27. številka. Ljubljana, petek 4. februarija. XIV. iHo, 1881.
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman M »vstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto UJ gld., za četrt leta .'! :>0 kr., za en  mesec 1 gld. 10 kr.   Za DoUHasJ« na
dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d e ž e 1 e toliko \ eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode  učitelje  na  ljudskih  šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prejemali za četrt leta .'{ golti. — Za oznani la  se plačuje od Četiristopne petit-vrste B kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat,'in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  — Uredni št \ o |e v Ljubljani \ Franc Kolmanovej hiši .gledališka stollia". Uprav niStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Nanulnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Kako smo?
Od Drave 30. jun. [Izv. dop.] 12 let je, kar smo kazoči na strašne muke blagih Bolgarov v javnih listovih in govorih kričali, vsled samih krivic in krvoločnosti, ktere so divji Turki vršili blizu 500 let nad balkanskimi Slovani, Balkan v solzah plava, in glej! Balkanu so utrte solze, v prijetnem zelenilu štrleči pod oblake raduje se rešenega bivalstva slovauskega, konci po veČini, beli car — osvoboditelj je po svoji in svojih Rusov blagohotnosti in sočutji do grozno trpečih bratov ogromno penezno in krvno da-ritvo daroval, da osreči in v naravne in narodne pravice povzdigne bratski narod: s 6-vernoe sijanje razdenilo je Balkan; mila in krepka bratska roka pomogla je nevo-Ijaku sorodniku po krvi in jeziku, da je otepel klete okove turške, in sedaj svoboden uživa narodna in Človeška prava. Iskreno radujemo se povoljnim vašim razmeram, mili nam Slovani bolgarski, strastno želeči, da še trpečim vam bratom nnskorem zasveti zvezda osvobodi te-ljica, da skruše žuleče in moreče verige, in nastope častno pozorišče nekaljenih pravic. Vi južni bratje Bolgari, rešeni skloče teže od okrotnega tujstva naloženega ižesa, uživate sedaj v obilnej meri vsa narodna prava v crkve-nem in državnem obziru, — a mi Slovenci ži-voči v ustavnej avstrijskej cesarjevim smo skrajni sužniki glede na narodne pravice in narodnost, mi smo raja a vi svobodnjaki; mi nijenega srednjega učilišča v naščini, vi vsa slovanska; mi povse brezpravni, a vi na svojem domu svoji gospodarji; mi gnoj tujej njivi a vi obdelavate polje tudi duševno na umni razvoj svojcev; mi se borimo za narodni ob-
Nova zgodovina slovanskih slovstev.*)
Največja nesreča za Slovane je ta, da poznajo premalo sami sebe. Kdo bi se torej repenčil, da nas neslovanski rodovi poznajo še manje. Ko bi poznali slovstva naših bit!tov, ko bi nam bil znan bogati zaklad naših lastnih narodnih pesem, pravljic in pripovedk, ne trebalo bi nam segati na tuje po berilo našim otrokom, ne bilo bi treba odgajati mladeži na tujej podlagi,
Pozno sicer ali vendar le začenjajo zajemati nekateri iz domačega studenca, zato priporočamo  najnovejšo   zbirko narodnih pesem
*) Geschichte der slavischen Literaturen A. N. Pypin und V. D. Spaspvič. Aus dem Russischen iiber-tragen von Traugott Pech. I. Band Leipzig F. A. Brockhaus 1880. 586 str. velike 8°
sta nek in veljavo, k Čemur največ časa in skoro najjakše moči trošimo, a vsled tega slovstvo in knjigo zanemarjamo, a vi se spomladanski razcvetate, da v kratkem berete zdrav sad bridkih trudov. Ali mi nikakor nesmo malo-verniki, solnce prisija tudi pred naša vrata, beli bog ne umrl! Avstrijska vlada bivša v škripcih obetala nam je po večkrat narodno blaženost, a nekoliko se pomogša požrla svoje v sili prikazano rojenče, recimo 184H. leta porodilo je § 5. kromeriškega ustava, kder je bilo dano poroštvo, da se smejo in imajo pravico razvijati vse avstrijske narodnosti, a avgust 1851. leta posunol je navedeno točko, pregon in tlačenje slovanskega življa vršila sta se do skrajne bezmejnosti, dokler nesta osodna poraza pri Magenti in Solferinu izlegla 1801. leta, kar je drugim narodom v Avstriji poklonilo nekoliko blagoslova, postavimo Hrvatje so rešili se Svabujočih Baehoveev, a Slovenec ostal je praznih rok, se hrvaščino učiti po gimnazijih na Slovenskem prepovedalo se je. Razdvoj 1807 kot nasledek pruske batine 1806 izvolil je za nas mrtev § 19 državnih osnovnih zakonov; vlada je nalagala poslance kakor Boga onaj Vlah, ki ne mogši na breg vzvesti s slabima kljusetoma voza prilično naloženega, obečal je darovati svečo voščenko kakor žrd dolgo in debelo, a vide, ka konjiča povoljno gibljeta, odstopil je od prvotnega obeta in rekel, dovolje bode sveča rudove dolgosti, in preladavši neprilike veli, zadosti bode da je kakor bh'njak, a sinko mu nasvetuje, a po kaj žrtve, vem sva z vozom na bregu. — pravo govoriš ljubljence moj, bodi po tvojem, pritrdi oča. Za Ilohenvvavta počela je rumena zarja krepimo in blagotvorno razprostirati svoje vedre žarke po avstrijski cesarjevim, pa črni in mno
srbsko-hrvaških o kraljeviču Marku (založil jo je Lavoslav Hartman, knjigar v Zagrebu) vsem naj topleje.
A ne poznamo le narodnega blaga premalo, tudi o duševnem gibanji sorodnih nam narodov ne vemo veliko. Mnogi sanjari o združenji, mnogi povdarja v javnih govorih potrebo sloge i. t. d. ali sam se ne drži svojih besed.
Kaj pa tujci? Da se li ne brigajo veliko za nas, kdo jim bo Štel to za krivdo. Naravno je. Mej njimi se trudijo mnogi, nekateri iz želje po resnici, drugi iz želje po denarju, da poročajo svojim rojakom o Slovanih. Ali mej temi so redki taki, ki imajo denarja dovolj, da se prepričajo sami od vsega, kar hočejo poročati. Redke so knjige, kakeršno je spisal pred par leti Anglež dr. Mackenzie Wallaee o Rusiji. Od strane do strane samo resnico, grenko mnogokrat ali tedaj tudi opravičeno ; poznim očesom promotroval je pisatelj
gotere uime sipljoči oblak Auersperg-Lasser-jeve vlade zagrnol je priknzavSo se svetlobo, ugonobil prvejšo blažilnost, razrušM skoro do konca blagostanje in nravnost, brezmeino kopičil in delal krivice posebno Slovanstvu, kar je uže prepolnilo mero vladarjeve potrpljivosti, zato poklical je Taatleja, da napravi red in mir mej avstrijskimi narodi. Prestolni govor meseca oktobra 1870 bil je jako ugoden na čitanje, kakor nekateri poprejšnji, nove blagodejne nadeje vzbudile so se pri narodih, tore tudi pri nas Slovencih, dr. Vošnjakovi resolu ciji o našem jeziku v učilnicah ste bili po večini glasov sprejeti. Veliko veselje v Izraelu, toliko več, ker ministerstvo za nauk vzeto iz večine državnega zbora ima vršilno«t. navedenih dveh skončatkov. Žalibože, vse naše črstve nadeje splavale so na burnih valovih deroče Drave, istinite svedokinje, ka so na njenih pobrežjih bivali Slovani uze v predzgodovinskej dobi v f'rno morje. Novo šolsko leto počelo se je pred 4imi meseci, v učiteljiščih ŠVabl se. kakor pod poprejšnjim popečiteljstvom, na srednjih učiliščih ne se za dlako na bolje okre-nolo, isti m mSkl ravnatelji in učitelji, kakor pred dvemi leti, na porotnicah učilnicah stari zvihrani in šantajoči ples. Urez narodnih uči-lisč ne možno upati blage nam bodočnosti. Za Taaflejevoga ministerstva oglasili smo se v javnih glasilih zbog krivic nam in'injen'h od uprave, časnik bil je zaplenjen, javili smo se o neredih pri okrajnem glavarstvu in pri okrajnem šolskem svetovalstvu: oziroma nadzorni-štvu, pograbi jen je bil naš javni list. Za tega misterstva zganja nedostojne burke s slovenskimi razsodbami g VVaser, Kaleči ves narod in zaničujoči propisane ukaze; za tega ministerstva cepin- se na krmilu pokrajin namost-
leta in leta življenj«' narodovo, o katerem jo hotel pisati.
.Mno ics drugih pa poroča o krajih, o mestih in o ljudeh, mimo katerih se je komaj peljala po železnici. Ko so stopili na mejo, uže so bili gotovi s svojo sodbo; nepriljiubm krčmar jim daje povod, da pravijo: cel narod je robat. Neprijazno lice zaspanega strežnja jih potrdi v misli, da je narod surov i. t. d. Zato se pa godi mnogim takim kakor najmlajšemu poročevalcu o Ruskej, Greenvirlle-Murrayu. Revež je bil na Ruskem, bival je v Peterburgu in Moskvi, ogledal si je veča mesta, pa pride domu in hajdi, skuje knjigo, v katerej poroča, kako se godi pregnancem v Sibiriji. Ali šiba sttahovavka nij mu prizanesla; našli so se možje, kakor Albin Kolin, ki je živel več let sam v Sibiriji v prognanst.vu, ta ga je krenil prav dobro po prstih in mu dokazal, da piše o stvareh, o katerih ne ve ničesa.
minister baron Conrad, da se glede šolstva sklenene resolucije nijso zvršile, nego da so to zakrivili njegovi svetovalci. V budgetnej debati bo slišal naučni minister tako teška očitanja, da se jim ne bo mogoče izogniti, Dokler bo osobje v naučnemmini-sterstvu staro, ne bo Conrad mogel vstrajati na svojem mestu, ampak odstopiti bode moral. Na njegovo mesto pa gotovo ne pride kak nasprotnik državnozborske večine.
Državni ✓,!»«>r je, vtorek dalje obravnaval postavo zoper oderuhe. Jutri se debata nadaljuje.   Poročilo dopolnimo prihodnjič.
V državnem zboru se je zadnjič predložil načrt o novem večjem davku na igralne karte. Po tem zakonu bode od vsakih kart po 30 listov plačati davka 15 krv, od kart ki imajo nad 30 listov 30 kr., od lakiranih in tacih kart, ki se dajo omiti, pa dvojno. Zoper ta davek pa ni j smo.
O predzadnjoj seji državnega zbora, ko so si bili ustavoverni poslanca zarad Schone-rerjevega predloga v laseh, piše pruska nemška „National Ztg.": „Ustavovetna Btranka in skrajna levica sta si napovedali boj. Ustavoverne stranke tudi desnica nij nikdar ostreje napadla, kakor sta jo Schonerer in Kronavvetter. Vse grehe od chabrusa po-čenši, katere imajo na sebi vodje nemško -liberalno stranke, sta jim očitala a desnica je odobrovala. Nedvomno je, da je gospodarsko delovanje nekih vodij, ki se je o svojem Času prav blizu kazenskega zakona dotikalo, ob veljavo pripravilo ustavoverno gospodstvo ravno tako, kakor to, ker nemajo ni političnega ni gospodarskega programa. Čudno pa je, da se ti vodje upajo zopet na krmilo siliti."
Viimi Je «lržttv<k.
O frrako-tiirškem vprašanji se poroča, da hoče Turčija prepustiti Grkom Volo, Larisso in Prevezo. Ako bi pa Grška zahtevala še Janino in Mezovo, potem da je turško-grška vojna gotova. — Da se glede rešenja grško-turškega vprašanja nič odločilnega ne zgodi, kriva je. baje Anglija, ki tajno podpira Grke. - V Carigradu so počeli evropski poslaniki vsak zase dogovarjati se s porto o tem, kaj da se Grkom odstopi.
ftrnnka skupščina je soglasno sprejela zakon o govorniškej svobodi pri stavljenji interpelacij .
Francoska zbornica sklepa novo tiskovno postavo, ki na priliko niti ne prišteva zabavljanj na republiko in nje predsednika mej kažnjive čine. Gambetta je dejal, da republiki nij treba osobne straže.
Nemci v Slrailmrmi ne marajo niti zdaj — po desetih letih nemškega vladanja — prav nič za blagoslove nemške kulture in vlade ter si žele pod francosko vlado nazaj. Pri nečem banketu 2. febr. je nemški namestnik na-pijal Strasbureanom željo, naj se vendar sprijaznijo z Nemčijo in take može volijo, ki bodo za skupnost.
Angleška spodnja zbornica je 1. t m. nadaljevala posvetovanje o zakonu za Irsko. Irci nadaljujejo svojo taktiko ter stavljajo naj-neuinniše predloge, da bi posvetovanje zavlekli in sklepanje preprečili ter je Parnell izjavil, da se Irci ne bodo udali.
Fenijci strašijo po Angleškej in Irskej ter se nahajajo povsod njih uporni proglasi. Policija dela priprave, da zatre kak fenijsk napad na erarne zaloge orožja.
Zadnji telegram iz Londona 2. febr. poroča: Seja parlamenta, ki se je začela v ponedeljek večer, trajala je do denes zjutraj!
Dopisi.
■ m: Ormoža 1. febr. [Izv. dop.] Včeraj je bila prvi seja novoizvoljenega okrajnega zastopa. Kazalo je poročilo načelništva, kam nas je zapeljalo dosedanje gospodarstvo, ker smo podedovali le dolgov in negodne račune in terjatve, o katerih še pri izročen j i okrajne uprave govora bilo nij. Pred nekaterimi leti je okraj imel premoženja okoli 10.000 gld., a včeraj Bmo premetavali podedovane dolgove okoli 3000 gld. Dosedanji načelnik gosp. Kada je račil se nekam odpeljati, nego se udeležiti te prve seje, v katerej bi o kakej zamotanej zadevi bil lehko ustmeno kaj razjasnil. Drugi zastopniki so se radi prikazali in pazljivo poslušali razvitek gospodarstva. Natančneje pa še bomo le takrat lahko poročali, kadar nam bode poprejšnji odbor račun položil za preteklo leto. Iz včerajšnjega zborovanja naj le to omenim, da se je, kakor to postave terjajo, za siromake tega okraja imenoval zdravnik, in sicer gosp. dr. An ton Žižek; znamenje zaupanja bi utegnilo biti, ker se je ta posel njemu izročil soglasno, dasiravno se je iz kraja za to mesto potegoval gospod ranocelnik Jožef Seyfried. — Ker je g. dr. Žižek bil priporočan od narodne stranke, in ker je tudi nasprotna stranka za njega glasovala, bi rad to prikazen pripisal prepričanosti, da mi stojimo na podlogi ravnopravnosti in da po pravici malenkostni zaslužek želimo tudi narodnemu zdravniku.
Z Dunaja 1. febr. [Izv. dop.] Nov dokaz pokvarjenega germanskega srca, nemške surovosti ali psevdo-liberalne brutalnosti nasproti Slovanom daje včerajšnji list „Deutsche Ztg.", organ naših nemških ustavovercev. Ta list naravnost hvali Magjare zato, da so Hrvatom besedo in zakon prelomili in priporoča svojim Nemcem, naj bodo Slovanu nasproti enako krivični, kajti pravičnost da je „sentimentalna ozirnost" in le „narodna sebičnost" da
niki gazeči državnih osnovnih zakonov (ne naredeb ali ukazov1) prevažno točko in ukor deleči onim, kteri potezajoči se za prava svojega naroda poživijo se na postoječi zakon; za tega ministerstva drzno se kterikoli urednik ali uredniček naše slovenske občinske za-stopniko zmerjati in psovati, kakor da so ti slovenščine trdno nezmožni stvorovi nad mini-sterstvo, ako občine po zapisnikih zahtevajo vršitev zakonu jegovim veličanstvom podpisanega; za sedanjega ministerstva stvorjen je za popisek stolpec „Umgangssprache" obče-valni jezik; sa sedanjega ministerstva odbijale so nam se slovenske pobotnice, skoval se nov odlok dež. finančnega vodstva v Gradci, dan 17. den meseca septembra 1880, a ukaz ministerstva od 1871 leta, ne bil preklican; za sedanjega ministerstva porodili so se bankovci desetaki in pre petnjaki samo z magjarskim in nemškim napisom, kakor bi samo Magjari in Nemci teške in ogromne dače plačevali, ka kor bi samo oni krepke, junaške in črstve mladiče dajali za krvava bojišča. Tako delo je nemoralno, skrajna krivica in nedostojno vsa-ktere toliko bolje ustavne vlade. Ne tudi lepo ako sedanje ministerstvo činovnike delajoče nam krivice pozvišuje . . . Slovenci! mi od sedajne vlade nesmo ničesar prejeli, kar bi nam polajšalo naše tožno stanje, kar bi bil nek medel namestek za velikanske žrtve, ktere polažemo Avstriji na oltar; zato resno opomi-namo vse naše slovenske poslance, naj opra-viče zaupnost, ktero ves slovenski narod v nje stavi, naj bodo neprestrašeni stražniki in jaki branitelji naših narodnih svetinj, naj junaški in brez drgetca zahtevajo od ministerstva, da štuje in uresniči sklepe državnega zbora, naj vas nema za kake polučene pastorke nego za prave avstrijske sinove kakor Magjaie in Nemce inače ne smejo vlade podpirati in ž njo še-pešati. Opozorujemo še tudi slovenske poslance na Bleivveisov program glede na našo malo skupno domovino, germanizuje se den na dnoma a ne učini se nič, da se meje urede med tujim in našim, združenje vseh Slovencev v eno upravno celoto mora biti alfa in ornega vsakega od Slovencev izvoljenega poslanca, vsa kega naobražeuega in poštenega narodnjaka. Tako bodi.
Politični razgled.
%'oti'Mii O «l_efc«*le.
V L j Ub lj a n i 3. februarja. O naučneiii miiiis<er*lvii beremo v  „Pohtik:tt   Znano  je,  da  nij   kriv naučni
Ali čemu tarnati o takih stvareh, Slovani naj potrkajo na prsa; sami stavijo luč v kot, kako bi se jezili, če ne sveti po celej hiši.
Ista se godi tudi slovstvu slovanskemu. Ko je hučala vojska po balkanskem poluotoku, vpil je profesor Vamberv v Buda-Pešti, da se slovstvo rusko Se b turškim ne more meriti. Še le Fr. pl. Helhvald, urednik znanstvenega časopisa „Auslund", povedal mu je, kako je slovstvo rusko.
Ali vse to bode bolje. Nov veter vleče, naj se nekateri repenčijo še tako. Cele države uže uvidevajo veljavo slovanskih jezikov, po malem potihnejo kričači, ki kriče le zato, ker jezikov ne poznajo in se boje za svoje službe, Če se predrugači kaj.
Znani ruski literarni historik Aleksander Nikolajevič Pypin spisal je uže leta 1805 v ■bi z Vladimirom Danilovičem Spasovičem
or istorii slavjanskih literatur". Prikupilo delo — da bi sicer Slovenci bili kedaj
kaj zvedeli o njem, ne vem — učenjakom | tako, da je želel nemški učenjak Avgust Schlei-cher, naj se ponemči „Obzor". Želja njegova se sicer nij spolnila, ali Pypin in Spasovič (ta je pisal o slovstvu poljskem) nijsta mirovala teh petnajst let sem. V pretečenem letu začel je izhajati stari „Obzor" v no vej pomnoženej obliki z imenom: „Istorija slavjanskih literatur. A. N. Pypina in N. D. Spasoviča. Izdanie vtoroe, vnov pererabotonnoe i dopolnennoe. Dva toma. St. Peterburg 1879—1880, izdanie M. M. Stasjuleviča. Komaj je zagledal dan drugi zvezek, uže nam podaja F. A. Broek-haus na Lipskem prvi zvezek v nemškem prevodu Pechovem. To je dobro znamenje; slabih knjig ljudje ne prevajajo radi. Kolike vrednosti je pa tudi za nas prevod, misliti si more vsak, ker do sedaj še nijsmo tako daleč, da bi mogli čitati mnogi naši rojaki rusko knjigo.
V omenjenih  dveh zvezkih  nam bodeta I podala   pisatelja   literaturo   vseh slovanskih
plemen, razen velikoruskega. To je čudno na prvi pogled, ali pritrditi moramo Pypinu vendar, da ima prav, če hrani velikorusko slovstvo za poseben zvezek, kateri bode torej tretji cele „istorije"; obseg tega je tolik, da bi ga teško potlačili v okvir; važnosti je pa tudi tolike, da mu ne moremo primerjati dru-zega izmej sorodnih.
Kaj namerava pisatelj sč svojim delom, pravi sam. Podati nam hoče občen pregled za ljudi izobražene, ki se v svojih študijah pečajo samo z literarno zgodovino, vendar pa podaja tudi vsega potrebnega gradiva onim, kateri se hočejo seznaniti s slovstvom bolje na tanko. K temu razpravlja slovansko reč v dotiki z občo človeško omiko, ne spada torej onim fantastom, kateri hočejo podreti vse drugo in postaviti na mesto njegovo nove slovansko kulturo. S tem pa ne zanikuje, da ima Slovanstvo svoje pravice, obrača se le proti prenapetežem, drugim nihilistorn, ki hočejo raz-
je zdrava in posnemanja vredna. Rečeni list priznava, da imajo Hrvatje pravo in pravico, terjati po združenji Vojne Krajine 21 poslancev za v Pešto več, nego so jih imeli dozdaj, a hvali da so jim jih Magjari dovolili samo 6, ali zvišanje od 34 na 40 poslancev. Nemški list namreč piše: „Wir sind keine Freunde des magyari8chen \Vesens, allein die K1 a r h e i t, mit der die ungarischen Politi ker oh ne sen-timentale RUcksicht auf ein angebli-chea Gebot der Gerechtigkeit sich in ihrem gesunden nationalen Egoismus den Staat einrichten, zwingt uns alle Anerken-nung ab.H
Tedaj pomnimo: kjer koli kdo Slovanu krivico dela, vselej in vsakdo ima pohvalo Nemčevo za to! In kako se potlej ta nemški narod baha, kakove lepe lastnosti da ima?
Naj pri tej priliki še omenim brez vse opombe, kaj denašnja „N. Fr. Pr.u zanimivega pravi v članku o združenji Vojne Krajine s Hrvatsko. Ona konstatira, da bode <• I slej Ur- i v:<ts)<a močnejša in da bodo delovala na to. da se jej pridružiti) tu L5 u/v avopravno ob-i 1.'lih jej Dulmacv n i1 r1 nadaljuje: „Na]:os.: 1 o ne s n; u z vid? pustiti tudi sosedstvo večji del slov.nske Istre, Kranjske, kakor tudi spodnjega dela Štajerske in Koroške. V glavah voditeljev straši ta Jugoslavija uže dolgo. Vtelesenje Vojne Krajine je en daljnji korak k uresničenju te ideje Zarad tega magjarski politiki tega vtelesenja nikakor nijso pospeševali, ker mora le njih političnega protivnika okrepiti." —
Domače stvari.
— (Samomor.) Od tu se nam piše: Zavdula si je vtorek na večer žena paznika J. v tukajšnjej fabriki za tabak v gostilni pri Golobčku na sv. Petra cesti, tik Strzelbove hiše. Prišla je v gostilno, naročila si piva in en telečji zrezek. Predno so jej jed prinesli, bila je užc mrtva. Odnesli so jo v mrtvašnico j k sv. Krištofu. V četrtek so je truplo razpa-rali v navzočnosti sodniške komisije in pre- i gledali. Po drugem in verjetnejšem viru jo je mrtud zadel.
— (Nagrado za rešitev življenja) je c, kr. deželna vlada dala južne železnice kondukterju Franu Jerini in bivšemu kurivcu Franu Bitencu, ker sta, kakor smo svoj čas poročali, dne 4. januarja iz Ljubljanice potegnila po nesreči vanjo padli ženski Uršo Bona-
čevo in Uršo Kišnarjevo in jima tako rešila življenje. Vsak rešiteljev dobode po 16 gl. 25 kr.
— (Najdene stvari.) Dne 25. m. mi. zvečer se je na sv. Petra cesti našlo gledališko gledalce in dne 21. januarja ob 1. uri popoludne na mestnem trgu pečatni prsten s kamenom. Kdor je katero teh stvarij izgubil, naj se oglasi pri policijskem uradu na magistratu.
— (Čitalnica v Postojni) priredi v svojih prostorih dne 6. februarja veselico se sledečim programom : 1. D. Jenko — „Sablja moja", zbor. 2. J. Šablas — „Besede žalosti", svira na citre g. Alojzij LavrenčiČ. 3. Čve-terospev. 4. Umlauf — „Srček", svirata na citre gg. Al. in Iv. Lavremič. 5. Tombola. 8. „Eno uro doktor", veseloigra v enem dejanji. 7. Ples. Vstop je udom prost, neudje plačajo 40 kr, z družino 80. Začetek točno ob 8. uri.
— (Čitalnica v Ilirskej Bistrici) napravi letošnji predpust dve veselici in sicer: dne 6. t. in. z loterijo in plesom, dne 20. t. m. pa maškerado.
— (Vrhniška čitalnica) priredi v nedeljo dne 6. svečana t. 1. v g. Kotnikovej dvorani veselico z naslednjim programom: 1. Pozdrav g. predsednika. 2. Petje: a) Želje Slavjana. b) Sirota, c) Jadransko morje, poje moški zbor; d) nV sladkih sanjah" e) „Slabo Bveča je brlelačvoterospeva. 3. Deklamacija. 4. Ples. 5. mej plesom je tombola. Vstopnina 50 kr., za družine 1 gld. Začetek veselice ob 7. uri. K tej veselici najuljudneje vabi odbor.
— (Vodnikov večer) napravijo ma riborski gimnazijci dne 5. svečani 1881 v dvoranah tamošnje slovenske čitalnice. Vspored: 1. Belar — „Na moje rojake", zbor. 2. Pozdrav. 3. Kocijančič — „Oblače!:", /bor. 4. Slavnostni govor. 5. a) B. Ipavec — „Ilirija oživljena", čveterospev. b) G. Ipavec — „Večerna", zbor. (5. Deklamovanje. 7. B. Ipavec „Domovina", zbor. b) Hajdrih — „Cerkvica", čveterospev. 8. Vogel — „Cigani", zbor. Začetek ob 8. uri zvečer. Dijaški odbor.
— (A kade mi čn o društvo „Triglav" v Gradci) obhaja v soboto 5. februarja 1881 god Vodnikov v tihem večeru. Vspored: 1. Dr B. Ipavec — „Ilirija zveličana", zbor. 2. Slav nostni govor, g. L Pintar. 3. A. Nedvčd — „Prošnja", zbor. 4. Dr. H. Ipavec — „Vabilo"
čveterospev.   6.  Dr. Lovro Toman
.Pred-
govor pri slovesnej Vodnikovej besedi", deklamira g. J. Košan. (J. A. Fbrster — „Slavček", zbor s čveterospevom. Gostilna: zum griinen Anger. Začetek ob 8. uri zvečer.
rušiti vse staro, da bi začeli zidati na novo. — V prvem zvezku podaja obči uvoil, pogled slovanske etnografije in statistike, razmotruje slovanska narečja, zgodovine, pokristjanjenje narodovo, pismo in pismene jezike. Daije govori o slovstvu bolgarskem, jugoslovanskem, srbsko-hrvatskem in slovenskem, o južnih Rusih in Rusinih v Galiciji. Vsakemu oddelku dodal je kratek pregled zgodovine dotičnega plemena, kar gotovo dobro služi vsakemu bralcu.
Bolgarska književnost je prva. To mesto jej pristuje. ker je mati slovesnosti pravoslavnih narodov slovanskih in je ostal jezik staro-slovanski, Pypin se ne spušča v razpravo, bi ga li imenovali bolje staro-bolgarski ali staro-slovenski, do  denašnjega dne cerkveni jezik.
Po smrti Metodovej leta 855 bežali so učenci ujegovi preganjani na Bolgarsko; tam so začeli novo literaturo, katere pomen morajo ceniti prav le oni, kateri jo dobro poznajo. Pod carjem Simeonom začela se je zlata doba
bolgarskej književnosti; on se je trudil za razširjevanje nove omike mej narodom. Kar je dal posloveniti iz grškega jezika, kaže nam namen dobro premišljen, razširjevanje grške omike po Bolgariji. Učenci Metodovi se nijso pečali samo z bogoslovjem, pospeševali so tudi literaturo v širjem pomenu, žalibože, dela njihova se   nijso   ohranila vsa. Kako
i so se trudili v zgodovini, kaže nam  na pr.
'prevod kronike Ivana Malalasa „Izloženie o lčtčch miru (sveta)", kateri pripisujejo navtidno presbitru Gregorju, kronike Jurija Hamartoh; (Hamartolos), katero je rabil v bolgarskem prevodu uže Nestor itd. Delovanje bilo je tako pridno, da pravi slavnoznani profesor V. Jagič, da poleg latinske književnosti nij druge evrop ske, razen staroslovenske, ki bi se mogla ponašati s tako starimi prevodi bogoslovnih del kristjanskih Grkov.
(Daljo prih.l
— ( A k a d e m i č n o društvo „Slovenija") na Dunaii priredi svečanostim sejo, v apomin Valentinu Vodniku 5. februarja v dvorani restavracije \Yaurischeve (1. Reichsrats-strasse 3 Mezzanin.) Začetek ob 1 a8. uri.
— (Ljudsko Stenje.) Trg Konjice ima po zadnjem stenji ljudstva 1030 prebivalcev. — Mesto Slovenska Bistrica ima 1850 prebivalcev. — Šent Lenart pa ima 774 prebivalcev.
— (Poziv.) Opazovajoč družbeno živenje Slovanov v Trstu, pogrešaš ne malo petja, posebno mej bolj naobraženimi krogi, in nehote vsili se ti misel, da bi zbral izmej vseh tli bivajočih Slovanov število pevcev in tako na-dopolnil pravo družbeno živenje. Nadejamo se, da tu marsikoga Čutečo željo javljamo. V tej veselej nadeji tedaj se osmelimo, da najuljudneje poživljamo vse bolj naobražene petja sposobne Slovane v Trstu, Slovence, Hrvate, Srbe ali Čehe, naj blagovolijo potruditi se dne 6. februarija t. 1. ob eni uri popoludne v gostilno „Frankfurt" — piazza della Zonta, I. nadstropje, kjer bi se dogovorili o združenja pevcev v posebno nezavisno društvo.
— (Nova slovenska knjižica.) V mariborskem „S!ov. Gospodarji" pred nedavnim natisnene krajepisno-zgodovinske črtice z naslovom „Ž up nij a in božja pot Device Marij e v Puščavi" izšle so te dni pri tiskarji J. Leonu v Mariboru v posebnej 20 stranij šestnajstorke obsežnej knjižici. To delce razpada na devet poglavij, in sicer: 1. Puščava. 2. Cerkev Device Marije v Puščavi. 3. Podružnici sv. Ane in sv. Nikolaja. 4. Farovž in šola. :>. Župnija ali fara Dcice Marije v Puščavi. 6. Božja služba in božja pot, v Puščavi. 7. Dušni pastiri v Pašfalvi. 8. Imenitnejše do-godbe v župniji Device Mariji" v Puščavi. 0. Kaalska graščina. — Romarji in tisti, ki se za ta kraj in njega zgodovino zanimajo, bodo gotovo radi kupili si navedeno knjižico.
— („Ccrkvene pesni na čast sv. ReS njemu Telesu." Delo II. „Za mešan zbor v g 1 a s b i 1 P. II u g o I i n S a 11 n e r.) To je naslov zbirki pesnij, ki jo je ravnokar izš'a v Krajčevcj tiskarni v Novem mestu. Ker take zbirke dozdaj še nij bilo, bo s tem gotovo ustreženo pevovodjem in orgljavcem. Pesni so natisnene z dovoljenjem visokočast. ljubljanskega knezoškofijstva, torej se smejo rabiti pri očitnej službi božjej. Oblika je jako lična, papir lep in trden, ter velja zbirka 80 kr. Kdor pošlje imenovani znesek po nakaznici, dobi pesni franko. Sicer se dobe tudi po bukvarnah. Pri Krajcu se tudi še dobe „ Cerkvene pesni" delo I. istega skladatelja za 50 kr.
— („Tisoč in ena noč.") Te pri kniigarji Krajci v Novem mestu izhajajoče slovenske prestave znanih arabskih pravljic je izšel uže 10. zvezek, do strani 314. Zvezek je po 20 kr._
Etažne vesti.
* (Trideset lj udij utonilo.) O stta hovitej nesreči poroča se iz San Dona blizu Benetk. Več ljudij se je hotelo po brodu prepeljati ; vrtinec prime brod in kmalu izgine v.f pod vode. Trideset ljudij, možkih ženskih in otrok je vtonilo Neki kmet vidi>č nesrečo, skoči v vodo, da bi katerega i/.me.) nesrečnih rešil; dve ženski se ga okleneta in potegneta za soboj v globočino. Zdaj se pa tudi govori, da ima ta kmet veliko svoto denarja pri sebi. Zuto so šli unesrečf»nega kmeta iskat; truplo so našli, a denarja nij bilo nič najti v obleki. Črez nekoliko dnij našli so še trupla ostalih trideset unesrečenih, katere so vse zakopali v San Dona.
* (Najjednostavnejša pošta) je brez dvombe na Magellanskej morskej ožini. Na neko skalo je namreč z verigami pritrjen sodeč, v kateri se nabirajo pisma. Kadar pride kakšna ladija tija, odpošilja v čolnu svoje ljudi, kateri odpro sodeč in iz njega vzamejo pisma, j a druga polože notri, da se odpravijo na svoja 1 mesta.   Tako namestuje v tem pustem kraji ! južne Amerike pošto pomorstvo vseh narodov, j katero si nekako smatra v dolžnost,  da vzdr- i žava tem načinom občevanje mej kontinentom in otočani.
* (Kako se pri ljudeh da nekako elegantnejše prosjačiti.) Nekov poljski žid, Jakob Goldstein, je imel navado, kadar je hodil po londonskih ulicah, padati kakor nezavesten na tla. Kadar se je okolo njega zbralo obilo usmiljenih ljudij, vzbudil se je iz svoje „omotice" in je ginljivo pripovedoval, kako je bil na morji pomorščak, da se je njegova la- I dija razbila, on sam si je otel golo življenje, I a zbolel je ter da baš prihaja iz bolnice, zdaj pak bi rad šel k svojej v Liverpoolu živečej! ženi in petim otrokom, a nema ni bora v žepu j Ubogi pomorščak — komu bi se ne smilil v j dno srca V — je o tacih prilikah vedno dobival obi lih darov, časih je s tako svojo komedijo prisleparil okolo 100 gld. na jedenkrat, in če je na tem delu mesta poskusil svojo srečo, šel je zopet v drug kraj, kjer ga še nigdo nij videl. London je sicer ogromno velik, ali tudi njega policija je izvrstna in naposled je vendar spazila sleparja in ga postavila pred sodnika. Tam je dejal, da ne umeje niti besede angleški ter je tožil, kako je bolan, da mu niti stati nij moči itd. Navzlic vsem izgovorom pak je bil ta prekanjeni žid obsojen na mesec drij zapora, poostrenega s teškim delom. A kadar bode izpuščen, paziti ima policija, nanj Če bi zopet skušal na takšen sleparsk način „služiti si vsakdanji kruh."
Manipulacijo z vinom
praktično uči novo izšla knjiga ,,Recept>Bach*S
ubaezH.joČM navod, kako se obuljsa kislo in slabo vino; knko ho prireja vino brez grozdja, vino z ležišča, (iz 100 litrov 1000 litrov), h tem, da se dodajo Cisto zdrave tvariuc za ceno domačo porabo ali fina bu-tolijsks vina, nadalje kako se prireja jabolčnik, vinski ji sili, jesih-sprit, žganje, rum, liker, sok od sadja, droži, parfim, zdravstvena žgana pijača, balzam, mjilo in nad 1O00 trgovinskih rečij, ki donafiajo nad 100 odstotkov dobička. Cena ii gld. Naručuje se ali z gotovino ali s poštnim povzetjem pri .Hariu Hrdlick«, k. k. priv. 1 nlialierin , ,   Wl<*«leil, IIiiiipl-
NlruMNe Jir. :*<;, I. Ntoclt. (B12—10;
plačam onemu, kateri bi potem, kadar je rabil
KfltlB-jBTO zobno Y0flO,
a- limon :t» kr., čutil še kedaj zobne bolečine ali da bi mu iz ust dišalo.
.loli. CJeorBe Hothc, dvorni lieferimt na Du-naji, L, Tiefer Graben 37, I. (24—3)
V I ij ubijani: lekarnar g. Triik6esy.
I mrli no v UuRHJilili:
26. januarja: Marija Ilinteršvajgar, črevljarjova vdova, fi8 let, v žtdovskej Btezi štev. 4, za pljučno tnrtvico. „
27. januarja: Ivana Loker, 58 let, v Selenbur-govib ulicah št. 4, za pljučno mrtvico.
28. januarja: Marija Kecbberger, dekla, 37 let, v I ingarjevih ulicah št. 7, za pljučno tuberkulozo.
29. januarja: Barbara Kupol, mlinskega delavca hči, 1 leto, sv. Petra cesta št. 21, za božjustjo. — Jakob Repin, remenar, 65 let, v Slonovih ulicah št. 4, za starostjo.
31. januarja: Karel Flore, užitninskega nadzornika sin, 8 dnij, cesta na Hudolfovo železnico št. 12, za čeljustnim krčem.
1. februarja: .Josip Puo, uradnega sluge sin, 6 let, v Itolgih ulicah st. za rudečico. — Vilhelmina Jarc, 36 let, na sv. Petra cesti fit. 28, za nutudom.
:;. tebruarja: Marija Kušar, starinarjeva žena, 75 let, v Trubarjevih ulicah, št. 2, za jetiko. — Julija pl. Anreitor, poštnega uradnika hči, 18 let, na mestnem trgu St. 18, za pljučno mrtvic:i.
V deželnuj bolnici.
25.januarja: Jurij  Dolinar, gostite pl učnico.
28.januarja: Aleš Zivovec, gootač, boleznijo v pijačah.
:i\K januarja: Katra Ažiua«, dniuarien, 43 let, za gnojno nuvJieo. — Marija Iviis, gostija, 75 let, za
rakom na Jetrih. — Janez Mejak, gostad, 14 let.
ms*
G0 70
let, za let, za
Dunajski', borza 3. februarija Izvirno tolegraftčno porodilo.) Enotni dr/, dolg v bankovcih  .   .   72 gld. 80 Enotni drž. dolg v srebru TćJ   „ 90
Zlata renta.........88 „75
1860 drž. posojilo   ...... 129    „ 50
kr.
811) 282 lis
9 5
l)r/.a\ne marke.......57
Akcije narodne banke Kreditne akcije London . . . Srebro . . . Napol. . . . C. kr. cekini .
90 70
38'/,
53
95
Marij in celjske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci
in nepresežno zoper ne-slast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo,   napihnenje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želo dol, zgago, da se ne nareja pesek ln pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca;, zoper krč v želodci , pre-obloženje želodca z Jedjo    ali    pijačo, črve, zoper bolezni na vraniol, Jetrah in zoper zlato žilo. Gin vna %u lof>'u: Lekar d« llriul.v, Kremsicr, Moravsko. .Jedna sklenica z navodilom, kuko se rabi, stane jjsF •'*->
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna (Jabriel Piceoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prellrnovotn trgu ; lekarna J u 1 i j p 1. T r n k o c z y, na mestnem trgu. V Novem mestu: lekarna Doni. Kizzoli. V Gorici: lekarna A. de (»i ion eoli. V Ajdovščini: lekarna Mich. <!u-g 1 i e l m o.
3W"* Svaritev! ker se v zadnjem času
naš izdelek posnendje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: 1'rave Marijinccljske kapljice za želodce morajo Imeti V Skleni c o vtisnenc besede: Kehte Maria-zeller Magontropten — Brady & Dostal — Apo-tbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo In na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe ntis*
U6U0 Bodnijsko spravljeno varHtv«»no BJUM-iii«>ii|«> in zjivoj mora biti zapečaten Z našim tarstvciiim Kiiiiiueiijein. izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teh znakom istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni ln prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (362—27)
Na deželi se sprejme takoj v službo pošten, zanesljiv, slovenskega jezika zmožen, v prodaji špecerijskega blaga uže izvežban (53—4)
dečko.
Vprašanja in pogoje naj se stavijo na trgovca Am. i*oljuaiui v sinriji, pošta Ajdov&čitm.
Pekarija v najem
da se v trgu Hv* l.«Mu«riu pri Mariboru; tam je
tudi okrajna sodnija ter je s pekarijo združenega več zemljišča. (48—3) Kdor jo hoče v najem vzeti, naj se obrne do lastnice gospe Kurilne Nohler v I*tuj i.
Umetne
(640—14)
zobe in zobovja
postavlja po najnovejšem amerikanskom sistemu v zlutu* * u i na n i in aH celuloidu
brez bolečin.   Plombira s zl utoni itd. Zobne operacijo izvršuje popolnem brez bolečin
s prijetnim mamilom
zobni zdravnik A. Faichel,
poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji.
Cvet zoper trganje, po dr. Malicu,
je odločno najboljše zdravilo zoper produ ter revmu-trgunfe po utfili, bolečine v križi ter žlv-* iii. oteklin«*, otrpnele u«le in kito, revmatične bolečine v zoheh in glavi: malo časa 5e se rabi, pa mino popolnem trganje.
Zahval smo dobili užo celo množico. — 1 steklenica 50 kr. — l'rav«KH prodaje samo 888—18)
lekarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczvja
na mestnem trgu v LJubljani.
Nij sleparstvo!
Iz c. 1. zastavnice dunajske
rešene
i žepne ure
izjemno v eeno, namreč
70 odstotkov pod kupno ceno.
Hazno koiniaiJHlto nalogo ur, od največjih švajenr-gkili tovuron, so jo v o. kr. zastavnici zastavilo, a no rojilo, tedaj ho zapadlo jki javnoj dražbi prišlo po ai.e-tt-erJotno a-iisilcoj coni nam v last.
Mi moremo tedaj ure od zlata, srebra in niklja, najboljši švajoarski izdelek, vse s 5 letnim poroštvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati Jih 70 odstotkov pod fabriiko ceno, ure so skoraj £js£   seastonj. ~9R*>
Viiiik človek, naj si jo bogat ali ubog, potrebuje vendar uro, ki ju cento najzvostojšu prijateljica iu spremljevalka skozi celo življenje; tako priliko, prijetim in nigdur vračajočo so, ima zdaj vsa ud o, <la si moru preskr-boti Bkomj zastonj solidno, fino, garantirano iu na minuto regulirano uro, ker J° ra.a.čo fo.~brl.alco o3^1:;o vic \iro šo Jodonlcicit recfvj-llrcLlo. Vsaka ura ima švajcarako fabriako znamenje
Poroštvo Je tako zagotovljeno, da se s tem Javno zavežemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novoe povrniti.
Zapisnik žepnih ur.
1 vra rro. vo-ljocr od teškoga srebrnoga niklja, fino na truiiotok regulirana, gravirana iu gviloširana, z 8 rubinov, 8 ploščatim steklom, eniailirano iirim ploščo in posebnim krovom /opor prah, iu lina zlata fai.on-urna verižica, ki ju stala proju gld. lil, velja zdaj samo «ld. o.r.O. —
i. žepna. v. -_•:.« i-ct -_L:I_c , od toikoga srebrnoga niklja, Ono na trenutek rcKuliranu, gravirana, gvi-lo&irana, a It, rubinov, b ploščatim Btokloin, eniailirano urno ploloo in kazalom /.a sekundi', s lino urno iai.on-verižico od talmi/.lata, proju gld. 2u, /.ilaj samo gld. 7.— Jcdnu najboljših ur. —
X lemontoli -va.xCL, iz najfliiujšega double-■/.lat.i , brez kljticka za navijati na kozici, pod poroštvom obrani si /mirom /.lato barvo, izvrstno na minuto regulirana, z dvojnim krovom, dukorovana umail urno ploščo in priviliglr.ino delo, obdarovana izvrstna ura z veri/teo od talmi-zlata, prejo gld. 24, zdaj samo gld. 10.20. — Teh ur jo malo.
3. ore"bxn.o. ior3a.oaa.tolr ura, od pravega
ki lotnega nrubra, potrjena od e. kr. kovnega urada, naviju ho na kozici broz ključka, z nasprotnim /.oporom in ka-zulno pripravo, lino s privilegijem, na minuto rupasiraua, s ploščatim steklom, einuil urno ploščo in kazalom /.a sekundo, v notranjem s kriBtaluiui kruvom in kolosci od niklja, za vsacega traiuparuutua, najboljša, najconojia in iiojelegatitiiejša ura sveta, preje gld. uo, zduj samo gld. 14.
1. oiotrna -v3.ro. klo. sld.ro, od pravoga 13 lotnega toškega 8r«dtra, potrjenega od c. kr. kovnega uradu, s lii rubinov, na sckiiiulo rupasirana, s ploščatim steklom, email urno ploščo iu ka/.alom za sekundu, pruje gld. 24, zdaj pozlačena buiuo gld. lil.00.
3. -u.ro. y.cv e'O-S'i. "d pravega 1 l karat, zlatu, potrjunuga od c. kr. kovnega urada, vrlo lina, elegantna ura z najfinejšo bonutčansko t'a^ou - verižico za okolo vratu v bunu burzunustum ctuiji; pruje gold. 80, zduj samo gld. 10.50. Tucuga še nij bilo.
3. riii«. »lOLto. rem.ors.tolr uia, i;i karat , po gld. 40, 50, najfinejše auvonutto-uro, prejo po gld. 100.
Naslov:
Uhren-Ausverkauf
Rothentkurmstrasse 9, parterre, gegoniiber dem erzbiscliollichon Falals,
WIEN. (599-5)
I/(i,»relj in urednik Makso Armi^
Lastnina in tisk ., Narodne tisknrne".