H 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Srbska kraljica Jelena Anžuvanska (dr. Dragomir Marič) — Bgd) ■ 19.50: Zanimivosti H 20.00: Večer lahke in narodne glasbe ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Jaki: Slovenski biseri I, II, III ■ Verbič: Večerno žuborenje (ork. plošča) ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA 23. JANUARJA 12.00: Kar brez prestanka še plošče vrtijo, z njih pa napevi veseli donijo ■ 12.45: Vreme, poročila * 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Kar brez prestanka se plošče vrtijo, z njih pa napevi veseli donijo ■ 14.00: Vreme ■ 18.00: Za delopust (igra Radijski orkester) ■ 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: (dr. Danko Anželinovic) — Zagreb ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) ■ 20.20: Od Laškega preko Jurkloštra in Planine do Svetili gor. — Besedilo Dešnjan ■ 22.00: čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Zvoki v oddih (Radijski orle.) ■ Konec ob 23. tiri. NEDELJA 24. JANUARJA 8.00: Telovadba: a) za dame, b) za gospode (vodi g. prof. Marjan Dobovšek) ■ 8,15: Preuos cerkvene glasbe iz franč. cerkve v Ljubljani ■ 8.45: Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga): Ali je budizem nevaren nasprotnik krščanstvu ■ 9.00: Čas, poročila, spored ■ 9.15: Citraški koncert terceta »Vesna« ■ 10.00: Glasbene slike (plošče) ■ 10.15: Veseli kvartet (oboa, fagot, klarinet, rog) ■ 11.15: Xi!ofon-ske solistične točke (plošče) ■ 11.30: Otroška ura: Trije godci — zvočna slika ■ 12.00: Kar želite to dobite (plošče po željah) ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Koncert Radijskega orkestra ■ Oddaja prekinjena od 14. do 16. ure ■ 16.00: Fantovska ura: Naše gospodarstvo ■ 17.00: Kmetijska lira: najnevarnejši škodljivec sadnega drevja (g. Flego Anton) ■ 17.30: Vesel spored za predpustni čas, izvaja pevski zbpr »Grafike« ■ 18.30: Za ples in kratek čas (plošče) ■ 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Duhovne in fizične lastnosti Slovanov (prof. Anka Raketič) — Bgd ■ 19.50: Slovenska ura ■ 20.30: Koncert Trboveljskega pevskega okteta ■ 21.15: Nekaj komorne glasbe (plošče) ■ 21.30: Operna glasba (Radijski orkester) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Waldteuflovi valčki (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 25. JANUARJA 12.00: Moderni plesni akordi (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Rapsodije in fantazije (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Zdravniška ura (g. dr. Anton Brecelj) ■ 18.20: Naša koračnice (plošče) ■ 18.30: Slovenska narodna pesem (g. Fr. Marolt) ■19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila H 19,30: Nac. ura: Kako je Vuk Karadžic prišel do narodnih pesmi (Višeslava čuričič) — Bgd H 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Sinfoničen koncert skladb Emila Adamiča (prenos iz Filharmonije) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Narodne pesmi (Fantje na vasi) H Konec ob 23. uri. TOREK 26. JANUARJA 11.00: Šolska lira: Belokranjske otroške pesmi in pastirski običaji (g. Božo Račič) ■ 12.00: Pisano pobe (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Kozaške pe«mi (plošče) ■ 14.00: Vreme. borza ■ 18.00: Pestri zvoki (Radijski orkester) ■ 18.40: O nastajanju korana (g. Fr. Terseglav) ■ 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Glasbena društva v Sloveniji od začetka 18. stoletja do danes (L. M. Škerjanc) Ljnblia-na ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ °0.00: Lahka klavirska glasba (plošče) H 20.15: H. Kleist: Razbiti vrč — vesela igra (člani rad. igralske družine) ■ 21.30: Schubertove skladbe (plošče) ■I 22.00: čas, vreme, poročila, snored ■ 22.15: Glasbene malenkosti (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. SREDA 27. JANUARJA 12.00: Harmonisti, revelerji in drugi taki pevci (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13,00: čas, spored, obvestila ■ 13.15: Vesel opoldanski koncert (Radijski orkester) ■ 14.00: Vreme, borza’ ■ 18.00: Mladinska ura: a) Pota moderne fizike (g. prof. Miroslav Adlešič) b) Ovitek za nevezane knjige in časopise (g. Miroslav Zor) ■ 18.40: Slov. gorski vodniki (g. dr. A. Mrak) ■ 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac, ura: Meštrovičevi herojsko epski ženski liki (Branko Mašič) — Zagreb ■ 19.50: Šahovski kotiček ■ 20.00: Ura lahke glasbe: Pilihov duet harmonik ® 21.00: Iz Puccinijevih oper (Radijski orkester) ■ 21.45: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.00: Esnerantska prireditev: Cankarjev večer ■ Konec ob 23. uri. MALI OGLASI Male oglase socialnega tnačaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt’ niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba Se posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas Šifro, mora doplačati 5e 3 Oin. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po po* štni položnici na ček. račun »Družinski tednik- ‘prava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem t naročilom, OBRTNI LIST za galanterijo, pletenine, itd. t ventualno tudi za sejme oddam pošteni osebi.’ J»iu'ko po dogovoru. Ponudbe pod šifro: »l’o-gtetije« OOOAM MAJHEN LOKALCEK Sredi mesta J-juirtjnne, lahko tudi ifaloviea tokata za skupno prodajo. Cenjene ponudbe pod šifro: * l?gQdno«. IŠČEMO PO VSEH SREZIH poštene in marljive zastopnike. l*o.stf zelo prikladni tudi upokojence. Haino laki naj pošljejo ponudbe na upravo »Družili;,k« ga tednika« pod »l>ober zaslu?*‘k'<. SLUŽKINJO, zdravo, polteno in Kauesljivo, ki zna kuhati in negovati dobrosrčnega dveletnega fantiča iu ki je poravna /.a vsa ostala Jušna Ut la, išče majhna družina za • takoj. V' poštev pridejo samo take, ki nameravajo stalno ostati. Ponudbe pod značko: ' Dobra iu stalna služba* na upravo Družinskega tednika. Prodam Vsaka beseda 25 ali 50 par, Oavek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed- TRCOVINE, INDUSTRIJE, TRAFIKE, buffete, hotele, gostilne, kavarne, vinotoče, mlekarne In vsa druira obrtna, trgoveka in industrijska podjetja prodajamo in posredujemo 0ri nakupu uspešno, vestno in hitro: Poslovnica Pavleto vič Zagreb, Hira 144. ZAGREBŠKI ODVETNIK, samec, dr. prava, z imenitno vpeljan o pisarno, r k vere, 42 let star, soliden, simpatičen, se želi poročiti s Slovenko, gospo ali gospodično, ki ima premoženje Pojasnila proti znamkam 10’— din I Pr*: »nrsor«. Zagreb, pošta 3, HISE, VILE, POSESTVA, parcele, zdravilišča, letovišča, veleposestva, gozdove, mline, žage in vse druge nepremičnine prodajamo In po sredujemo pri nakupu solidno, hitro in uspeš no: Poslovnica Pavlctovič, Zagreb, Iliča 144 Dopisovanje Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ab dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. ŽENITVE IN MOŽITVE v boljših krogih posredujemo * največjo vestnostjo. Informativne prospekte razpošiljamo diskretno, če pošljete poštne znamke v znesku Din 10*—. Imamo veliko Izbiro odličnih dam ta gospodov. l>o-pisuji-mo v slovenščini: »Rezoc« Zagreb — pp 6t a št. 3. Mnogo slovenskih gospodičen In go: b podov ne Je le srečno poročilo • pomočjo »Kczora«. Pišite Še danes tudi vJ po prospekte! OROŽNIŠKI NAREDNIK, r. k. vere, 34 let star, k ra« na pojava, soliden, se želi poročiti s slovensko gospodično z dcžeJe r. doto. Pojasnila pioti znamkam 10*— din diskretno pri: »Rezoi«, Zagreb, pošta 3. Vse vrste oblek, nepremočljivih Hubertusov, plaščev, perila Itd., si nabavite po zelo nizki ceni pri Preskerju Sv. Petra cesta štev. 14 POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUOOLF V6LEPIC trgovina b kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem i STROJEGRADBA (ZNANOST O POGONU, ELEKTROTEHNIKA) AVTOMOBILSKA IN AVIJATSKA TEHNIKA. PROGRAMI BREZPLAČNO. J Hranilne knjižice vseh zavodov kupite ali prodaste najbolje potom moje pisarne Posojila, vezana na štednjo in večletno mesečno odplačevanje, dobijo kredita zmožne .osebe RUDOLF ZORE, LJUBLJANA, Gledališka štev. 12/a Pismeni odgovor 3 din znamka. Tel. 38-10 BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! |ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK MEINEUHEROLD rrrt/?,v/c£6iAsa/i MAR/BOR i* l!,:{ / Izdaja za kousorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.