Ameriška Domovi m a 1 lŽ2j ©m? National and International Circulation __________CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING. JUNE 21, 1968 MORNING NCWSPAMB ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Hoskva: Ne le Vietnam Uradno glasilo Komunistične partije “Pravda” navaja še druge ovire za izboljšanje odnosov z Združenimi državami. y MOSKVA, ZSSR. — V včerajšnji Pravdi je znani komentator Viktor Mayevski zapisal, da obstoje poleg vojne v Vietnamu še prenekatere druge ovire izboljšanju odnosov med Sovjetsko Svežo in Združenimi državami, 2a kar se v zadnjem času zavzela predsed. ZDA L. B. Johnson. je v manj kot v enem mese-cu pozval trikrat k izboljšanju teh odnosov, pa naletel vedno odklonilen odgovor v Moskvi. Moskva nima namere, piše Mayevski v Pravdi, ustvarjati Prijateljske odnose z Združenimi državami “na škodo socializma, narodnih osvobodilnih gi-| Wj in varnosti ljudstev (sve-*a)’’. Pri tem priznava, da je Venutno glavna ovira boljšim Vnosom vojna v Vietnamu, ki ^a zastruplja vse mednarodno ^delovanje. Mayevski dolži Združene države, da še vedno i Uepe svoje oborožene sile v j 'Užnem Vietnamu v “brezplod-mh sanjah po vojaški zmagi”. Mayevski trdi, da se je ravno-|ežje sil v svetu obrnilo v korist mmunističnega tabora in da za-*° iščejo Združene države boljše °dnose s Sovjetsko zvezo. Pri !erh najde pravo zadovoljstvo, CeŠ da še ni dolgo tega, kar so pedale na njo kot na izobčenca ? mednarodne skupnosti. V Moskvi zamerijo Washing-*°nu tudi, da se trudi še vedno ^ ohranitev NATO in da nudi jPoralno podporo Izraelu, ki je tako grdo naklestil ruske Zveznike v arabskem svetu. Kje vidijo v Moskvi tolikšno jjkfepitev komunističnega bloka, va bi ta prevagala ravnotežje sil ^ komunistično korist, je težko ^°gnati. V sovjetskem bloku je Notranjega nemira in vrenja 50t ga je mogoče ugotoviti v ^°bodnem svetu, poleg tega pa ^ giedata še glavni komunistič-^ s^i Rusija in Kitajska kot pes , mačka ter budno zasledujeta ft^ga drugo ob skupni meji. I ^°bodni svet se ne boji novega j ^Vr>otežja sil v svetu, daje le j. mbaost miru in mirnemu živ-pred vojno in napredku ^sPodarstva ter splošnega bla-tjtanja pred oboroževalnimi Ij mami. To, se zdi, vodilnim i ^aem v komunističnem bloku ! k ^re v glavo, ker pač ni združ-V° z njihovo miselnostjo. Xjih doba je minila? YORK, N.Y. — Wom-Daily News, ki velja za jj^0 biblijo ženske mode, je k^kli teden svojim sodelav- ^ sporočilo “Minis so mrtva!” ! |e c'akujemo, da boste preneha-tf l!ositi minikrila v urad in na : Vemo tudi, da niso najpri- ^ejša na prenekaterih. lig a koncu je bilo svarilo: Če boste oblačile v skladu z 1)0 rim okusom, ne bomo oma-k in vam naročili, da pojdi-tt^mov in se oblecite bolj pri- i^^činoma oblačno tljv. neviht. Naj višja tempera-a blizu 80. Novi grobovi Joseph Trobentar Sinoči je umrl v Golden Age Nursing Home 95 let stari Joseph Trobentar, ki je živel preje na 824 E. 154 St., vdovec po Theresi, umrli 1. 1951, oče Mary Ribic, Josepha, Christine Huber, Frances Bencin, Alice Robeda, Rose Smole, Williama, Freda, Edwarda, in Dorothy Ulepic, stari oče in praoče, rojen v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA pred 60 leti. Pokojnik je bil član Društva sv. Vida št. 25 KS-FIJ in Podr. št. 3 SMZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v ponedeljek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebov-zete ob devetih, nato na pokopališče. Elsie Polantz Po dolgi bolezni je umrla v Lakewood bolnici 43 let stara Elsie Polantz s 1950 Sunset Dr., Richmond Hts., roj. v Avelli, Pa., hčerka pok. Franka in pok. Mary, kasneje poročene Navish, žena Franka R., mati Raymonda, sestra Karshine Arlington in pok. Franka, polsestra Johna Navish, Catherine Smiar in Emme Strog, vnukinja Louisa Zgonik. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v ponedeljek zjutraj. Ernst Henkel V torek je umrl na svojem domu na 28200 Bishop Park Dr. / Willoughby Hills 67 let stari Ernst Henkel, rojen v Avstriji, od koder je prišel v ZDA 1. 1920, upokojeni strojnik, ki je delal zadnjih 23 let za Ohio Rubber Co., mož Julie, roj. Rižnar, oče Ernesta, Louise Luzar in Mrs. Emanuel Kubasta, 6-krat stari jče, praoče. Pogreb bo iz Grdi-oovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob enajstih lopoldne na Knolhvood poko-uališče. ? Paršzti nekaj upanja i razgovorih s Hanoiesu PARIZ, Fr. — Srečanje ame-■iške in severnovietnamske de-egacije preteklo sredo ni prine-lo nobene bistvene spremembe. Jbe strani sta se na seji obdelo-ali z vrsto očitkov in ponavljanem svojih stališč. Razgovori o trajali tri ure, pa bili za 40 ninut prekinjeni. V teh 40 mi-lutah se je pletel neuradni raz-ovor med posameznimi člani n skupinami obeh delegacij, ki aj bi napravili vtis, da je mor-1a le na vidiku čas mirnejših, ajnih razgovorov. Ob koncu razgovorov o teh ni ilo skoraj nič povedanega. Ob-avljeno je bilo le, da bo nov se-tanek prihodnjo sredo in nato ’o nadaljnega vsako sredo. V olikor bi imela katera stran žejo po še kakem vmesnem se-tanku, lahko to sporoči drugi delegaciji, vsak čas. Vodnik ameriške delegacije \. Harriman je v razgovoru s Časnikarji pred sestankom dejal, la Združene države vztrajajo na ženevskem dogovoru iz leta 1954 kot temelju ureditve vietnamskega spora. Nimajo nič tudi proti združitvi Vietnama, toda ta mora biti izvedena le po nepristranskem, popolnoma svobodnem in tajnem glasovanju, ori katerem bi se večina volivcev odločila za združitev. Precejšen obisk? ST. LOUIS, Mo. — Večerne in druge delne šole obiskuje v naši deželi povprečno okoli dva milijona ljudi, torej 1% celotnega prebivalstva. Francoski volivni boj kratek, toda živahen U^otavljači razpoloženja volivcev govore o lahkem premiku v korist Db Gaul-la. PARIZ, Fr. — General De Gaulle ni samo nepričakovano napovedal parlamentarnih volitev, je odmeril zanje le kratko volivno kampanjo in izredno zgoden dan volitev. Politični krogi so zato mislili, da bo vo-livna kampanja zelo površna in neorganizirana. Pa ni tako. De-Gaullovi pristaši so se neverjetno hitro znašli in začeli udrihati po svojih nasprotnikih, ki jim očitajo zveze z levičarskimi študenti. Glavni predmet volivnih shodov je seveda študentovski “u-por”, ki je že v maju in v prvi polovici junija delal povprečnemu Francozu dosti sitnosti in razočaranja. Propaganda DeGaul-lovih pristašev je izrabila prav vse napake, ki so jih delali študentje, ne zaletuje se pa pri tem preveč v komuniste, kajti vodstvo komunistične stranke se je dnevih študentovskih nemi-in delavskih štrajkov bolj Iz slov. naselbin FONTANA, Calif. _ Mrs. Gertrude Rupert je prejela žalostno sporočilo, da ji je 7. junija umrla v Ljubljani sestra Angela Škofič, ki je nameravala dva tedna kasneje potovati v Ameriki na obisk skupaj s svojo sestro Francko SekulF iz Zagreba. Sedaj bo ta potovala sama. Pokojna Angela Škofič je zapustila v Fontani še sestro Mrs. Mary Železnikar, v Hemet tu, Calif., brata Antona, v starem kraju pa moža, dve hčeri, vnuka in vnukinjo. rov brigalo za mezdna pogajanja kot za politične prekucije. Tako so štrajk in izgredi postali glavna kost, ki jo morajo politiki glodati. Komunisti se hočejo izmazati iz zagate s tem, da povdarjajo svoj patrijotizem in svojo jasno politično linijo, ki je proti vsaki anarhiji in proti vsakemu kaosu. Izjavljajo, da so za “red in mir”. Zanimivo je, da rabi sredinska Duhamelova stranka, ki je bila v prejšnjem parlamntu jeziček na politični tehtnici, skoraj ista volivna gesla kot De-Gaullova. Napovedi o volivni zmagi so redke. Politiki si kar ne morejo ustvariti prave slike o razpoloženju volivcev, akoravno je kampanja že pri koncu. Ugotav-Ijalci razpoloženja volivcev trdijo, da se je to premaknilo za 2% v korist DeGaullovcev in da bodo ti prišli v nedeljo močnejši iz volitev. V Venezueli priprave na predsedniške volitve CARACAS, Venez. — V Venezueli bodo imeli v decembru predsedniške volitve. Do njih manjka še pol leta, pa je volivna kampanja že v polnem razmahu. Udeležujejo se jo 4 stranke. Najmočnejša med njimi je bila pri prejšnjih volitvah stranka demokratske akcije, ki ji pripada tudi sedanji predsednik Leoni. Stranka kandidira voditelja Gonzalesa Barriosa. Od stranke se je pa odcepil precejšen del, ki kandidira Figuerosa. Tri važne konservativne skupine pa kandidirajo skupaj z nevtralci malo znanega politika Rivasa. Najbolj zanimiv kandidat je pa predsednik krščanskih demokratov Caldera. Je v Venezueli dobro znan politik z velikim u-gledom. Po splošnem mnenju je to sedaj še najbolj konsou. ’"^rma stranka, ki ve, kaj hoče, in Razume tudi tehniko modeme politične agitacije. Se sicer naslanja na srednje stanove, toda njena hrbtenica so mladi volivci. Vpo-števati moramo, da je v Venezueli 70% ljudi mlajših od 30 let. Kdo bo pri volitvah zmagal, nihče noče prerokovati. Tudi v Venezueli je volivec muhast in si lahko premisli. Držalo bo le to, da so levičarske stranke preslabe, da bi kaj pomenile v sedanji kampanji. PREDSTAVNIŠKI DOM JE ODOBRIL DAVČNO NAKLADO Včeraj je Predstavniški dom izglasoval z 268:150 10-odstotno davčno naklado in zmanjšanje zveznih izdatkov v proračunskem letu 1968-1969 za 6 bilijonov. Danes bo o predlogu glasoval Senat, kjer naj bi bila odobritev zagotovljena. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je po nad 10 mesecih zavlačevanja Predstavniški dom odobril predlog za povišanje davkov, ki ga je stavil Kongresu predsednik L. B. Johnson še lani v avgustu. Predlog je dobil sorazmerno veliko večino, saj je glasovalo zanj 268 kongresnikov, proti pa le 150. Predsednik L. B. Johnson je odobritev 10-odstotne naklade na dohodninski davek posameznikov in korporacij označil za “zmago za ves narod” in za “bistveno zavarovanje proti gospodarskemu kaosu”. “Naša demokracija je prestala kritično preskušnjo,” je ugotovil predsednik. Povišanje davkov je povezano z zmanjšanjem zveznih izdatkov v proračunskem letu 1968-1969 za 6 bilijonov od predloga, ki ga je stavila administracija. Predsednik L. B. Johnson je pristal najprej na zmanjšanje proračuna za 4 bilijone in označil to za skrajno mejo. Ko Predstavniški dom le ni maral sprejeti tega in je določil zmanjšanje na 6 bilijonov, je predsednik to sprejel, ker je smatral, da je zvišanje davkov tako nujno, da ne dopušča nobene izbire, naklado bodo korpo- Iz Clevelanda in okolice Indira Gandhi bo potovala v Latinsko Ameriko NEW DELHI, Ind. — Predsednica zvezne vlade Indira Ghandi bo v septembru potovala v Južno Ameriko, kjer bo o-biskala Argentino, Brazilijo, Peru, Paragvaj in Čile. Podmorska velikanka WASHINGTON, D.C. — Naša vojna mornarica študira načrte za gradnjo nove atomske vele-podmornice, ki naj bi bila oborožena z raketami, ki bi bile sposobne zadeti vsak cilj d0 7000 milj daleč, to se pravi skoraj vsako točko kjerkoli na zemlji- Prve nove velepodmornice naj bi bilo možno zgraditi in vključiti v aktivno vojaško službo leta 1975. Davčno racije plačevale od 1. januarja letos, privatniki pa od 1. aprila. Naklada bo ostala v veljavi do 30. junija 1969, če jo ne bo Kongres podaljšal, kar pa bo nemara zaviselo največ od tega, ali bo vojne v Vietnamu tedaj že konec ali ne. Zakonski predlog, ki ga je včeraj izglasoval Predstavniški dom in bo danes o njem glasoval Senat, podaljšuje tudi prometni davek na telefon in na prodajo avtomobilov, ki bi bil sicer ukinjen še v smislu določil zakona o znižanju davkov iz leta 1963. Davčna naklada bo prinesla predvidoma zvezni blagajni okoli 11.6 bilijonov dolarjev. Njen cilj je zavreti gospodarsko rast in s tem inflacijo, pa zmanjšati tudi primanjkljaj v zveznem proračunu in s tem utrditi vrednost dolarja kot mednarodnega plačilnega sredstva. Boji v južni Kitajski med rdečimi frakcijami HONG KONG. — V provincah Kvangtung in Kvangsi je prišlo v zadnjih tednih do novih, ostrih bojev, spopadajo se posamezne skupine rdečih za o-blast in moč. Boji so hudi in obsežni, število žrtev baje izredno veliko. Vojska stoji ob strani v skladu z naročilom Mao-Tse-tunga, da ne sme “stiskati množic”. Zdi se, da so pristaši Maovega krila prišli do prepričanja, da imajo možnost stisniti svoje nasprotnike, pa so se vrgli v boj, ki so ga morali lani prekiniti, ko se je pokazalo, da so njihovi nasprotniki močnejši od njih. V Liberiji v Afriki imajo velik političen proces kot političnega zna- MONROVIA, Liber. Liberiji imajo prvi obsežnejši političen proces. Bivši liberijski poslanik v Keniji Fahn-bullieth je obtožen, da je zasnoval zaroto proti sedanjemu režimu predsednika Tub-mana. Baje je bil v ozkih stikih s kitajskimi komunisti, skušal je tudi vpreči v svoj voz znanega ganskega levičarja Nkrumaha, prizadeval si je, da pridobi za svoje načrte ameriškega, nigerijskega in izraelskega poslanika. Organiziral je tudi zaroto v Monroviji. Kako se bo ta političen proces razvil in kakšno usodo bo prinesel poslaniku Fahn-bulliethu, se ne da napovedati. Precej razčiščeno je o-zadje procesa, ki je bolj soci- jalnega čaja. V Liberiji vlada namreč le navidezen mir. V resnici traja že desetletja staro trenje med revnimi domačimi črnimi plemeni in liberijsko-ame-riško aristokracijo. To aristokracijo s e s t a vljajo potomci nekdanjih ameriških sužnjev, ki so po osvoboditvi prišli nazaj domov in prinesli iz Amerike nekaj ameriške podjetnosti in kulturnosti. So kmalu postali liberijski “novi razred”. Polastili so se prirodnih bogastev, politične oblasti in dobili v roke tudi narodno o-brambo. Čeprav jih je le okoli 50,000, imajo povsod prvo besedo, dočim nima 1,200,000 domačinov nobenih možnosti do napredka. Da niso s tem stanjem zadovoljni, so poka- zali že velikokrat. Pa tudi med gornjo aristokracijo je nekaj odprtih glav, ki vedo, da razmere niso zdrave, in mislijo, da jih je treba spremeniti. Fahnbulltieh je pa izbral najbolj radikalno pot, ki so mu jo svetovali kitajski komunisti. Liberijska črna aristokracija je pa hitro zavohala, kaj se plete, in dala posaditi bivšega poslanika in njegove pristaše za železno mrežo. Proces bo imel politične posledice, naj bo njegov rezultat tak ali tak. Odkril bo liberijski j a v n o s t i pravo stvarnost in jo opozoril, da mora hitro misliti na reforme. Ako se bo obotavljala, bo Fahnbullieth kmalu dobil naslednike, naj pride iz sedanjega procesa živ ali mrtev. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Vrhovni sodnik Warren, star 77 let, ki ga je na to mesto imenoval pred 15 leti predsednik D. D. Eisenhower, je sporočil, da stopa s svojega mesta in pojde v pokoj. SAIGON, J. Viet. — Preteklo noč je padlo na Saigon 10 raket, ki so ubile 6 civilistov, več pa jih ranile. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je prišlo do spopada med policijo in prebivalci “Mesta vstajenja”. Policija je prijela 77 oseb, 6 jih je bilo v spopadu ranjenih. HAVANA, Kuba. — Venezuelsko potniško letalo, ki ga je prisilil k letu na Kubo preteklo sredo nek mlad moški, je sinoči odletelo od tod domov v Velezuelo preko Curacao. Med 80 osebami v letalu so bili tudi 4 Amerikanci. Praga bo dobavila Ho Či Minhu vojne potrebščine PRAGA, ČSR. — Nova praška vlada se na vse načine trudi, da bi bila v prijateljskih stikih z vsemi komunističnimi deželami. Sedaj je na primer sklenila s Hočiminhovo delegacijo pogodbo o obsežni dobavi vojnih potrebščin. Praga bo dobavila Severnemu Vietnamu orodne stroje, dizel motorje, avtomobile, traktorje, zdravila in “vse, kar Vietnam še potrebuje za vojskovanje”. Tako trdi češko Članski večer BD— Družabni klub Baragovega doma prireja za svoje člane družabni večer v prostorih doma jutri, v soboto zvečer. Piknik na Pristavi— Spominski sklad H. Lobeta vabi v nedeljo na Slov. pristavo na piknik in zabavo. Igrali bodo Veseli Slovenci. Piknik na White Road— Demokratski klub 32. varde vabi v nedeljo svoje člane in prijatelje na piknik na prostore Društva sv. Jožefa št. 169 KS-KJ. Balinanje— Klub društev SDD na Recher Avenue vabi v nedeljo popoldne na balincarsko tekmo na balinišču SDD na Recher Avenue. Poskrbljeno je tudi za okrepčila, pijačo in za zabavo. Seja— Podr. št. 3 SMZ ima v nedeljo ob dveh popoldne važno sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Asesment— Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ bo pobiralo v nedeljo po deseti dopoldne v Baragovem domu asesment. Nov odbov— Korporacija “Baragov Dom”, 3304 St. Clair Ave., ima sledeči odbor: predsednik Frank Grdina, podpredsednik Joseph Ne-manich, tajnik Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., blagajnik Janez Breznikar, upravnik Jakob Žakelj, Baragova prosveta Frank Cerar, knjižniča Lojze Bajc, pravni zastopnik Edmund Turk, odborniki: Franc Kamin, Anton Meglič, Vinko Rožman, Ferdinand Sečnik, Franc Sleme, Tony Škrl, Stanko Vidmar. Dom ima prostore za razne prireditve. Tel.: 361-5926 ali 432-0142. Poroka—- Jutri, v soboto, opoldne se bosta v cerkvi sv. Vida poročila Joseph Zigman, sin Mr. in Mrs. John Zigman, 20160 Lindbergh Ave., in Karen Guist, hčerka Mr. in Mrs. Martin Guist, 818 Bayridge Blvd., Willowick. Čestitamo in želimo vso srečo! uradno poročilo, ne navaja vrednosti prodanega blaga. Rayjev zagovornik že začel zavlačevati postopek LONDON, Ang. — Pravni zastopnik, ki ga je angleška sodnija postavila obtoženemu morilcu dr. M. L. Kinga J. E. Rayju, je na drugi razpravi začel zavlačevati postopek. Delegat ameriških oblasti je predlagal, naj Anglija takoj izroči Rayja ameriški sodniji. Rayev zastopnik londonski advokat Frisby, je pa zahteval več časa, da pregleda obširno gradivo. Sodnik je nato odložil razpravo na 27. junij. Nihče ne pričakuje, da bi bil postopek angleške sodnije res že končan kon- pajcem junija. Vlekel se bo naj-! brže cele mesece. Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osobja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice, nadomestila za tako delo pa žal ni mogoče dobiti. Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 1. do 8. julija. AD e:iv Clair Ave. — HEnderaon 1-062* — Cleveland, Ohio 44103 Nationa! and International Circulation T^uohuhed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: E« Združene države: |16.0d na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meteca Ka Kanado in deželo izven Združenih držav: ^ $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto , SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio vsako noč drugod. Sedaj spi v svoji lastni hiši z neko mero varnosti. Ne trdim, da bi ta vredni mož dobival kake posebne u-godnosti od svojega položaja, toda ga ne bi obsojal, če bi se to godilo. Prav tako ni mogoče obsojati saigonskega policaja, ki je dobrodošla tarča teroristov, če tu in tam skuša iztisniti kako podkupnino. Slabo plačan kot vsi drugi javni uradniki je žrtev stalno rastoče inflacije. Vse to ni tako slabo, kot je bilo v Koreji med vojno ali na primer v Indoneziji celo v času, ko ni bilo vojne, vendar je slabo dovolj. Ljudje v Saigonu, ki so se mi pritoževali zaradi podkupljivosti policije, so bili toliko pošteni, da so priznali, da bi bilo edino uspešno sredstvo proti temu primerne plače. Toda to bi pomenilo povišanje plač vsake tri mesece ali vsaj vsakega pol leta za vse javno uradništvo. Vlada za kaj takega nima denarja, toda tudi v slučaju, če bi ga imela, bi to pomenilo le pospeševanje inflacije. (Konec sledi) i.......... i j BESEDA IZ NARODA J No. 123 Friday, June 21, 1968 Oni lahko izhajajo brez Ho Či Minha Pod tem naslovom je časnikar John Gellner o-pisal v “The Globe Magazine”, prilogi “The Globe and Mail”, dnevniku v Torontu v Kanadi, razmere v Južnem Vietnamu, kot jih je ugotovil tam tekom svojega obiska. Njegove ugotovitve so v mno-gočem različne od trditev, ki jih čitamo v ameriškem časopisju, so torej “druga plat zvona‘, ki jo moramo tudi slišati, če naj bo naša slika in sodba o tem prevažnem vprašanju naše dežele in do neke mere vsega sveta, nepristranska in stvarna. Gellner piše: * IL V vsakem slučaju nadzira Cenralni urad za Južni Vietnam, agencija Hanoia, vso politično in vojaško dejavnost rdečih na Jugu, pa naj gre za Severne Vietnamce ali za Viet Kong. Iskati razliko ali celo spor med Hanojem in Narodno osvobodilno fronto — NOF, kot delajo nekateri, je brezplodno, to je le vežbanje v mislih po željah, s katerim se mi na Zahodu često ukvarjamo, redno v svoje razočaranje. Boljše je biti stvaren in sprejeti stališče, da bo v koaliciji, če do nje pride kot del mirovnega dogovora, imel besedo Ho, pa naj bodo v njej že komunisti ali predstavniki kakršnekoli rdeče organizacije. Vsak odgovoren Vietnamec, s katerim sem govoril, sodi tako in noče imeti nobenega deleža pri tem (pri taki koaliciji — op. u.). To ne smemo smatrati za kratkovidnost in sebičnost z njihove strani, ampak za politično stvarnost in skrb za sa-moohrano. V Vietnamu so že imeli eno nacionalno-komu-nistično koalicijo — Viet Minh Fronto leta 1945, v kateri je bila glavni zastopnik nekomunistov vietnamska Narodna stranka (ustanovljena leta 1930). Medeni tedni so bili končani poleti 1946 z uničenjem nacionalistov in z likvidacijo večine njihovih vodnikov. Napačno bi bilo trditi, da je to stara zgodba, ki se ne bo več ponovila, kajti nekaj sličnega se je zgodilo v preteklem februarju. V času Tet ofenzive in začasne zasedbe mesta Hue so prinesli Severni Vietnamci s seboj sezname članov Narodne stranke; v tem mestu je bila precej močna. Oni so načrtno pomorili vse, ki so jih mogli doseči, po poročilih več sto, med njimi profesorja Pham Dinh Bacha, glavnega tajnika stranke, in štiri druge člane glavnega odbora. Da komunisti streme k pokončavanju vseh svojih potencialnih nasprotnikov, tu ni vprašanje, saj bi nacionalisti morda storili isto s komunisti, če bi bile njihove vloge zamenjane. Koalicija med strankama, ki sta se borili med seboj desetletja z vso brezobzirnostjo, bi bila medsebojni boj za prevlado, medsebojno pobijanje in ne politično dajanje in jemanje. Tega dobronamerni zahodnjaki nočejo videti ali pa vidijo in nočejo priznati. Za senatorja McCarthyja je enostavno zahtevati, naj ZDA pristanejo na “sprejem komunistov v vlado v Saigonu kot bistveni del mirovnega dogovora” . To izgleda pametno — toda niti on niti nihče drugi od tistih, ki zastopajo enako stališče, ne bo v Saigonu tisti dan, ko bodo vanj pustili Viet Kong. Nekomunistični politiki bodo — razen če se jim bo posrečilo pravočasno pobegniti. Vprašal sem tri vidne politične osebnosti — dva senatorja in osebo visoko v okolici Van Thieua — vsi so smatrali že samo misel na politično pomiritev z Viet Kongom '(rdečimi) za popoln nesmisel. V začetku sem izjavil, da je sedanja vlada v Saigonu politično sposobna življenja, ker ima nekaj notranje moči in do neke mere uživa ljudsko podporo, ter jo zato ni mogoče kar enostavno brisati. Hudo pretiravanje je označevati jo za mlako korupcije in kotišče političnih intrig. Brez dvoma ni dobra vlada po našem merilu, toda njene pomanjkljivosti je treba soditi po okoliščinah in razmerah, v katerih dela. Korupcija je stara bolezen Azije. Mali uradnik v Južnem Vietnamu je često korupten ker je izvajanje nekaj “pritiska” tam stara navada. Danes je to pač edin način dohiti nekaj odškodnine za osebno nevernost, ki ji je izpostavljen, in si preskrbeti dostojno preživljanje v času rastoče inflacije. Pri sedanjih okoliščinah bi moral biti mož, ki bi vzel službo, recimo, vaškega načelnika samo iz narodnih interesov, skoraj -svetnik. Običajno dobi takoj, ko službo prevzame, od rdečih smrtno obsodbo zaradi “sodelovanja z imperialističnim sovražnikom in saigonskimi lutkami”. V na novo urejeni vasi izven Pleiku na Osrednjem višavju je vaški načelnik, dokler ni bila naselbina obdana z dvojno vrsto bodeče žice in izvežbano stražo zavarovana ,vedno pred nočjo vas zapustil in s skril kod na prostem' Pri SŠ letih še čila in delovna Mrs. Louisa Pylick € L E V E L A N D, O. — Mrs. Louisa Pylick praznuje danes svoj 91. rojstni dan. Rojena je bila 21. junija 1877 v Mariboru, Slovenija, in prišla v Ameriko 9. marca 1899. Imela je 4 otroke, od katerih sta preživela le ena hčerka in sin, pri kateremu sedaj živi na 22680 Chardon Road v Euclidu. Vsa ta leta, odkar je prišla v Ameriko, je zvesta naročnica Ameriške Domovine. Je Še čila in zdrava in se še vedno ukvarja ?,ropptfl>j deli. Želimo ji še mnogo let srečnega in zdravega življenja v krogu svoje družine. Bog Vas živi, Mrs. Pylick! AD ------o------- Še je hilo Tetovo v Bridgenorln NEW YORK, N.Y. — Nedelja, 16. junija, je bila po prazniku sv. Rešnjega Telesa. Vsi tisti Slovenci, ki so bili vsaj dorašča-joči otroci pred drugo svetovno vojno, se — mimo onih od njih starejših — spominjajo, kako lep praznik, posebno v podeželski fari, je TELOVO. Procesija z Naj svetejšim se je vila po njenih belih cestah. Bandera so pošiljala pozdrav v vetru vasem, polju in gozdovom, v katerih so se lomili odmevi farnih zvonov v čudovitih melodijah potrkavanja. Zares prava prazničnost je bil ves ta dan. Samo kdor je to doživel, mu spomin lahko prikliče nazaj vso tisto preprosto lepoto, ki pa je močno bogatila narodovo življenje v preteklosti. Menda je malo slovenskih srenj na tujem — pa tudi doma je njih število pojemajoče — ki hi obnavljale daleč od doma to versko-narodno tradicijonalnost. V njej je bil tako močan utrip in odraz življenja, da je zagrabil mnoge naše pesnike in umetnike v g voj o rqotiviko.. Ravno naša sosednja slovenska srenja v Bridgeportu je mnogo let poznala posebnosti telovske nedelje. Father Farkaš se je zmeraj trudil, da bi bila ta narodna tradicionalnost čim lep-?e obnavljana, in da bi krepila duha njegovih faranov — Slovencev in Hrvatov v Bridgeportu. Večina je bila s Prekmurskega in ker je bil tudi on s tega obronka naše zemlje, je bil svojim bratom in sestram več kot brat: bil je oče. In skrbel je močno za njih duhovno dobro. Že pred njegovo smrtjo je začela časovna usodnost kazati svoj krut obraz tej slovenski srenji. Zares lepa cerkvica, zdaj že osamljena stoji kot obsojenec pred smrtjo. Podrli jo bodo. V prah bodo zrušili ne samo njene stene, morda celo svete podobe in kipe, ampak v ta prah bodo pokopali vse tiste napore, znoje in dela naših rojakov, ki so oblikovali podobo slovenske cerkvice sv. Križa v Bridgeportu. To dvoje: narodna tradicio- nalnost in tragičnost naše sosednje srenje sta me preteklo nedeljo pognali v Bridgeport. Ni mi žal, da sem šel; kajti obojno sem znova doživel in občutil. Cerkev ni bila zasedena, ko se je začela maša ob pol 11. dopoldne. Daroval jo je njujorški župnik Father Rogan. Vernikov je bilo v njej, katerih menda sprejme 600, komaj 172. Seveda takoj sem pomislil na “Osmo”. Takšno število naših srenj čanov bi našo cerkvico sv. Cirila zares napolnilo. In če pomislim, da ima bi'idgeportska fara približno isto število faranov, potem je tamošnja srenjska narodna povezanost oziroma zavednost močnejša od naše. Pa ravno v tem je iše nekaj tiste očetovske skrbi Tathra Farkaša, ki jo je dajal tej narodni skupnosti. Če bodo naši dragi sosedje — bratje in sestre — znali zdaj kot delno osiroteli živeti naprej v tem njegovem duhu, v tej njegovi skrbnosti, potem bo njihova narodno-družinska celovitost ostala trdna, živa in dejavna. Le tako bodo prešli srečno skozi težave, pred katerimi stoje in bodo morali — hočeš nočeš iti skozi nje. Če pa bodo stopili vanje v duhu Fathra Farkaša in če bodo odločno hoteli priti na drugo spet sončno plat, vem, da bodo uspeli, če bodo strnili vse svoje napore, znoje in dela v njegov spomin. Po maši je bila procesija. Za prvi evangelij smo ostali verniki v klopeh, ker sta samo F. Rogan in F. Hribšek z ministranti in Najsvetejšim odšla k stranskemu Marijinemu oltarju, šele po opravilu tod se je razvila procesija po cerkvi ven na cesto, iz nje na cerkveno dvorišče ter prek njega na župnijski vrt. Tod je bil postavljen oltar in vse je bilo v malem kot v tistih letih, ko smo tudi doma gledali in doživljali v polje postavljene kapelice. V nedeljo ni bilo ban-derbv, ni bilo tistega mogočnega pritrkavanja, bilo pa je čudovito lepo petje. Dva tedna poprej se je že v Bridgeportu u-stavil Rev. Gerzinčič, ki je prišel iz Ekvadorja na potovanje v ZDA, in je zbral pevce (12 pevcev in 11 pevk) ter jih je res uvežbal v primernih cerkvenih' pesmih, tako da so dvignili duha pri maši v cerkvi in procesiji pod milim nebom. Od tti smo šli spet preko dvorišča na cesto prek nje na vrt sestrske hiše. Tukaj je bilo še več tiste stare domače tradicionalnosti. Procesija se je vila pod loki vrtnic h kapelici, napravljeni za to priliko, pred katero je bilo nasuto cvetje vrtnic. In kapelica ni bila drugega kot baldahin vrtičnih cvetov, živih, dišečih. Posebna lepota pri tej kapeli- ci je bila, ko je rev. Gerzinčič pustil pevce same in šel k oltarju ter nam prebral tretji evangelij v hrvaškem jeziku. Kako bi bilo lepo, če bi bil prisoten še kak srbski prota in s tem bi doživeli še ekumensko nedeljo. Sicer pa ta mora biti v nas zmeraj, če smo pravi kristjani in kot pravi Slovenci tudi dobri Jugoslovani. Tak radosten utrip me je presunil, ko sem po vseh obredih pozdravil nekaj starejšo gospo v hrvatski narodni noši: Dobri dan, odakle vam je ova nošnja?” “Iz okoline Čakovca, kde je bio naš veliki biskup Strosmayer,” mi je odgovorila. Zares vesel sem bil, ko je omenila njegovo ime. S tem mi je razodela svoje srce, misel in resnično krščanstvo. V prejšnjih letih je ob tej priliki zmeraj precej naših njujor-ških srenj čanov obleklo narodne slovenske noše in pohitelo v to soseščino. Letos pa nas ni bilo niti deset. Samo Klezinov Karl-ček, Marjanca in Helenca so se pridružili trem sovrstnicam iz Bridgeporta. Tem mlajšim sta delali družbo v zares lepih nošah Lizika in Marija. Po teh imenih jih zdaj poznam. Vesel sem bil, da razumeta slovensko, in da Marija celo lepo odgovarja v materinem jeziku. Tudi v soseščini imajo precej naraščaja. In za to mlado kri je treba v Bridgeportu novih srenjskih naporov, da nam ne bo odtekla. Ih letošnja telovska procesija — nikakor ne sme biti zadnja v zgodovini bridgeport-skih Slovencev. Tone Osovnik ------o----- Goršelovo delo izročeno sv. očetu v Rimu RIM, It. — V sredo, 12. junija, so ameriški Slovenci izročili sv. očetu Pavlu VI. plaketo škofov Barage in Slomška, ki jo je izdelal po naročilu p. Odila u-metnik France Gorše v New Yorku. To je plaketa, tolčena v bakru in pritrjena na plutovino v velikosti strojepisnega papirja- Sv. oče je bil umetnine F. Goršeta, ki so mu jo izročili a-meriški slovenski romarji, zelo vesel. o----- Na živce jim gre RIM, It. — Slovenski rojak Vinko Levstik, lastnik hotelov Bled in Daniela v Rimu, si je preskrbel pred časom potrebne papirje in se odpeljal na obisk v Slovenijo. Ustavil se je tudi v svojem rodnem kraju, kjer so ga nekateri domačini spoznali in mu grozili, toda šele, ko je odšel iz gostilne, kjer jim je dal za pijačo. Proti njemu so nato dvignili precejšnjo gonjo. K temu je brez dvoma pripomogla tudi razprava, ki jo je začel g. Vinko Levstik s časopisi v Sloveniji v Smislu “dialoga”. V svojih člankih je opozarjal na leta razvoja, na potrebo po narodni spravi in pomiritvi sedanjih oblastnikov v Sloveniji z emigracijo. Pri tem je hotel govoriti celo kot nekak predstavnik politične emigracije, četudi za to ni imel od nikogar nobenega pooblastila. Ko je bil na to opozorjen, je dejal, da govori le v svojem imenu, toda vendar kot eden od političnih emigrantov, bivših domobrancev. V domačem kraju in v Ljubljani režimskim ljudem to ni bilo všeč, četudi je ponujal pomoč pri obnovi šolskega poslopja v svojem domačem kraju. Pogrelo jih je nemara, da je prišel domov tako samozavestno in ponosno, češ kako je v tujini uspel in je sedaj velik gospod, med tem ko se oni doma še vedno otepajo s stisko in ne morejo obnoviti niti tega, kar je bilo uničeno v času druge svetovne vojne in revolucije. Tako so vprašanje g. Vinka Levstika, njegove obiske v Slo- Junij — mesec rdečih sadov Čas češenj je žal kratek, zato ga moramo izkoristiti in nekaj te dobrote prihraniti tudi za poznejši čas, zlasti za zimo. Posebno dobre so na vse načine vložene in prihranjene češnje za bolnike. Nekaj nasvetov za zdaj in za pozneje: Češnjevi rogljički: Naredimo testo iz četrt kilograma pretlačenega kuhanega krompirja, 13 dekagramov moke, 10 dkg sladkorja, ene žlice masti, enega jajca in dveh žlic vode. Zgnetimo in pustimo testo nekaj časa na hladnem. Nato ga razvaljajmo za pol prsta na debelo, zrežimo na trikotne krpe, nadevamo s češnjami, ki smo jim preje odstranile peške, in zvijemo tako, da bodo trikotni deli prišli na vrh. Upognemo v rogljiček in v pečici zlatorumeno zapečemo. Še vroče potresemo s sladkorjem. Češnjev narastek: Pol kilograma črnih, umitih češenj brez pecljev zdevamo v pekačo, ki smo jo namazale z maščobo. Posebej zmešamo celo jajce s tremi žlicami moke, dodamo dva kozarca mleka, osladimo, polijemo s tem češnje in pečemo v zelo vroči pečici kakšne tri četrt ure. Češnjeva omleta: Naredimo testo iz namočenih kruhovih drobtin, nekoliko sladkorja in cimeta, zamešam vanj češnje brez koščic in iz tega spečemo veniji in njegovo ponujano “narodno spravo” spravili pred slovenski parlament v Ljubljani. O tem je zapisal 13. junija 1968 “Ljubljanski dnevnik” pod naslovom “Odgovor o vojnem zločincu” sledeče: “Poslanec republiškega zbora skupščine SR Slovenije Cene Matičič je o vojnem zločincu Vinku Levstiku in o njegovi provokaciji, ki je razburila našo javnost, posebno še okolico Ribnice, postavil poslansko vprašanje, na katero bi moral na včerajšnjem zasedanju dveh zborov odgovoriti sekretar za notranje zadeve. Poslanec Cene Matičič je med drugim zahteval odgovore na vprašanja: Kako je možno, da vojni zločinec in morilec Vinko Levstik popolnoma prosto in legalno prihaja v našo državo? Zakaj ga organi naše notranje varnosti niti ob prehodu državne meje niti v domačem kraju, kjer ga večina preb ivalcev nedvomno pozna, niso takoj aretirali in priprli? Kaj je ukrenila naša varnostna služba, da bi pojasnila neznanko okoli “službenega” mercedesa in razkrila skrivnostno osebnost, ki jo Levstik omenja kot “ministra”? Ali je bil zahtevek za izročitev tega vojnega zločinca sploh kdaj sprožen in kaj je ukrenila naša konzularna služba v Rimu, ko je Levstik predložil prošnjo za izpis iz jugoslovanskega državljanstva? Mar so prošnji ugodili, ne da bi se poslaništvo pozanimalo, če Levstik ni na seznamu vojnih zločincev? Ker je poslanec Matičič vložil poslanska vprašanja šele štiri dni pred sejo, po poslovniku pa je predviden rok osmih dni, na včerajšnji seji ni dobil odgovora, pač pa ga bo dobil 26. t. m. na prihodnji seji. * Odgovor notranjega ministra utegne biti ne le zanimiv, ampak važen za vse begunce, ki hodijo v Slovenijo na obiske. J. M. neke vrste omleto, dokler ni na obeh straneh lepo zlatorumeno zapečena. Še vročo potresemo S sladkorjem in jo postavimo na mizo. Vložene češnje: Češnjam porežemo peclje do enega centimetra, nato jih zložimo v kozarec za vlaganje, napolnjen do polovice z vodo. Zapreti moramo hermetično in sterilizirati pol ure na pari. Če nimamo za to posebnega lonca, je dober vsak večji lonec. Kozarce ohladimo v vodi. Najboljši so kozarci s patentnim zapiračem. Češnje v žganju: češnjam prav tako porežemo peclje in jih zložimo v kozarec umite in posušene. Čez polijemo žganje, kozarce zapremo in jih pustimo stati dva meseca, nato pa prilijemo sladkornega sirupa. Češnje s sirom: 2 rumenjaka z žlico sladkorja dobro raztepemo, pridenemo pol kilograma sira (skute), žlico smetane, limonino lupino, ščepec cimeta, malo soli, nekaj žlic kruhovih drobtin, nazadnje primešamo še trd sneg dveh beljakov in polovico pecilnega praška. Dobro premešamo in stresemo v pomazan plitev model, povrh pa potresemo krožnik češenj, ki smo jim od-tranile koščice. V vroči pečici naj se peče eno uro. Pečeno p°' tresemo s sladkorjem in ponudimo toplo ali mrzlo. * Tam za morjem, za zelenim morjem, tam so zlata polja, Pa za polji, za poljanami nam šume lesovi, nam šume lesovi. (O. Župančič) M * , Otroci in sončenje Otrokom, ki so dovolj na zra cu in se veliko sončijo, ne Pr| manjkuje vitamina D, ki je nUl io potreben za pravilen otrok0 razvoj. j Mnoge matere se boje, da 1 le majhnega otroka sončile. v ^ deti pa moramo, da sta zrak 1 sonce glavna vira zdravja. ■;eda moramo otroke sončiti P° pameti, ne smemo sončenja Pre tirava ti. Kdaj in kako dolg0 mo otroka pustili na soncu, ic )dvisno od njegove starostu Majhnega dojenčka ne bonl° oostavili na sonce, ampak ga b°' mo oblečenega in tudi pokril6?, oeljali na zrak. Po treh, st* mesecih ga imamo na s ve ^ maku že kar po več ur na navadi bo otrok na zr Na sprehod ga 'Pe^sl), po spal. Na sprehod ga /sak dan in to ob istem glave mu ni treba več P0^1 ti. 0, Ko se otrok bliža letu s^0. iti, je prav, da včasih že v oičku sedi. Tako bo postal gP^ hod zanj zanimivejši in za lico se bo živo zanimal. ^ Skoraj ves dan prebij0 ° na zraku, kc je čez leto Star-imamo vrt, lepo dvorišče a^ , kon, to ne bo težavno, če r“ te ne enega ne drugega, £a ^ Ijite v park, žrtvujte se trud vam bo bogato P°P a j-g-Otroka po letu že lahko mo na prostem in sicer v ki smo jo na soncu se^reejega, okopljite ga preveč preg počakajte, da se otrok vS minut v senci hladi. ^e\o Sončiti začnemo 0tr0^ n ga previdno — počasi. Prvi na. sončimo samo eno minuto 1 to vsak dan minuto delj, ^ da dosežemo 30 do 40 rn\nl^e zaveda ga začnimo sončiti z krat, ko ni šc prevelika vroč ^ da ga sonce vzlic previdnos bo preveč opeklo. Joliet, 111. — V soboto pred binkoštno nedeljo je zadela mene in prijatelja Nicka sreča, da sva zopet vasovala pri dobrem prijatelju Juretu na našem hribu. Boš morda, dragi čitatelj, rekel: “Tile trije jolietski ‘fantje’ so pa srečni, morali so biti pod srečno zvezdo rojeni, da jim življenje tako lepo teče. Zbirajo se, razgovarjajo se, modrujejo o tem in onem, kakor nekoč stari metliški očanci pod lipami in še drugod tam okrog vijugaste Kolpe.” No, priznati moram, da prehudo nam ravno ne gre. Tu in tam nam vsak dan sonce ne sije tako, kakor bi radi, pa hudo nam tudi ni in smo kar zadovoljni, četudi tu pa tam malo po ameriško-slovensko “pokikamo” čez to in ono. To zato, ker bi radi, da bi svet okrog nas in pri nas še lepše zgledal, kakor zgleda. Taki smo, vzemite nas za take in bodite nam prizanesljivi, kadar nas sodite. Kaj smo imeli na krožniku pred nami to pot pri razgovarjenju in razpravljanju? Vse razne različne zadeve in probleme. Boljša Juretova polovica, dobra Bara se je jezila, kako spreminjajo z dneva v dan cene po trgovinah. Prav po židovsko gre vse. Danes malo pocenijo jajčka za kak “nikel”, pa pri drugem naredijo več, da se zgliha. Danes postavijo na prodaj kako meso malo bolj poceni, to od bolj starih živali, pri mesu mladih juncev in prašičkov pa cene dvignejo. Jutri zopet pri drugih predmetih tako in inflacija gre počasi naprej in predno se zaveš, je “taška” prazna, iz nje izginejo okrogli in zeleni metulji. Ej, ej, vsi so po neki židovski meri umerjeni. Smehljajoč nas pozdravljajo pri vratih, nam dopovedujejo, kako dobro blago prodajajo, da takega na svetu še ni bilo in nas spravljajo tako v dobro razpoloženje, katero potem nam narekuje, češ, saj ne morejo drugače in naše desnice se odpro in odštevajo zelene metulje za nakupe, kar že nakupimo. O tem smo, vidite, govorili to pot. Nick, ki je nas druge pri tem poslušal, je prikimoval in končno pristavil: “Kaj vam vedno ne pravim, da naš ameriški business je tak, da če več ne dobi, kakor ti, in da če vse, kar pride v tvoj žep, ti on ne zvabi iz njega, ni zadovoljen. Išče nova pota in sredstva, s katerimi pride do tebe in izvabi od tebe okrogle in zelene metulje. Jaz sem jih le poslušal. Zraven sem imel svoje mnenje. V marsičem sem dal prav enemu in drugemu. Nato se je oglasil k besedi še Jure. Opozoril je naju, naj seže-va po kupicah in si grla ohladimo, kajti to pomaga, da ima človek boljši posluh. Kako in od kdaj je to Jure ugotovil, ni omenil. Ga bom o priliki povprašal, od kod in od kdaj ima te dobre skušnje in kar dobre nasvete za take slučaje. Jure je to pot vzel za predmet finančne krize, o katerih naglasa j o nekateri naši gospodarski strokovnjaki, da se jim bližamo. Ko je Jure to omenil, smo vsi imeli resne obraze. Finančne krize! Tisti, ko smo šli skozi čase “Hooverjeve krize”, razumemo, kaj pomenijo finančne krize. Mlajši rod tega ne razume tako kakor mi, ker tega, kar smo mi, niso občutili. “Hm, še tega in kaj takega je treba,” je trdo pripomnil Nick. Treba ali ne treba, bližajo se težave, tako pravijo,” je zraven dostavil Jure. Nato pa je začel o tem razodevati: “Ni dolgo tega, je omenjal J. Cary v “JHN”, da je verjetno, da se nahajamo v začetkih velikih finančnih kriz. Predznaki kažejo, da se počasi poglabljamo v finančne bolezni. V marcu se je življenje podražilo nad štiri desetinke odstotka. Pravi, da je to naj večji poskok v zadnjih osmih mesecih. Dalje omenja, da je v marcu orvič v zadnjih treh letih uvoz prekosil izvoz. Uvozili smo za $2,642,400,000. Izvozili pa le za -2,454,700,000. Naganjanje cen zlatu po svetu je znižalo naše zlate rezerve za nekaj nad dva bilijona dolarjev. Cene se vsemu hitro dvigajo, okrog 4 odstotke v letnem primeru. Vladni deficit kaže, da je vlada lani potrošila v tujini nekaj nad 3 in pol bilijona več, kakor pa je od tujine dobila. Vendar navzlic vsemu temu se smatra, da narod napreduje z visoko narodno proizvodnjo, ki je vsako četrtletje višja in višja. Ta poročila kažejo, da napredujemo s proizvodnjami. Glavni srednji problem zaskrbljenosti je sedanja vojna z Vietnamom. Ta žre bolj in bolj, kakor nenasitni zmaj. Ta stane nas zdaj že nad 25 bilijonov letno. To je odtok v tujino. Proizvajamo in proizvajamo, pa največ za druge. Daši še borba v Vietnamu ni zaključena in tudi če kmalu bo, nas bo Vietnam še vedno veliko stal. Deželo bo treba obnoviti gospodarsko in bo treba dosti investicij. Gledalo bo vse le na Ameriko, prav tako kakor po zadnji vojni v Evropi. Amerika naj pomaga. Kdaj, če ne pride do take ureditve, bo vse to kaj prinašalo Ameriki nazaj? Ne povzroča nam gospodarske skrbi samo Vietnam. Tudi doma naše lastne potrebe, ki so zadnja štiri leta zaostale, zahtevajo in bodo zahtevale več in več. To pomeni, več bo vse stalo, višji bodo davki, ki bodo začeli še bolj naraščati. Drugo se draži. Kako ustaviti to — za naše gospodarstvo nevarno inflacijo?” Temu je Jure dodal še svoje mnenje, da noben Žakelj ni tako velik, da bi se mu ne prišlo do dna. Kdorkoli bo že izvoljen v jeseni, bo v službi imel velike skrbi in v Beli hiši se mu bodo pobelili lasje, če že ne bo bele tja prinesel. Pa tudi nas vse opominja, da naj čuvamo svoje “knofe”, kdor jih še kaj ima, ker znajo priti prav, kakor še nikoli!” Tak nasvet je nama Jure dal. Nasvet je kar na mestu in pravilen. Res je, svet se čudno vrti, marsikaj zna še priti. Vsem iskrene pozdrave z našega hriba! Tone s hriba ------o-----— Chiang Ching zopet v ospredju na Kitajskem HONG KONG. — Maova žena Chiang Ching je bila zadnji mesece skoraj popolnoma tiho in v javnosti jo ni bilo nikjer videti. Ko so Ču-En-laja vprašali, kaj je temu vzrok, je tedaj odgovoril, da je “potrebna počitka”. Ta njen počitek je bil zvezan z zastankom v “kulturni” revoluciji in poskusom pomiritve dežele. Sedaj se je Chiang Ching nenadno zopet pojavila v javnosti in to celo' na vodilnem mestu takoj za samim Maoom in njegovim namestnikom vojnim ministrom Lin Piaom. Eden od vojaških poveljnikov je zadnjič dal ukaz četam, da se naj “uče od tovarišice Chiang Ching”. Doslej so priporočali učenje le od Mao-Tsetunga" samega in od njegovega namestnika Lin Piao. ---------------o----- Bankovec za 25c? WASHINGTON, D.C. — V desetletju 1860-1870 so bili v prometu bankovci za 25 centov ali če hočete — papirnati kvodri. M$\ bodo imeli skoro več medcelinskih raket WASHINGTON, D.C. — Po podatkih Pentagona bodo imeli Rusi ob začetku novega leta skupno 1100 medcelinskih raket, spravlienih eloboko v podzemnih silosih, Združene države pa le 1054. Kot znano so ZDA grad-nio medcelinskih raket omejile na tisoč in bodo morda to število povečale še kvečiemu na 1200. Trenutno se prizadevalo v glavnem za njihovo izboljšanje ne za povečanje njihovega števila. Združene države se seveda zanašajo na 656 Polaris A-3 raket, ki so spravljene v atomskih nodmornicah in predstavljajo atomsko udarno silo, ki je po svoji moči vsaj enaka polovici sovjetskih medcelinskih raket. Ker so podmornice skrite globoko v svetovnih morjih, jih sovražnik ne more uničiti z izne-nadnim napadom. Republikanska volivna propaganda je že začela opozarjati na “raketno vrzel”, ki da jo je demokratska administracija dopustila na škodo varnosti dežele. Pritisnila bo na pospešeno oboroževanje naše dežele, ki naj dohiti “izgubljeno”. -----o------ Belgija dobila siovo vlada BRUXELLES, Belg. — Predsednik Gaston Eyskens je objavil svojo vlado, ki jo je sestavil iz krščanskih demokratov in socialistov. V novi vladi je 28 ministrov, med tem, ko jih je bilo v prejšnji le 23, vladna koalicija je ostala sicer ista. Vlada je padla v preteklem februarju zaradi valonsko-flam-skega jezikovnega spora na univerzi v Louveinu. Ko vladne krize ni bilo mogoče rešiti, je kralj razpustil parlament in razglasil nove volitve. Položaj v parlamentu se ni bistveno spremenil, okrepili sta se le obe skrajni nacionalistični skupini. Vlada ima skupno v parlamentu 128 od 212 poslancev, torej za vladanje zadostno večino. Manjka ji pa dvotretjinska večina, ki je potrebna za spremembo u-stave, kar naj bi edino moglo voditi do trajne rešitve spora. Ce pri tem načrtu ne bo dobila podpore drugih strank, se nova vlada ne bo mogla dolgo držati. --------------o——— Papež prvič »klical svoj “ministrski svet” civilnih državah. Ta ministrski svet sestavljajo načelniki kongregacij, komisij in uradov. Jih je vsega skupaj okoli 20. Sedaj jih je papež prvič sklical na posvet. Prišlo jih je 17, poleg tega sta bila prisotna še dva vodilna člana papeževega državnega tajništva. Vatikanski ministrski svet je brez predsednika, to funkcijo opravlja sv. oče. Je tudi le posvetovalni organ. Imel bo pa veliko besedo v upravi katoliške cerkve. Papež je bil samo na začetku seje, potem je odšel. Svet je razpravljal o tekočih poslih, med drugim tudi o romanju sv. očeta v Bogoto in o stanju katoličanov za železno zaveso. ------o------ Društvo ameriškiK zdravnikov se modernizira SAN FRANCISCO, Calif. — Društvo ameriških zdravnikov je mogočna organizacija. Svojo moč je na primer pokazala v boju proti federalnemu bolniškemu zavarovanju starih rojakov. Cela leta je zadrževalo akcijo, VATIKAN, It. — Reorganizirana uprava vatikanske države je dobila tudi nek organ, ki je podoben ministrskemu svetu v V KOPEL HITI — Mladi fantič v Saigonu se je slekel kar doma in hiti do bližnje vode, da se bo kopal. Cleveland Shoe Repair Shop 5385 St. Clair Avenue Popravila vseh vrst čevljev po zmernih cenah in izdela' novih ortopedičnih čevljev po meri Odprto vsak delavnik od 7. zjutraj do 7. zvečer! ki je hotela uzakoniti ta cilj. Društvo je znano tudi po svoji konservativni miselnosti. Najbolj vidno se je to pokazalo na dejstvu, da ni sprejemalo črnskih zdravnikov v članstvo. Na letošnji konvenciji je skoraj soglasno odobrilo resolucijo, da članstvo ne sme biti “onemogočeno radi vere, polti, barve, narodnega porekla itd.” Do-čim je bila ta resolucija prejšnja leta predmet živahnih debat, ki se niso nikoli končale s sklepom, je bilo letos debatiranja le malo, sklep pa sprejet z veliko večino. V naši deželi je med 300,000 zdravniki le 7,000 črnih. Koliko naj stane 240,000 voiaškiH pušk M-16? WASHINGTON, D.C. — Pentagon je na hitro roko razpisal licitacijo za 2 x 240,000 pušk M-16. Oglasile so se 4 tovarne. Naročilo sta dobili tovarni General Motors in Harrington & Richardson, toda v pogodbi ni bila določena nobena cena. V obeh pogodbah je bila navedena “najvišja cena”, za Ge- Moski dobijo delo Oskrbnik — Janitor Iščemo oskrbnika za S.D.D. Oglasite se osebno ali kličite 481-2743. SLOV. DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Rd. (123) Ženske dobijo delo Help Wanted — Female Office Cleaning Neighborhood industrial plant requires woman for office cleaning several times weekly. Hours flexible. VALEN MEG. CO. 6725 Machinery Ave. 361-6264 (125) STROJNE ŠIVILJE Izkušene ali izučimo. Stalno delo, prijetni pogoji; visoka urna plača in od kosa. Plačani prazniki in, počitnice. Mnogo drugih koristi. WORK WEAR CORPORATION 1768 East 25th St. (Južno od Payne Ave.) (124) Delo za žensko Majhen dom za upokojence išče snažilko za predpoldanski čas. Plača ugodno. Kličite: 486-0268. (123) Pomivalka posod Iščemo žensko za delni čas. Zaprto ob praznikih in ob 8. zvečer med tednom. FANNY’S RESTAURANT 353 E. 156 ST. (125) Delo za žensko Iščemo žensko za čiščenje vsaki petek v Euclidu, severno od Lake Shore Blvd. Prijetno delo. Kličite zvečer 261-1140. -(125) “MI SMO VOJAKI, KORENJAKI...” — Mladi Vietnamčki se gredo vojake z lesenimi ■puškami in strojnicami. Zgledi vlečejo] TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 neral Motors $56 milijonov, za drugo tovarno pa $42 milijonov. Oglasila se je še tretja tovarna, ki je ponudila puške za ceno $37 milijonov. Zadevo ima sedaj v rokah tudi pristojni odbor predstavniškega doma in jo preiskuje. Naj bo rezultat preiskave tak ali tak, razlika v cenah je naravnost ogromna. MALI OGLASI Naprodaj Zidana hiša, 3 spalnice, lot na vogalu 50 x 100, med E. 185 St., in E. 200 St., brez posrednika. Kličite 731-6862 med 7. in 10. zv. (123) Naprodaj V Euclidu blizu Recher in 210 St. se proda enodružinska hiša, 3 spalnice, moderna kuhinja, garaža, brez posrednika. Naslov: 874 E. 210 St. —(123) V najem Oddamo stanovanje 3 sob in kopalnica, vse prenovljeno, samski osebi ali paru brez otrok na 1068 E. 68 St. zgoraj. Tel. EN 1-6106. —(123) V najem 6-sobno neopremljeno stanovanje, 2 spalnici, vse sobe velike, na drugem nadstropju, $63, na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. McCrady ali kličite 843-8033. (126) Naprodaj Leseni bungalow, sob, sprednji in zadnji porč zaprta. Lastnik prodaja zaradi bolezni. Blizu Grovewood. Kličite 486-5396. —(126) Odprto v soboto 2 do 6 1920 Wyandotte Ave., Euclid, Indian Hills, nova zidana Colonial hiše, 4 spalnice, velika družinska soba, vgrajena oprema v kuhinji, v višjih tridesetih. 19211 Kewanee Ave. Blizu E. 185 St., čista, 7-sobna enodružinska hiša, velika kuhinja in jedilna soba. $17,900. Blizu Marije Vnebovzete hiša za dve družini, čista, garaža za dva avta. Lepa okolica. LAURICH REALTY 481-1313 49(5 E. 200 St. Lake Shore — E. 185 St. Naprodaj je mala hišica na lepem vrednem lotu, blizu vsega. Pripravno za dvojico a 1 i samca. Cena zmerna. Za pojasnila kličite 481-2252 ali IV 1-9258 Naprodaj Blizu Grovewood Rd, pritlična hišica (bungalow), 2 spalnici, v odličnem stanju. Vprašajte Anthony J. Pirc KE 1-4347. SVETEK MARY A. POGREBNICA še vedno samostojno poslnje. Kličite KE 1-3177 Na razpolago 24 ur dnevno. Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. MI 1-0046 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE! PO VAŠI ŽELJI CVETLICE AA POROKE POGREBE IN VSE DRUGE PRILIKE • Brezplačna dostava po vsem mestu • Brzojavna dostava po vsem svetu FTD STARC FLORAL Inc. 6131 St. Clair Ave. Telefon podnevi: 431-6474 Dom: 1164 Norwood Rd. Telefon ponoči EX 1-5078 Smo tako blizu vas kot vaš telefon ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME C0. 6016 St. Clair Ave. Tel.: ENdicott 1-3113 SLOVENSKA BRIVNICA (BARBERSHOP) 783 East 185 St. JOHN PETRIČ — lastnik se priporoča ZDRAVILNI ČAJI IZ SLOVENIJE • PLANIKA ČAJ povzroča živahnejše delovanje prebavnih organov, po starem receptu sestavil dr. A. Priversek. • Kamilice, šipkov, Metin, Odvajalni, Planinski, Lipov Tavžentrože. • Dobi se tudi žefran (španski), Pelin, Pripotec, Arnika, Melisa, Lapuh, Rožmarin, Brinjeve jagode ____ in druge vrste zdravilnih zelišč po naročilu. TIVOLI IMPORTS 6407 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio HE 1-5296 SVETOVIDSKA OKOLICA 7-sobna enodružinska, polna klet, plinski furnez, vse sobe na enem. $10,800. 2-družinska 6-5, moderna kopalnica, lepa kuhinja, velik lot, 3 garaže. $13,300. 2- družinska 5-5, klet, 2 plinska furneza, 2 garaži. Samo $300 naplačila. Mesečno plačilo $95. Duplex 6-6, blizu St. Clair. $7000 3- družinska in dvo-družinska hiša na velikem lotu $12.500. 4- družinska zidana hiša 4-4-4-4 blizu sv. Vida. $10,800, dobro dohodninsko posestvo. Potrebujemo več hiš. Kupci z gotovino čakajo. Kličite nas! A.M.D. REALTY 1123% Norwood Rd. 432-1322 _______