45. številka. HHT 3 nč. Izdanje za torek 141. aprila 1896 (v Trsta, v torek zjutraj dne 14 aprila 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden v Šestih iz-danjih oh torkih, ćetrtkih in sobotali. Zjutranje izdanje izhaja ob uri zjutraj, večoruo pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje »tane : za .leileiimenoc . t. 1,—, izven Avstrija (. 1.50 na tli nifiB«c , . „ , , h 4,50 za pol leta , . » 6,— . » > za vb« loto . . . 12.— , ■ «!»■— Naročnino je plačevati naprej na naročbe brez piilozene naročnine se uprava ne ozira. Posamične Atevilke se dobivajo v pia-liajalnicah robuka v Irntu po 3 n*č., i'/reu Trsta po S nvč. EDINOST Oglasi se račune po tarifu t petita; za naslov«1 z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana. OMinrtnice in javne zahvale, do mafti oplp.ni itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredniAtvu nlioa Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovauo, ker nefrankorana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročniuo, reklamacije in oglase sprejema upravnimtvo ulioa Molino piu-c.olo bit. 3, II. nadut. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprto reicUm* eije to proste poštnine. Glasilo ilovtntkega političnoga društva za Primorsko« e«HMMtf S* fiastitim gg. naročnikom! Svoje častite naročnike prosimo uljudno, da nam pošljejo naročnino za drugo četrtletje kakor hitro mogoče, ker se ima naročnina plačevati naprej. One častite naročnike pa. ki so na dolgu z naročnino za prvo Četrtletje ali še več, opozarjamo da jim ustavimo list, ako ne poravnajo zaostanka do 30. t. m. Naročnina pošlje se najlagje na priloženi poštni nakaznici, na katero se lahko prilepi tiskani naslov. Upravništvo „EDINOSTI". Antisemiti in Slovenci. Včeraj nam je bila prilika govoriti z neko osebo, ki se je udeležila „zaupnega shoda", prirejenega te dni v Gorici na čast vodji duuaiskih antisemitov, dru. Luegerju. Ker nam je dotičnik znan kakor trezen, resen in razsoden mož in pred vsem slovenski rodoljub, mož, ki ne pretiruje in ne hvali brez potrebe, moramo mu že verjeti, da je dr. Lueger se svojim nastopom v Gorici napravil naj izbom iš i u ti s na vse navzoče. S tem je mnogo povedauo, kajti oni, ki so minolega ponedeljka navdušeno pritrjevali dru. Luegerju, niso bili morda kaki .niči", ampak v hotelu Suda v Gorici je bil zbran cvet slovenskega razumništva, posvetnega in duhovskega. A ne le to, zbrani so bili tudi zastopniki obeh domačih strank. Besedilo govora Luegerjevega nam sicer, žal, ni poznano, ali o tem smo obveščeni,- da je frenetično ploskanje sledilo vsakemu stavku vodje krščanskih socijalistov - nemških. Govora dra. Luegerja ne poznamo ali lahko si mislimo, v kaki smčri se je gibal ta govor. Dotikal se je gotovo onih toček, ki spajajo nas de-mokratiške in vsled pogubnih gospodarskih načel, ki so vladala v državi par desetletij, osiromašene Slovence z krščansko-socijalnim gibanjem. Jasno je, ker drugače biti ne more, da je toček v poli-tiškem in narodnem pogledu, ob kojih se mi Slovenci ne moremo strinjati se skupiuo krščanskih PODLISTFK. 14 Novela ; hrvatski spisal J * 11 i o S i s o I g k i. 1'revel M, C—S. i(DaUe). Oarobue besede to ! Sedaj sem se spominjal vsega, kar se je dogodilo. Da, da, zadrhtel sem zopet, opojen toliko srečo. Mislil seiu na njene vroče vzdihe, na rajske jej in tolažljive poglede, na medene in vlažne ustnice! V tistih toplih poljubih spojili sti se najini duši. Njeni dih občuti] sem na svojem licu; njena kita, dišeča in mehka, dotikala se je bila mojega čela, moja roka je objemala nje polno telo... Ne, ne, to ni bila prevara, to niso bile sanje; saj me še, še obkrožuje, še napaja vonj nje cvetoče polti, še občutim toplino njenih poljubov.... Sladko sem sanjal... Njena Čarobna slika dvigala se je pred mojimi očmi, valovito se je vila v zraku nje bela halja, a jaz sem gledal daleč, daleč ... v odprto nebo. Moj duh je zrl v bodočnost, polno s jaja { pot življenja vila se je pred mano povsem ravno, široko, polna svetlobe, polna slasti. Nad to dolgo in gladko potjo spenjal se je silen obok; ob poti dvigala so socijalistov nemških; ali istotako gotovo je — in dr. Lueger je jasno dognal ta dokaz že v tej kratki dobi krščanskosocijalnega gibanja —, da natn je stranka krščanskih socijalistov najbliža med vsemi neslo vanskimi skupinami po svojih gospodarskih načelih. Ako bi hoteli le v par besedah označiti krščansko - socijalni program v pogledu na vse stroke narodnega gospodarstva, reči bi morali, da hoče isti zopet uvesti krščansko poštenje v naše denarno tržišče, v našo trgovino in v našo obrt. A kdo ne bi stremil po dosegi tega cilja? Kdo ne ve, da je v poslednjih par desetletjih vse naše gospodarsko življenje zašlo v toliko zavisnost od izvestnih kapitalistiških, za vso grozno bedo zlasti širših mas — kmetov, malih trgovcev, obrtnikov in delavcev — naravnost brezčutnih krogov, da je ta zavisnost naravnost na sramoto našemu XIX. stoletju „človekoljubja", „huroanitete", da je tako razmerje malo ne identično z gospodarskim in vsled tega tudi duševnim suženjstvom. Ali gospoda ! Iz gospodarskega in duševnega suženjstva se mora izcimiti tudi — p o 1 i t i š k o iu narodno suženjstvol Nikdo menda ne bode zahteval od nas, da bi se posebno trudili z dokazom, za to svojo trditev. Dogodki in razvoj stvari v državi avstrijski od 1. 1870. sem so odprta knjiga, ki leži pred nami vsakomur na upogled. Vsakdo lahko čita v tej knjigi. Na vsaki strani te knjige je zapisano, da se je nadevanje gospodarskih spon vsem krščanskim narodom brez razločka vršilo pod pretvezo liberalne in nemške ideje. Pod pretvezo, pravimo, kajti dotični krogi mednarodnega kapitalizma ne sovražijo nobene stvari n& svetu bolj nego resnično svobodo in ker o Čisti nacijonalni ideji niti ni možno govoriti pri teh ljudeh, ki so v resnici „mednarodni" v tej smčri, da si, povsodi z istimi sredstvi, podjarmljajo vsa ljudstva in vse kraje brez razlike. Proti tej veliki sili mednarodnega in brezsrčnega kapitalizma je naperjeno krščansko-soci-jalno gibanje in mi menimo, da je to gibanje etično najbolj zdravo in zato tudi najbolj opra vi- se visoka in zelena debla, a v senci oboka je vel blagodejen zrak ; listje je trepetalo iu šumelo, ves ta tajnostni sklad drhtel je polahno tja do izhoda, kjer je bilo videti modro nebo. Jaz sera hodil po tej poti, moja ljubav me je odločala od zlobnega in zaviduega sveta. Povsodi mir, svetloba, tišina in brezkrajna radost! Na tem potu je mirno sledi) dan za dnevom. Marija, presrečna, da je moja, hodila je lahkotno poleg mene, a utrujena oslanjala se je name zaupljivo, blažena sva bila; vsemu sva se radovala. Da blažena *va bila, ko je solnce pozlačevalo zelene veje nad najinima glavama, ali ko jih je milostno srt.brnil mesec. Na poti sva dohajala novih bitij, nežne, zlatokite, snežne in rožnate polti, a ta bitja so naju objemala in poljubljala, nu midva sva se jima smejala, neprestano smejala.. .. Toda tu smo na izhodu oboka! Tu se je širil teman skrivnosten gaj. Skozi tužne veje vrbe žalostinke belili so se kameni, črnili se križi. Na jednem holmcu klečala je žena v črnini. Mese« je sijal otožno, sence so se daljšale po bujni travi, slavec je drobil v daljini . . Tu v tem gveteui gfaju utolažuje se nam srce, tu smo na pragu vseobče ' domovine, tu je rdečih oči, tu se razstajamo se svojimi dragimi. . . . V ljubavnem večnem skladu čeno med vsemi gibanji, pojavivšimi se v avstrij skih Nemcih že mnogo let sem. Iz gori rečenega je razvidno, da ml Slovenci moramo s i m p a t i z o v a ti s tom gibanjem. Simpatizovati moramo s tem gibalnem iz splošnih narodnogospodarskih ozirov, iz ozirov in vsled skrbij za javno blagostanje, a tudi se stališča naše narodne borbe. Saj smo povedali že gori, da si je mednarodni kapitalizem nadel liberalno in nemško krinko, saj se slepa in brezpogojno udana — dekla tega kapitalizma v naši državi nazivlje — nemškoliberalna stranka!! Da še bolj utrdi gospodstvo svojega mogočnega gospodarja, oziroma gospodarsko in duševno zavisnost širših mas, bila je ta stranka vsikdar zagovornica okoščenelega centralizma in z istim spojene germanizacije. In ker je imela vsikdar na svoji strani mogočnih krogov — ki so pa bili zopet zavisni od tiste kapitalističke velesile — vspevala je, žal, le predobro se svojimi stremljenji, z drznim zlorabljenjem liberalnih načel in narodno-nemške ideje. Nje blesteče fraze so premamile zlasti nemške množice, ki so jej sledile ter v umetno raz vnetem narodnem srdu pobirale kostanj iz žerjavice — za druge! A ti drugi so ravno isti popolnoma n e 1 i b e r a 1 n i in v svojih glavnih ciljih mednarodni krogi kapita-listiški. Nemške množice so se dale preslepiti po blestečih frazah, ker ni bilo nikogar, ki bi bil povedal tem množicam resnico, ki bi bil iz vestni m ljudem strgal raz obraz krinko liberalizma. Zaslepljene množice nemške so jele odrekati drugim njih prava, nastali so toliko poznani kolikor od vseh pošteno mislečih obžalovani narodni boji — na škodo vseh in na izključno korist nemškoliberalne stranke in nje gospodarjev. Narodi so se jeli klati med seboj in šla je v klasje nemškoliberalna pšenica; vodovje se je skalilo in nemškoliberalnim ribičem je bil bogat lov. Posledice tej veliki zmoti nemških množic občutimo so-sebno mi Slovenci v vsej njih teži: gospodarski smo ob tleh in boriti se nam je za naj pri miti v n e j a li a r o d n a in p o I i t i š k a prava! vesoljnosti pomikati se tiho dve jasni zvezdi, pot je obema ista, ne želiti in tudi ne moreti se ločiti, ali oddaljiti jedna od druge. Moj duh jima sledi, ali vesoljnost nima meje... VII. Ko sem se vzdramil iz trdega spanja, bilo je že temno v sobi. Prižgal sem svečo in pogledal na uro. Enajsta. Izpil sem čašo vode in zapalil sinotko. Jako ugodno mi je bilo pri srcu. Pristopil sem k oknu, naslonil se nanje — no Marije ni bilo. Nebo se je obsulo sijajnimi, milovidnimi zvezdami. Meseca ni bilo. Zrak je bil tih. Pušč in gledajoči v temnosivo noč mislil sem o Mariji. Neizmerno srečo občutil sem v svojem srcu. Pomislil sem tudi na mater,.. Dve debeli solzi kanili sti v mrak. Bolelo me je srce, da sem bil neposlušno dete, no usoda, usoda. ... Nisem se zaničeval. Tolažil sem se ter odločil, da ne zatajim ničesar materi, ko pridem domov. Zamislil sem se..... V daljavi, na morju menda, čuli so se zamolkli glasovi. Na zvoniku sv Dujma odbila je polnoč. Za-čul sera korake v nočni tišini. Po hoji in po postavi spoznal sem mladega časnikarja, onega de Vsa naša beda je izključno le delo one velike mednarodne sile, ki smo jo o/iiačili gori. Te istine se mora zavedati sleherni pametni mož v nas. In ako si postavimo pred oči vso težo grehov nemškega .liberalizma*, recte kapitalizma na škodo navili materijalnih in gmotnih koristi, potem se ni malo ne čudimo razum niš tvu slovenskemu, ki je navdušeno pritrjevalo te dni onemu možu, ki je pogumno roko strgal krinko raz obra* stari grešnici nemško-liberalni. In zato ponavljamo: innogokoja j« točka, ki nas loči od krščanskih socijalistov, ali one točke, ki nas spajajo /. njimi, so toli važne, da bi bili le nasprotniki sauii sebi, ako ne bi privoščili krščansko-socijalnemu gibanju vse svoje moralne podpore. Ta moralna podpora je tem potrebneja ravno sedaj, ko se bližamo dovršenju čina, od katerega je po ogromnem delu zavisno naše gospodarske blagostanje in posredno tudi vse položenje naše države nasproti Evropi. Dalekosežno važnost sklepanja pogodbe z O g e r -s k e, oziroma stališče krščanskih socijalistov gledć na to vprašanje posebno pa u|»li v du-valistiške oblike na usodo slovan. plemen avstrijskih, je kaj plastično naslikal vrli „Slov. svet* že v svoji številki z dne 1B. novembra 1896. Ker so ta iz-vajanja važna tudi z ozirom na razmerje med Slovenci in antisemiti, podajemo tu oni del do-tičnega članka, ki je aktuvelneji in poučneji v tem pogledu, kako je nam Slovencem soditi 0 krščanskosocijaln em gibanja. Naglasivši, da so toliko krščanski socijalisti kolikor nemški nacijonalci nasprotniki sedanjega duva-lizma, in označivši razliko v konečnih ciljih teh dveh skupin glede na državnoupravno uredbo naše države, piše omenjeni list: Oboji se bodo ob ponovitvi pogodbe 7 Oger-sko upirali temu, da bi tostranska polovina nosila 1 nadalje veča bremena, nego Ogerska. Ker se nemški uacijonalci in krščanski socijalisti ne mo-rejo še uadejati, da bi se v tem ali onem smislu odstranil duvalizem ž« v tej dobi, združi jih jedna in ista taktika za skupno postopanje proti nejed-nakemu obkladanju obeh polovin. Vrhu tega bodo poštevali tudi politiški preveliki upliv, ki ga imaj» Madjari glede na skupnost, in ki ga uporabljajo tudi na škodo tostranske notranje politike. Boj od autikapitalistiške strani bode torej brez vsega drugega proti iMadjarom jako znaten, in se se poteča vsled tega, da ni bil dr. Lueger pri prvi izvolitvi potrjen za župana Dunajskega, ker antisemiti »o preverjeni, da je madjarski vpliv vsaj posredno deloval za nepotrjenje, in ker so videli, da so madjarske novine jako nesramno pisale o Dunajskih autisemitih. V pogledu na položenje avstro-ogerskih Slovanov je princip krSčanskih socijalistov in njih skupna taktika z nemškimi nacijonalci velik napredek, prvič zato, ker skuša izpodkopati duvalizem vsaj jeden del tistega nemškega naroda, v interesu katerega je pospeševal vstvar-jenje duvalizina najbolj Bisinarck sam. Duvalizem opravlja še svojo zadačo, da slabi slovanske 11 a r o d e: to dobro vidijo Nemci, ali vidijo tudi veliko škodo, ki jo v gmotnem pogledu prinaša belega Nemca. Posprehodil se ju dva- trikrat pred gostilno, a ker ni videl svitiobe na oknih, oddaljil se je zopet po obrežju. Vrgel sem klobuk na glavo ter naglo izišel iz hiše. Prihitevši na obal, jel sem poslušati njegove korake. Povsodi tišina, le petje slavca odmevalo je raz neko okno po široki ulici. Stal sem kakor otrpnen. Daleč, pod neko hišo za-bliščala ie žveplenka. — A to jo on, pali si smotko! Mislil sem si ter jel hiteti za njim. Da, on je l Časnikar je krenil v neko malo ulico, jaz pa le za njim, tiho, tiho, dokler nisva prispela do neke gostilne. Časnikar je izvlekel ključ iz žepa, otvoril; a ko je prestopil prag, sem se mu približal, rekši razburjeno: — Dober večer, gospod. — O prosim, dober večer, mi je čast, česa želite gospod ? odvrnil je začudjeuo. — Želim, gospod, da ne bi se sprehajali pod okni gostilne, ki je na morski obali. — Jaz, jaz vas ne razumem gospod! — To vas ne briga niti najmanje! D&, kdo mi more zabraniti to ? (Dalje prihodnjič.) duvalizem tudi njim, in prevdarek tega je dovedel ravno antikapitalistijko nemško skupino, da se za- | čenja postavljati Madjarom po robu. Ako pa se obrača znaten, da, celd najširši del nemškega naroda kljubu nacijonalnim dobičkom proti duvalizmu, morajo biti slovanski narodi proti ! duvalizmu iz politiških, nacijonalnih, socijaluo-eko-nomiških in kulturnih vzrokov. Duvalizem je za- j gvozda, ki razganja in slabi pred vsem slovanske j narode, in oni morajo delovati na oslabljenje du- j valizma ne ie taktično, temveč tudi načelno. Ka- \ zalo bio veliki kratkovidnosti slovanskih narodov, j ako bi v taktiki gledć na duvalizem zaostajali za velikim delom nemškega naroda. V tem delu je 1 vsaj pododdelek, ki želi odpravo duvalizma v in- j ter6su utrjcnja celokupne monarhije; Slovani pa ! še nikdar niso sanjali o kak- m programu, ana- j lognem s programom nemških nacijonalcev, in vse j njih dosedanje spoznanje se suče okolo tega, da ; je treba krepke monarhije za okrepljenje samih j sebe, in ker vidijo, da utrjevanje cesarstva je j vsporedno z njih interesi, morajo pač jedini biti tudi v postopanju nasproti duvalizmu. Vsakakor je sedanji razvoj položenja tak, da v boju proti Madjarom ne ostanejo Slovani več osamljeni, in to mora iste Slovane naganjati, da se taktično združijo z nemškimi antisemiti, an-tiliberalci ali a 111 i k a p i ta 1 i s t i Židovska napačna taktika na Ogerskem in v Cislitavasi je privedla Slovauom nemških sobojevnikov proti Madjarom; ako bodo zares složno postopali nemški antisemiti in slovanski zastopniki, utegnejo doseči vspehov, kakoršnih ni bilo ob poprejšnjih ponovitvah pogodbe z Ogersko. Da je treba sloge, je razvidno iz velike združene sile, ki jo predstavlja Židovstvo obeh polovin cesarstva. Le z združenim postopanjem bode možno prestrojiti tudi avstro-ogersko bauko, katera pri sedanjih privilegijih bi mogla uničiti gmotne sile cesarstva. Porabimo tore) relativno ugodno položenje, da hočejo nemški antisemiti skupno boriti se proti iidov&ko-madjarskemu vplivu, kakor morajo razun Poljakov vsi avs/ro-oger.iki Slovani a priori in načelno biti nasprotniki današnjega duvalizma. Tako .Slov. svet". Ta izvajanja potrjajo v polnem obsegu našo trditev, da je krščansko-soci-jaluo gibanje na etični podlagi, zdravo in opravičeno in da bi bili Slovenci pravi slepci, ako bi se ne veselili tega gibanja. Temu menenju je pritrdilo tudi slovensko razumništvo goriško, ki se je bilo zbralo te dni, da čuje moža, ki stoji na čelu reakciji — toda ne v navadnem zlopomemb-neui zmislu, ampak zdravi in prepotrebni reakciji. Slovenski razumniki so pritrjali dru. Luegerju — v tem dejstvu je izražena važnost Luegerjevega izleta v Gorico. Vipavska železnica. Vsaka država gleda na to, da po kolikor mogočo najkrajši, najpraktičneji in za prebivalstvo uajkoristueji poti zveže svojo mejo z notraujimi deželami in središčem države. Tudi Avstrija se klanja temu načelu in zida ob vsej svoji meji tudi takih železnic, koje moramo že v naprej smatrati pasivnimi. Le s Primorsko, ki je med najvažnejimi in najplodnejimi obmejnimi pokrajinami, dela se trdovratno izjema, da oni življi, ki škilć preko meje, očitno izražajo svoje menenje, da avstrijski vladi ni nič ležeče na Primorski in da odstopi to pokrajino prej ali slej kraljestvu italijanskemu. Kolike napore dela slovanski živelj v tej pokrajini, — živelj, ki sestavlja dve tretjini vsega prebivalstva in ki zastopa štiri petine produktivnih tal —, da bi dobil primerno železniško zvezo z notranjimi deželami in se središčem države ! Žal, da so bila dosedaj popolnoma brez vspeha vsa prizadevanja državi zvestega prebivalstva in njega neutrudnih zastopnikov. To prebivalstvo ne more dobiti ni predelske ni vipavske železnice, dasi je bilo dokazano že neštevilno krati, da bi bili obe ti železnici velike važnosti v trgovinskem pogledu in za povzdigo pokrajine; vipavsko železnico zahteva pa še posebno vojna uprava iz s t r a t e g i š k i h r a z 1 o g ov. Kar se dostaie predelske železnice, vsprejela se je sicer v letošnjem zasedauju deželnega zbora goriškega soglasno resolucija, s kojo se pozivlje vada, naj čim prije zgradi to železnico, vprašanje pa je pri poznanem mišljenju odločilnih činiteljev v Trstu, da-li bode imela ista kaj vspeha. Predlog slovenskih poslancev, stavljen v seji dne 10. feb-ruvarja istega deželnega zbora, da je pozvati vlado, naj lokalne železnico Gorica-Ajdovščina vsprejme med one železnice, kojih gradnjo je dogotoviti še v teku tega leta, ta prediog pa se je izročil peticijskemu odseku z nalogom, naj v ta predlog vsprejme tudi furlanski tramvaj Červinjau-Oglej, katerega gradnja naj bi se zagotovila zajedno z lokalno železnico Goriea-Ajdovščina, to je z vipavsko železnico. Slovenski členi peticijskega odseka, v kojem so imeli oni večino, menili so, da je ta zahteva neopravičena za sedaj z ozirom na dejstvo, daje Furlauija še le pred d ve in i leti dobila lokalno železnico Tržič-C e r vi n j a 11; isti slovenski členi peticijskega odseka so se čutili primorane, da vržejo svoj lastni predlog, samo da ne bi dajali potulie zahtevi po furlanskem tramvaju, čegar gradnja bi značila za sedaj krivico nasproti slovenskemu delu dežele. S tramvajem Gorica-Oglej, ki bi bil neizogibno pasiven, slede sicer le temu namenu, da približajo Primorsko, in posebno Gorico, še bolj državui meji istotako, kakor se je le iz narodno politiških nazorov zahtevala železnica Tržič-Červinjan z zvezo z italijansko železnico ▼ S. Giorgio di Nogaro. Leta 1889. je deželni zbor goriški pozval vlado, naj z vso odločnostjo povspeSuje gradnjo tramvajskega omrežja med Furlansko in Gorico z nadaljevanjem v vipavsko dolino. Velike nade so se stavile v zgradujo te železnice, pri čemer se je predpolagalo v obče, da bode furlansko 0-m r e ž j e pasivno, vipavsko pa aktivno. Tedaj se ni našel in tudi danes ga ni najti podjetnika, ki bi hotel zidati furlansko omrežje brez velike državne subvencije, dočim se je že naslednje leto ustanovil konsorcij, ki je prosil koncesije za gradnjo vipavskega tramvaja, ne da bi bil zahteval od vlade kake podpore. Na obče strmenje pa je obljubila vlada podporo 1.150,000 gld. za pasivni furlanski tramvaj, dočim je zavrnila prošnjo za gradnjo vipavskega omrežja, rekši, da bi bilo tam graditi železnico z normalnim tirom. Ko se je v letu 1891. doznalo o sklepu trgovinskega ministerstva, da hoče graditi progo Tržič-Červinjan, tolmačilo se je ta sklep sploh tako, da je to železnico smatrati le delom one proge, ki nuj bi vodila iz Logatca ali Postojine na Kranjskem v Gorico in Červinjan, in da more dežela na vspehe v železniškem pogledu v smeri od Vstoka na Zapad računati le tedaj, ako se zaradi vsa ta črta. Ta misel se izraža dokaj jasno v poročilih železniškega odseka v stenogi afiškeiu zapisniku deželnega zbora goriškega od leta 1891 [92 in v razpravah deželnega zbora od leta 1892|93. V tem zmislu je deželni zbor goriški v seji 12. aprila 1892. dovolil podpore iz deželnih sredstev zajedno za gradnjo zeleznice Tržič-Červinjan in za gradnjo lokalne železnice Gorica-Aj-dovščiua (del proge Ajdovščina-Postojina ali Logatec pada v obsežje Kranjske). Deželni odbor goriški je dal napraviti načrte in proračune za progo Goriea-Ajdovščina, čemur je v letu 1893. sledilo komisijonalno pregledovanje črte. Ne nedostaje torej druzega, nego zagotovljenje se strani države, da se pripravi tej toli važni obmejni pokrajini zveza z notranjostjo države in da se s tem pride v okom naraščajočemu božanju teh krajev. V vipavski dolini je že sedaj zaloga sadja v Avstriji! Ista prideljuje nadalje mnogo izbornega vina in zgodnjega sočivja, koji pridelki se izvažajo na vse strani. V dolini je še raznih drugih pridelkov, industrijskih podjetij, ki pa ne vspevajo vsled pomanjkanja cenili obcevaluih sredstev, ozirom se ne morejo izvesti. Tudi razsežnim erariškim trnovskim gozdom, gozdnim kompleksom grofa Lanthierija in velikemu delu Windiscligraetzovih gozdov v Hrušici, kakor ne manje občinskim gozdom na Nanosu z njih velikim oddajanjem lesa za trgovino, kurjavo in zidanja, donesla bi vipavska železnica novih prilik za razprodajo, železnici sami pa velikih dobičkov. Ako bi ta plodna in od Boga blagoslovljena dolina imela svojo železnico, poVBpela bi se hitro na nenadejano stopinjo razvoja v prid državi in nje lojalnemu prebivalstvu. Občine vipavske doline in nje zastopniki so vedno uvidevali potrebo železnice in že leta in leta dokazujejo to vladi peticijami in prošnjami, oziroma interpelacijami, in prepričevalnimi govori v parlamenta in v deželnem zboru, ter se ne plašijo ne truda ue stroškov, da bi prepričali vlado o koristnosti te proge. Bivši trgovinski minister grof Wurmbrand je, v odgovoru na neko interpelacijo v poslanski zbornici dne 2. junija 1894., sam pripozual koristnost te železnice ter je obljubil, da skoro odloči o tem načrtu. Zastopniki vlade so obetali opetovano, da vsprejmejo železnico Go-rica-Ajdovščina v vrsto onih lokalnih železnic, kojih gradnjo bode zagotoviti čim preje, ne da bi bili uresničili svoje obljube. Koristnost in potreba železnice po vipavski dolini je zadostno dokazana po razpravah v deželnem zboru goriškem, po mnogih ulogali deželnega odbora, po različnih peticijah, interpelacijah in resolucijskih predlogih, kakor tudi s tem, daje dež. zbor goriški dovolil prispevek 100000 gld. k stroškom gradnje ; ne treba torej družili dokazov v to. Ne smemo in ne moremo moleč prezreti okolnosti, da je vlada preprečila gradnjo tramvaja Gorica-Ajdovičina, da je preprečila zgradnjo manj drage lokalne železnice z ozkim tirom po i štej črti, da je zahtevala normalni tir in se sedaj plaši razmerno malih stroškov, dočim se ne plaši nobenih žrtev za manji furlanski del dežele. Furlanom je vlada z ly> milijona zgradila pasivno železnico; za namakanje tržiSke ravani je dovolila nad jeden milijon ; za gradnjo tramvaja je obljubila nad jeden milijon. Ubogo slovensko prebivalstvo Primorske, ki sestavlja dre tretjini skupnega prebivalstva in ki plačuje krvni davek, bi tudi rado prejeh enkrat Jcak dokaz o dobrohotnosti in naklonjenosti vlade. Državi zvesto slovensko prebivalstvo pričakuje od vlade dokaza, da ono na Goriškem ni določeno v poli-tiško in gospodarsko pogubo, in tak dokaz bi bil zagotovljenje vipavske železnice Gorica-Ajdovščina še v tem zasedanju. Po „Reichsposti". Politiftke vesti. V TRSTU, dne 13. nprila 189«. Se nekoliko odgovora. Odgovor .Slov. Naroda" „Z a s t r a n češke politike" v številki od 10. aprila nam pa je — čemu bi tajili to — imponira!! Gospoda pa znajo, to jim mora priznati tudi najčrniša zavist. Znajo namreč skrbeti za — k o m o d n o polemik o. Tu je na kratko in jednostavno fl n g i r a n zmisel našega precej obširnega članka in na podlagi pretvorjenega in podtaknenega zmisla pravijo, da nočejo p o 1 e-m i z o v a t i s t ol i — n a j i v n i m i ljudmi! „Narod" nam podtika, da zahtevamo, da „mi naj bi podpirali Čehe brezpogojno, naj je to v našem interesu ali ne, Čehi pa le tedaj, če bode v njih interesu«. To ni res, tega mi nismo rekli nikdar, ampak „Narod" fingira le to trditev, da se reši iz zagate, ko noče, ali ne m o r e odgovarjati na naše argumente. Tega nismo mogli reči, ker bi tako razmerje bilo v dijauuentralnem nasprotju z načelom vzajemnosti; a mi smo za vzajemnost, iu ne za u sil je vanje, kakor nam podtika „Narod". Nastopna f a 1 z i fi k a c i j a je še bolj kričeča : „Jedro vsemu dolgemu članku („Edinosti") tiči v tem, da bi Slovenci baS zaradi tega, ker Čehi tu pa tam greše proti splošni koristi avstrijskih Slovanov, se jih morali tesno okleniti, ter jim dokazati z dejanji, da morejo računati na nas za vse idučnje". — Dš,, to je falzifikaeija najgrše vrste. Ako bi bili mi res napisali kaj takega, potem ne bi pokazali le, da smo „najivni", ampak, da smo znoreli. Mi nismo rekli, da baš zaradi toga, ker greše, da se moremo ok euiti Čehov, ampak zmisel naših izvajanj je bila ta, da ne smemo rušiti v našem narodu vere do češkega naroda, če tudi njega zastopniki greše tu pa tam. Primerjaj le, cenjeni čitatelj, da se uveriš, da „Narod" postavlja stvari na glavo v olehčanje pole- -mike. To j« zares jako — komoduo. Govoričenje o „usiljevauju", če tudi nas Čehi prezirajo, je pač puhlo, kajti, kjer naj spajajo src a, tam ni možuo govoriti o sili ; to govorice- ! nje je pa tudi v nasprotju z dejstvi, kajti celj- j ski slučaj priča, da nas Čehi niso podpirali le tedaj, j ko je bilo to v njih interesu, ampak tudi v takili j slučajih, ko je bilo to proti njih interesu. Sploh hoče „Narod", da bi mi Sloveuci urejali svoje razmere du drugih slovanskih narodnosti se stališča — kramarjev. Potem seveda so nam Čehi ravno tako blizu ali ravuo tako daleč kakor nemški liberalci. ali katerasibodi druga stranka. Daleč smo prišli. Tako razumevajo pri „Narodu" ono, kar bi morali smatrati paladijem slovanskih plemen avstrijskih : vzajemnost. „Narod" pa je dokazal tudi zadnjim svojim odgovorom na našo adreso, da se nikakor ne more rešiti iz vrtinca — osebnosti. Za nobeno ceno noče odgovarjati našemu listn, ampak bavi se v jednomer le „z gospodi pri „Edinosti"u. Mi razumemo dobro to taktiko in jo pomilujemo. Vemo dobro, na katero stran je obrnjena ta captatio benevolentiae, vprašamo pa, da-li je dostojno narodnega glasila, da hoče sejati razdor med odlič-njake na toli ne le ekiponovani, ampak tudi za narodno stvar prevažni postajanki, in to celo v takem trenotku, ko isto glasilo samo opezarja Slovence naj se pripravljajo na bližajoče se dr-žavnozborske volitve. Uverjeni smo sicer, da ne doseže svojega namena, ali obžalovati je vendar nakane, kakoršna je obsežena v opazki v prejšnjem članku „Narodovem": -----ko so jo (tržaško politiko namreč) vodili drugi 1 j u d j e". Obžalujemo tak način polemike. „Narod" je je imel trojno pot pred seboj ; ali molčati, ali odgovarjati na naše argumente, ali pa prepustiti svojim Čitateljem, naj oni sodijo o naši „najivno-sti", v kateri namen naj bi bil brez komentara ponatisnil naš članek. „Narod" pa je, računaje z dejstvom, da večina njegovih čitateljev ne čita našega lista, jednostavno fingiral par naših trditev, hote nas osmešiti pred svetom. To ni lojalno. „Narod" pravi, da smo najivni. Morda je res tako, ali naša najivnost ima vendar nekaj dobrega na sebi — združena je z doslednostjo. To je tudi nekaj, kajti ljudje pravijo, da doslednost ni povsodi doma. „Narod" meni, da je resna polemika nemogoča x „najivnimi" ljudmi. Mi pa občutimo po vseh kosteh, kako teška je z neresnimi in nelojalnimi ljudmi !!! Izjemno stanje v Bujali? Cenjeni čitatelji bodo strme zmajevali z glavo, ko prečitajo te - le vrstice. In vendar je tako. Doli priobčeni razglas okrajnega glavarstva v Poreči se sicer izoglje pojmu „izjemno" stanje", ali kar določa, ima vendar na sebi vse znake izjemnega stanja. Mi smo že pred kakimi osmimi dnevi čuli, da nekako vre med italijanskimi kmeti okraja buljskega in da se tam poraja zaresno socijalno gibanje. Mi smo molčali, ker nismo hoteli Čuti očitanja, da širimo vznimirljive vesti. Sedaj pa, ko se je čutila primorano okrajna oblast v Poreču izdati jako za-resne naredbe, sedaj lahko govorimo tudi mi. Razglas okrajnega glavarstva slove : „Vsled poslednjih izgredov, dogodivših se v Bujah, odreduje se naslednje : Ob 9. uri zvečer morajo se zapreti vse pro-dajalnice, gostilne, kavarne, krčme itd. Absolutno so prepovedana zbiranja na javnih trgih iu ulicah ter kakoršnikoli demonstrativni pojavi v javnih lokalih. Prepovedani so plesi, godbe iu kakorlnakoli druga zabava. Kdor se pregreši proti tej naredbi, kaznovan bode stogo. C. kr. orožniki imajo nalog, da strogo pazijo na točno izvršitev te naredbe. Od c. k. okrajnega glavarstva v Poreču, dne 9. aprila 1896". Ne treba praviti proti komu je naperjeno to gibanje, ako povemo, da imajo italijanska gospoda ravno bujski okraj popolno in a v svojih rokah. Tu nam pač ne bodo govorili — kar bi se bilo gotovo dogodilo sicer — o hujskanju „hrvatskih agitatorjev". Dogodki v Bujeh so preznačilni za razmere istrske, kajti pravijo nam, da z vladanjem signorov je nezadovoljno tudi italijansko ljudstvo. \ Razpuščenje državnega zbora? Včeraj- f šnje Dunajske vesti javljajo senzacionalno vest, I da se v naših parlamentarnih krogih širi domnevanje, da se sedanje zasedanje poslanske zbornice zaključi dnč 13. maja in da bode takoj zatem razpuščena zbornica. Dunajski dopisnik „SI. Naroda" označuje ! vzrokom tej nakani vlade dejstvo, da so ostala ! povsem nevspešna pogajanja gledč obnovljenja pogodbe z Ogersko. Naša in onostranska vlada da sti v hudih stiskah vsled tega nevspeha. Zato da sti se odločili obe vladi na razpuščenje obeh parlamentov, nadejajo se, da boste laglje nadaljevali pogajanja na podlagi novih zastopov. — Pozor torej rojaki; saj je razvidno bač iz današnjega uvodnega članka v našem listu, koiiko je zavisno od tega, da pridejo v državni zbor zares nezavisni in odločni branitelji naših interesov o vprašanju obnovljenja pogodbe z Ogersko! Nemški cesar v Benetkah. Po obisku Dalmacije dospel je cesar Viljelm s svojo soprogo in tremi najmlajšimi sinovi na svoji jahti „Hohen-zollern" v Benetke. Italijanski kralj in kraljica v spremstvu raznih ministrov peljala sta se jahti „Hohenzollern" nasproti ter so vsi vstopili na krov iste. Cesar Vil jelm in italijanski kralj pozdravila sta se kar najprisrčniše, baš tako nemška cesarica in italijanska kraljica Margerita. Po oficijelnem vsp:e-jemu bile so o takih prilikah običajne slavnosti, kakor : razsvetljava mesta, banketi itd. V Benetkah prisotni senatorji in poslanci nameravali so, kakor smo omenili že zadnjič, izročiti cesarju Viljelmn z dovoljenjem kralja Umnerta nekako zahvalno adreso, kakor „najzvestejšemu zavezniku Italije", toda v zadnjem trenotku so se premislili iu niso izročili ničesar. Razprava proti Baratieriju. Iz Rima javljajo gledo razprave proti nesrečnemu vojskovodji in bivšemu gubernerju v Eritreji nastopno : Generalni državni odvetnik Bacci odpotuje te dni v Masavo, da sestavi obtožbo proti Baratieriju. Bac-cija bode spremljal kakor tajnik državni odvetnik Riberi. Razprava proti Baratieriju bode v Masavi. Ista se bode ozirala izključno le na Baratierijeve pregreške, k o j e je storil kakor vojak, in zato da ne bodo zahtevali od poslanske zbornice dovoljenja, da smejo sodnijskim potom postopati proti njemu. Ker pa bode preiskovalnemu sodniku dosti posla, dokler zbere in uredi ves materijal proti Baratieriju ter sestavi utemeljeno obtožbo, bode možno prirediti razpravo še-le proti koncu maja meseca t. 1* Kakor priče se vrnejo v Masavo general Ellena iu razni drugi častniki, ki so bili v usodepolni bitki pri Aba Garinii. — Rimska „Tribuna" pravi, da so nekateri poslanci skrajne levice želeli, da bodi razprava proti Baratieriju v Italiji, kajti v tem slučaju li vpleli med Baratierijeve vojaške grehe še občo, vladno politiko, in s tem bi se vsa preiskava utegnila zavleči do kdo zna koliko časa. Pomisliti je namreč, da so oni poslanci, ki so sedaj v skrajni opoziciji, pristaši Crisp i je vi iu da so bili za časa njegovega paševanja slepi pristaši v 1 a ti e. Ker pa se njih želje bržkone izjalovijo, pričakovati je, da izpuste svojo jezico v pailamentu in zatorej bode v prihodnjem zasedanju italijanske poslanske zbornice slišati izvestno jako zanimivih interpelacij. Kar pa se dostaje razprave same, opozorili bi naše čitatelje še jedenkrat na to, kar smo bili javili že svoječasuo, da namreč general Elleua s svojimi resničnimi izpovedbami naravnost pokoplje Baratierija, kajti njegova merodajna izjava dokaže, da je Baratieri pri Aba Garinii ostavil na cedilu vojsko in — „čast Italije« ter pobegnil, da si reši dragoceno svoje življenje. Vojaškemu sodišču pa bode izreči, da-li je Baratieriju prisojena nasilna, povsem nečastna smrt. Baratieri sicer ni zaprt v pravem pomenu besede, vendar pa je v Masavi pod tako strogim nadzorstvom, da so mu šteti koraki. Te dni je bil baje prosil, da bi smel odpotovati v Arko na Tirolskem, da obišče svojo sestro, toda vlada mu tega ni dovolila. Umevn«. je, da bi *e Baratieri, ko bi zopet prekoračil avstrijsko mejo, pridružil onim vojaškim beguuoni, katerih kar mrgoli Tirolska in Primorska. Potem bi moglo vojno sodišče v Masavi soditi ga in obsoditi lepo v njega odsotnosti. Clii lo ha visto, lo ha visto ! Različne vesti. Imenovanja pri pošti. Trgovinsko ministerstvo je imenovalo poštnimi vežbeniki: Alojzija Rabu si na v Trstu, Nikolo Papafavo v Pulju, Hermana B er n a r d i s a, Karla Ghiglianovicha (Giljanovič), Henrika R o s s i - j a, Renata L o r i n-š i d a in Ivana TuttavTrstu, Josipa C e n-t r i i a v Ljubljani, Alojzija P e r t o t a, Antona R o v e r e j a v Trstu, Frana B e r g a n t a v Ljubljani, Frana F i c k a, Aristida T a m a n i n i j a, Ivana B o t i n e 11 i j a in Ivana M i 1 o h n o j o v Trstu. — Poštni vežbenik Miroslav Forster je premeščen iz Zadra v Trst. Doneski za moško podružnico sv. Cir. in M. v Tritu. Ker sta bila obdarovana knjižicoj, Obnaro-dnimo" sta darovala, Prostoslav Stipovič 2 kroni, g. J. Resman l Kr. in g. dr. M. Truden 2 Kr. Vesela ružba v gostilni g. Antona Krpana v sv. Križu na Vipavskem je nabrala 2 kroni 32 stot., p. Secretarius, Bonifacius in Donatus, potujoči na kraški „Emaus* so darovali 2 kroni in sicer prvi 1 krono 40 stot., drugi 40 stot., in tretji 20 stot. Še nekaj — v čast beli Ljubljani. Ne z namenom, da bi kritikovali, ampak da pokažemo, da nismo jedini mi, ki delamo „zdražbo", objavljamo tu po goriški „Soči" nastopno vest: „„Slovenski Narod44, priuašaje poiočilo o seji občinskega sveta ljubljanskega, javlja ozirom na gornji vladni odlok: „Nadalje je naznanil župan G r a s s e 11 i, da mu je včeraj došel od c. k. vlade odlok o predloženem regulacijskem načrtu za Ljubljano. Dopis slove v slovenskem prevodu* itd. Kaj pomeni v slovenskem prevodu, ni potrebno tolmačiti človeku, ki misli s svojo glaro. V Ljubljani, v središču Slovenije, po narodnem zastopu izvoljeni župan je sprejel od deželne vlade kranjske dopis, ki ni bil spisan v slovenskem jeziku. Vladni dopis je bila rešitev na ulogo mestnega zastopa. Ker mora slediti rešitev ulog v onem jeziku, y katerem so bile spisane iste, smo radovedni izvedeti, ali je bila nloga mestnega sveta ljubljanskega — odnosno magistrata — v tej reči predložena v nemškem ali slovenskem jeziku ? Ako je bila v prvem, vladna rešitev v neslovenskem jeziku je opravičena, ali ne tako postopanje v uradovanju stolnega mesta slovenskega. Ako je bila uloga predložena slovenski, tedaj moramo mi goriški Slovenci le obžalovati, da nas gospoda v Ljubljani tako izdatno podpira v naši borbi za slovensko uradovanje. Kaj porečejo k temu naša županstva, ko sprejmejo gla-varstvene odloke v nemškem jeziku ? Zadnja leta so bila toliko odločna, da so z malo izjemo odločno zavračala nemške dopise, a pri takem vzgledu glavnega mesta slovenskega se lahko pohujšajo. Za kar se potegujejo primorski Slovenci, proti temu delajo v Ljubljani — na splošno sramoto Slovencev. In narodni mestni zastop ljubljanski je požrl to grenčico t* Š« enkrat slovensko gledališče. Iz Ljubljane nam piše naš dopisnik: Kakor ste dejali, tako se je zgodilo: „Slov. Narod" hoče sedaj, po končani sezoni, dokazati, da so bile naše opazke o slov. gledališču pisane z nekakim slabim namenom ter pripoveduje med drugim, koliko zdražbo smo žnjimi napravili in da so mnogo več škodovale, nego koristile. Veruj, kedor more! Kdor je pazljivo bral dopise, tičoče se gledališča, priznati nam mora, da so bili pisani le iz namena, spraviti naše gledališče na stopinjo kulturnega zavoda v pravem pomenu besede; slabe namene in hujskanje pa more zaslediti v njih le oni, ki misli, da se kaki stvari koristi le z nepretrgano hvalo, vsaka količkaj kri« tikujoča beseda pa, ne le da nič ne koristi, temveč še povspešuje nazadovanje. Z osebnostimi smo se le toliko pečali, kolikor so bilo v neposrednji zvezi s stvarjo. Zakaj torej takoj podtikanje slabih namenov? Sicer pravi v rečenem članku, da bode intendanca slov. gled. „Ediuosti" hvaležna, ako bo priobčevala pravična in nepristranska poročila o gledališču, naj so pisana še tako ostro. No, radi bi poznali taka poročila, ko smo že s temi nedolžnimi, doslej priobče-nimi dopisi naleteli na tako občutljivost! Ne bodemo pona.Jjali naših utemeljenih re-kriminacij, le nekaj hočemo pripomniti v obče. „Slov. Narod" skuša dokazati, kakor smo že rekli, da vsako razpravljanje o internih rečeh gledališču samo škoduje. Vprašamo, jeli znano piscu dotičnega članka v .Slov. Narodu", kako je kritikoval pokojni Senoa hrvatsko gledališče in koliko je on koristil s svojinu kritikami istemu gledališču, da zavzema danes — lahko rečeno — zagrebško gledališče prvo mesto med jugoslovanskimi gleda-lijči ? ! Naj se nam ne ugovarja, da se razvoj našega gledališča ne more primerjati z zagrebškim, .ker smo imeli ravuo v „Siov. Narodu" že priliko čitati, da je imelo hrvatsko gledališče v začetnem stadiju ravno tako usodo, kakoršno ima naše. — Kar se tiče naših informacij, o katerih trdi „Slov. Narod", da so temeljile lenatakozva-nem „theaterklatschu", lahko trdimo, da so bile vse toliko zanesljive, da nismo zapisali niti besedice, katero bi mogel „Slov. Narod" proglasiti neresnično. Čudno se nam pa vendar zdi, zakaj „Slov. Narod" s tako jezico šele sedaj odgovarja na nekatera naša vprašanja. Da bi bilo to, kar je navedeno v rečenem članku „Slov. Naroda", ako bi se bilo razpravljalo v sezoni, škodilo našemu gledališču, tega menda niti sam pisalec članka ne verjame! Druzega pa zahtevali nismo, nego naj se nam razjasne nekatere stvari v delovanju inten-dauce, na kar se je sedaj tudi „Slov. Narod" odzval. — Stvar z gosp. Verovškom — iz katere se po menenju „Narodovem" sosebno razvidi tendenca hujskanja — je bila pač nekoliko drugačna, kakor pravi „Slov. Narod"; razpravljati stvari nočemo še enkrat, ker se je razpor ugodno poravnal. Iz vsega rečenega članka se pa razvidi, da se gospodje zelo boje kritike; toda tudi predbaci-vanje hujskanja nas ne oplaši, da ne bi i v bodoče priobčevaii dopisov o slov. gledališču; isti bodo ali hvaleči ali kritikujoči, kakor bode to zahtevala korist našega gledališča. Želimo pa ko-nečno le še, da bi se vpoštevale naše „tendenci-jozne" opazke — v kolikor se še niso — in videli boste, da to ne bode na kvar našemu dramati-škemu zavodu, za katerega napredek smo, — ne samo vi — vneti tudi mi. Velika telovadbena akademija „Triaika Sokola". Društveno leto se bliža svojemu koncu, zbok Česar je odbor „Tržaškega Sokola* sklenil, da bode letošnja akademija dne 3. maja v društveni telovadnici. Da bode več prostora, podere se veliki oder za ta večer. Tako se bodo mogle vaje vršiti svo-bodneje. V kolikor smo poizvedel!, bode letošnja akademija nadkriljevala lanjsko glede točnosti v izvrševanju vseh vaj, zlasti pa bode iirponovala velika skupina, ki združi pod sokolsko zastavo vse gojence in ljubitelje telovadbe od Bletnega sokol-čka pa do resnih „starejih bratov" in vrlih telq-vadk. Program bode jako obširen; istega priobčimo prihodnji teden. Po vsej pravici opozarjamo pa že sedaj vse slovensko občinstvo na letošnjo akademijo. Kužne bolezni v Tratu. Iz poslednjega zdravniškega izkaza razvideti je, da se je obče zdravstveno stanje v tržaški občini tekom zadnjega tedna obrnilo mnogo na bolje. Od 4. do 11. t. m. namreč bilo je prijavljenih le 18 slu-lajev ddvice, v tem ko je bilo prejšnji teden prijavljenih 38 slučajev. Razven teh bilo je 5 slučajev škrlatice, 1 slučaj čšpic. Umrlo je 6 otrok za dAvico, 3 za škrlatico in 1 za čšpice. Najden mrlič. Deček Josip Sosič, stanujoči na Opčinah, je našel v gozdu med Opčinami in Konkonelom mrtvo truplo nekega kmeta. PrestraSen je bežal v vas in javil domačinom, kar je videl. Nato so sli na dotični kraj okrajni zdravnik, vaški načelnik ter poveljnik orožniške postaje. Zdravnik je konstatoval, da je truplo ležalo na istem kraju že blizu dva meseca, kajti bilo je že močno se-gnito. Ker ni bilo na truplu zaslediti nikakoršne rane, soditi je, da je bil dotični mož zmrznil o poslednjem, v tej dObi pri nas neobičajnem mrazu Dotični mož je bil po prilici 55 let star. Mrliča ni nihče spoznal; truplo so prenesli po dovršenih sodniških formalnostih v mrtvašnico na Opčinah, iu na tamošnjem pokopaličču so je pokopali. Število dijakov na dunajskem vseučilišču, i Minolega zimskega semestra bilo je na vseučilišču I dunajskem 7.012 slušateljev. Od teh jih je bilo: ! 2.621 iz Dolnje Avstrije, 853 iz Moravske, 661 j iz Češke, 519 iz Galicije, 517 iz Ogerske, 254 iz i Silezije, 212 iz Gornje Avstrije, 202 iz Amerike, i 166 iz Rusije, 152 iz Hrvatske in Slavonije, 133 i iz Kranjske, 127 iz Bukovine, 63 iz Štajerske i 80 iz Tirolske, 76 iz Dalmacije. 74 iz Romunske, > 72 iz Koroške, 69 iz Prusije. 6 5 iz Trsta in I Primorja, 61 iz Srbije, 59 iz Erdelja, 48 iz i Angleške, 4 6 iz Istre, 42 iz Solnograjske, 29 iz Bosne, 28 iz Bavarske, 27 iz Nizozemske, 26 j iz Bolgarske, 25 iz Belgije, 25 iz Švice, 2 2 i z ' Goriške in Gradiške, 18 iz Vorarlberške, j 17 iz Grške, 17 iz Turške, po 10 iz Francoske, | Švedske, Sasonske in Azije ( ), 8 iz Italije, 6 iz i Afrike, 5 iz Badenske in 4 iz Virtfnberške. Koledar. Danes (14.): Tiburcij, mučenec; j Lambert, škof. — Jutri (15.): Anastazija, devica; ! Helena kraljica. — Mlaj. — Solnce izide ob 5. ; uri 23 min., zatoni ob 6. uri 38 min., — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 9 stop., ob 2 pop. 12.5 stop. C. Loterijske številke, izžrebane dne 11. t. m.: Trst 5, 59, 76, 66, 73. Line 13, 76, 58, 15, 59. Inomost 88, 60, 68, 80, 70, Najnovejše vesti. Trst 13. Doznajemo žalostno vest, da je naš stolni vikar, msgr. dr. Ivan Šust obolel zelč nevarno. Bati se je najhujšega. Bolnega cerkvenega dostojanstvenika prevideli so že s Svetotajstvi za umirajoče. Dunaj 13. Nj. Vel. cesar je vsprejel včeraj iz^Budimpešte vrnivšega grofa Badenja minister-skega predsednika se vposebno avdijencijo. vd-dijencija je trajala eno uro Dunsj 13. Ministerski predsednik ogerski baron Banffy s svojo soprogo dospel je danes zjutraj semkaj. Ogerska ministra baron Josika in Lu-kacs pripeljala sta se že sinoč tn sem. Zader 12. Ces. kr. namestnik, podmaršal David, ki je bil v Kotoru, da je pozdravil nemškega cesarja, vrnil se je semkaj. Benetke 13. Včeraj so hodili po mestu nemški in Italijanski mornarji bratsko z roko v roki. Zamenjali so si čepice. Na Markovem trgu priredila je množica ljudstva navdušeno ovacijo nemški in italijanski vladarski dvojici. Vreme bilo je deževno. — Italijanski kralj je podelil razne redove spremstvu nemškega cesarja. CeBar Viljelm je podaril ministerskemu predsedniku Rudiniju svojo podobo. Benetke 13. Benečanski senatorji in poslanci so izročili nemškemu cesarju vendar svojo adreso. V isti prosijo izroči telji adrese, da naj bi cesar smatral njih pozdrav do njega pozdravom italijanskega naroda nemškemu. Carjlgrsd 13. Knez Ferdinand Bolgarski je priredil včeraj diplomatom slavnosten obed. Istega so se udeležili turški veliki vezir, avstrijski, ruski, francoski, angleški, nemški in perzijski odposlanci, diplomatje, turški minister za notranje stvari in razni visoki turški dostojanstneniki. Svirala je'privatna godba,- katero je bil poslal Sultan. TirdovlniftU^ 1» vesti, andlTOpoitiR. P&enie« 7* je«en 6.98—6.99 Seni'-n ■/% spomlad 189« 6.74 -,— i« 6.76. Otcs z» spomlad 6.34—6.36 R*. 7.u spornimi 6.48 6 50 Koruza za, juli-avguBt 4.17—4,1» — — maj-juni 1886 8.97 - 3.98 Pšenica nova o (J 78 kil. f. 6-90—706 od 79 kil. f. T--7.10.. od 80 kil. f. 7.05— 7.15 od Sl.kit r. 710 —7-80, od sa kil, for. —.--.iečmon 5'80-- proso 5-30— 5 60. Pšenica: silne ponudbe, povpraševanje omejeno. Oves ■ talno, ti 1% dražje, koruza 1% nižja. Prodaja 4u000 m. st. —.— Trg mlučen. Vreme: oblačno. Praga. Neraiiitirani sladkor lor. 16.25, oktober-deoember 14.87. Pr.tgH. Cantrifugal novi, pontavljuo v Trni s carino vred odpofiiljatov precej f, 33'76—34. Con