Vil. leto. Poštnina plačana v gotovini. Štev. 11. V Ljubljani, dne 20. aprila 1925. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. €e«a posamezne štev. 1 Din. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20•— četrtletna naročnina. . . . „ 10-— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. -:.. Uredništvo: Anton Adamič, Ljuoljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno 'rankiranc. Rokopise je adresirati le na urednika. I Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni skiad. «a———«»o»—i =S5§11 m DOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOI 1925. IS oooooooooooooooooooooooo< Joža Rekš z dr. Rudolf Andrejka: Dragim bratom in sestram! Z divjih pobočij Cera, Kajmakčalana, od divnih bregov Morave, Vardarja, Timoka in doljnjega toka Save je preko Sarajeva, Splita in Zagreba še nedavno vihrala pomlad ter našo severno pokrajino omamljala s prvim dihom osvobojenja. — >.-. ,.5' : -•č-r-T;*? Pijane prevročega napoja novo prižgane luči, so pele naše duše visoko pesem Vstajenja. Zavzete so se veselile bogatih plodov, s katerimi nas je morala obdariti prva svobodna jesen. Voz ognjenih belcev večnega Sonca pa je drčal neizprosno dalje po poti, ki mu jo je zaertaval veliki Čas! Le malokdo je vrgel seme. Največ pa nas je stalo pred široko zevajočimi brazdami, hrepenečimi po klenem zrnju, ki se nam je gomililo v trepetajočih rokah, pa nismo znali, kam ž njim. Le malokdo je vrgel seme. — Zato se prva jesen vsem sejalcem ni oddolžila. — Zakaj, kakor smo stiskali v čudežni zamaknjenosti svoje pesti za prve pomladi, tako so naše roke jeseni zaman krilile in prosile . . . Slovenija doživlja novo Vstajenje. Vsa vzhičena kakor mlada nevesta, od prvih dihov sončne vigredi obžarjena, vriskajoča iskrenosti ter prepojena bratske in sestrinske ljubavi, sprejema nje prestolica bela Ljubljana prvi oficijelni poset predstaviteljev vseh gran naše državne uprave na široki njivi za novo oranje in sejanje. Bratje, sestre, žurimo in vrzimo zlato zrnje, da nas ne prehiti veliki Čas, da Sončni voz z ognjenimi belci ne zdrči prezgodaj v zaton! Podvizajmo se, da zapojo naši srpi, ko pride čas, himno oblagodarjene žetve! — Prav na severu Vas pozdravljajo konture snežnih Karavank, v dalji — a oboje, ah, je tako daleč — se otožno=vdano skriva očak Triglav. Še za meglami ... A tam preko?--------- Kralj Matjaž še spi. In kraljevič Marko se še pripravlja, da ga predrami . . . Zatorej, na sejanje, bratje in sestre, da zapojo naši srpi, ko pride ura, himno zadnjega Vstajenja! Sretan uskrs! Upnu nyr cacxajy ee y JbyfijbanH uacTymmnn cbhx /ipmaBHHx HauPMTeHHKa, jiß pacupaBJbajy o csojuu ("ra.xeniKHM iinraiBnMa. Jbyöjbana npuMHhe y esojy cpefliray Apare joj roexe m cbhx gejioBa Hame seMJbe, a npHMuhv hx OHOM JbyöaBJby, naimy je y cjihhhhm npHJiHKaMa yseK noKasHBaJia, kra je AoxieKHBajia fipahy. IlapaaHXH MopaMo Hamy sejimty paAoex, mxo nocehyjy cjioBenaMKy npecxo.riHgy h nam ahbhh Baba fipaha nama ca jyra. Tom uphahkom hcMo jom öoJbe yxBpAHXH one seae, Koje cy iiac h aocra MebycoöHO BeaHBa.xe. Bpaha. ynoanaBurH .nenoxe Harne noKpajHHe, ynoanahe h ony Be.xHKy jbyöas, Kojy CAOBeiiatKH Aeo namer HapoAa Of-eha aa 'iuxasy Hamy oxabfinny h yBHAehe, Aa cBaita rpana OBAammer cxaHOBHHmxBa sroah m y aajeAHHUH va ocxaAOM öpahoM cxaBH ree c.Boje enare y CBpxy noAH3a&a moHh h yr.xeAa Harne aajeAHHHKe Apatase. Slovenačko državno namešteništvo, koje je uvjek stajalo kao nosilac nacionalne ideje, ostade i odsad s tub državne misli. S toga stanovišta pozdrav naš upućen je predstavnicima državnih službenika iz ostalih krajeva, koji su u najtežim prilikama spremali naše oslobodjenje i ujedinjenje. Slovenačko einovništvo znade dobro, koliko je bilo i snage i muke, da se ova svrha postigne. Danas moramo našu državnu zgradu izgradjivati. Danas više ne dele nas razlike, koje su bile možda do sada razlog, da se ne sprovede zajedničko saradjivanje. Jedinstven činovnički zakon nas sada veže, da stanemo i na jedinstveno staleško stanovište, što je bilo uvjek naša iskrena želja i za koju smo izložili sve naše snage. Kadgod smo gledali s ponosom na delovanje srbijanskih činov* nika pre i za vreme rata, kadgod smo hrvatskog druga štovali i ljubili, tako i sada slovenački deo državnih nameštcnika radošćom stupa u jedinstveni red s Vama, mila nam braćo, da postignemo, kako u državnom tako i u staleškom obziru onaj stupanj, koji treba da činovničkom staležu i pripada. S takvim osećajima pozdravljamo Vas, braćo i sestre, i želimo iskreno, da nakon plodnog svršetka ovog našeg kongresa odnesete iz naše Slovenačke, koja je takodjer i Vaša, najugodnije utiske. Dakle još jedanput: Dobro došli i živeli! Ant. Svetek: Pozdrav. Pravkar bomo v beli Ljubljani sprejeli ljube nam brate iz vseli krajev naše širne domovine. Prihiteli bodo tovariši iz vseh pokrajin onkraj Sotle, Save in Drine in še od dalje. Sprejeli jih bomo iskreno, prisrčno in prepričani smo, da i oni nas posetijo s srčnim čutilom največjih simpatij. Prišli bodo torej reprezentanti državnega činovništva na skupščino Glavnega Saveza državnih službenika, se tu posvetovali ter bodo sklepali o najvitalnejših vprašanjih, tičočih se teženj uradniškega stanu. Stali bodo i aktivni i pen-zijonirani državni služb eni ki v skupni fronti na braniku svojih pravic in upravičenih zahtev. Mi upokojenci se čutimo še osobito zainteresirane pri tej skupščini, saj imamo za to razlogov dovolj. Na skupščini naj nam bo dana prilika, da z živo besedo nastopimo za sanacijo naše prekerne eksistence. Vemo, da se je naša »Osrednja zveza« že obrnila na »Glavni Savez« za primerno remeduro in poskrbe, da bo skupščina upoštevala tudi predloge upokojencev. Stari smo mi penzijonisit, stojimo že na skrajni meji človeškega življenja. Pa nič za to. Tvorimo sestavni del uradniške hierarhije, in kot taki apeliramo na sočutje mlajših tovarišev v aktivni_službi, apeliramo na njihovo pomoč napram nam, ko iščemo izhoda za naš spas. Zatorej srčno pozdravljeni, ljub? tovariši! Spored kongresa drž. nameščencev v Ljubljani. Kongres se vrši v dvorani društva »Kazino« s sledečim sporedom: 1. ) V nedeljo, 19. aprila 1925 ob 9. uri dopoldne,: IV. REDNA LETNA SKUPŠČINA GLAV. SAVEZA z dnevnim redom: a) Poročilo upravnega in nadzornega odbora; b) Poročilo .o izplačilu dolgovane razlike na službenih prejemkih za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924; c) Poročilo o stanovanjskem vprašanju; č) Poročilo o izpremembi zakona o civ. drž. uradnikih in uredbe o razvrstitvi’ d) Določitev članarine; e) Volitev članov upravnega in nadzornega odbora ter f) Predlogi in vprašanja. 2. ) Zborovanje raznih centralno udruženih organizacij zaradi pomanjkanja časa ob 3 popoldne odpade! 3. ) Ob 8. uri zvečer Isti dan r dvoran! društva »Kazino« KOMERS na čast gostom. 4. ) Naslednji dan, v ponedeljek, 20. aprila ol) 10. uri dopoldne letna skupščina. POKRAJINSKE ZVEZE ZA SRBIJO, ČRNO GORO IN VOJVODINO. 5. ) popoldne ob 3. uri pa skupščina NARODNE ZVEZE DUŠEVNIH DELAVCEV (Narodni Savez umnih radenika). 6. ) Izlet dne 21. aprila 1925. Osr. Zveza priredi v torek dne 21. aprila skupen izlet vseh udeležencev kongresa drž. nameščencev v Ljubljani ter njihovih svojcev na Bled. Za ta izlet se izdado nastopna navodila: 1. ) Prijave: Kdo se hoče udeležiti tega izleta, naj se prijavi izletnemu odseku, ki bo posloval na Glavni skupščini »Saveza« v nedeljo dne 19. aprila od 8. do 12. dopoldne pri vhodu v dvorano društva Kazino, Kongresni trg, I. nadstr., levo. Ministrstvo saobraćaju je dovolilo za udeležence izleta četrtinsko vožnjo. Znižana voznina iz Ljubljane na Bled in nazaj stane 14 Din. Kdor se prijavi imenovanemu izletnemu odseku za izlet na Bled, prejme od članov tega odseka, ako je še nima, legitimacijo, na podlagi katero si sam omisli polovično vozno karto d o Bleda, ki velja za vožnjo tja in nazaj. Zato opozarjamo izletnike, naj na postaji Bled, odnosno Dobrava ne oddado svojih voznih listkov, temveč naj jih hranijo za povratek. 2. ) Spored izleta samega: Odhod na Bled iz Ljubljane, glavni kolodvor v torek dne 21. aprila ob 6.40. Prihod na Bled ob 9,36. Od tod ob lepem vremenu vožnja po jezeru do otoka in k Zdraviliškem domu. Ako se prijavi za izlet skozi Vintgar več kot 10 udeležencev, se vrši ta izlet ob lepem vremenu iz postaje Blejska "Dobrava. Dohod teli izletnikov na Bled ob 13 uri. Ob 13.30 skupni obed v Zdraviliškem domu. Menu ä 30 Din. Po obedu prosta zabava. Odhod s kolodvora Bled ob 19. uri, prihod v Ljubljano, glavni kolodvor, ob 21.50. Vozni listki se dobijo tako na glavnem kolodvoru, kakor v pisarni »Putnik (palača Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta št. 3.) S tem deloma popravljamo in definitivno izpopolnjujemo že v zadnji številki »N. 01.« objavljeni načrt izleta. Opozarjamo, da v Lescah ne bo naročenih posebnih vozov. V ostalem čitajte novine! V Ljub ijani, 17. aprila 1925. Maks L i 11 e g, t. č. predsednik; Joža! B e kš, t. č. tajnik. Rudolf 'Dostal: Državni nameščenec m narodna prosveta. Državni nameščenec je imel v pokojni državi svoje ekskluzivno socijalno stališče. Avstrijska državna uprava je imela intencijo vzgojiti svojega uradnika — podobno kakor oficirja — kot posebno kasto, ločeno z globokim prepadom od ostalih širših mas naroda, kar se ji je več ali manj posrečilo. Po njenili nazorih bi moral biti državni uradnik tipični reprezentant centralistične nemške državne uprave, brez vsakega ožjega stika z narodom, ali pa to samo toliko, kolikor je služil ta stik imperijalističnim, nemško-naci-jonalnim težnjam. Gorje državnemu uradniku slovanske narodnosti, zlasti v naših pokrajinah, ki si je drznil gojiti in vzdrževati ožji stik z narodom in je, sledeč potrebi in misiji slovenskega intelektualca aktivno deloval v narodnih in prosvetnih društvih! Sledile so takemu delovanju in udejstvovanju, ki na hvalo slovenske nacijonalne misli že v oni dobi ni bilo tako malenkostno in brezpomembno, razne uradne šikane in represalije, vršila so se disciplinama postopanja, uradna premeščanja in preganjanja, ki so nam vsem še v živem spominu. Ni čuda, da je spričo takih razmer marsikateremu državnemu uradniku klonil pogum in je zavoljo svojega službenega položaja, radi rodbine in socijalnih razmer pasivno stal ob gradnji narodne prosvete. Državno osvobojen j e je prineslo tudi v tem oziru državnemu uradniku svobodo. Stoletni okovi, ki so oklepali slovenskega državnega uradnika, leže razbiti na tleh, on sam pa stoji prost in svoboden, prcdstavitclj narodne enotne jugoslovanske države. Edini i;i končni njegov smoter ni začrtan samo v njegovem uradnem delovanju, temveč je njegova naloga širša in obsežnejša. Danes ni samo pravica državnega uradnika, da de -luje prosvetno, da sc aktivno udejstvuje v vseh narodnih kulturnih korporacijah, inštitucijah in društvih, temveč je danes to njegova narodna in državna dolžnost Tu ne sme biti nikakih pomislekov in ozirov. Vsak državni uradnik od najvišjega pa do najnižjega čina je dolžan, da vstopi v krog aktivnih narodnih delavcev. Mnogo je potrebe in prilike, da razvija činoVništvo svoje individualne zmožnosti in sposobnosti in najsi bo to kjerkoli: v narodno obrambnih društvih, v telovadnih organizacijah, v pevskih in glasbenih društvih, v javnih knjižnicah, v zadružništvu itd. Tako prosvetno delo naj bo sistematično organizirano in naj se izvede povsod, talko v mestu kakor na deželi, kjer naf se deluje roko v roki z učiteljstvom, ki ima tako delo kot bistveno točko v svojem orga-nlzačncnt programu. Ne bodi to samo v po- sameznih slučajih .temveč naj na sploh velja geslo: kdor državni nameščenec — ta prosvetni delavec! Uradniške organizacije same naj bodo temu primerno osnovane. Njihov ustroj sam bodi že prikrojen prosvetnim razmeram, potrebam in prilikam našega naroda, oziroma aktivnemu udejstvovanju v kulturnem delovanju s strani državnega nameščenca. Začetek in konec uradniških organizacij ne sme biti samo in edino materijalno vprašanje, ker so sicer take organizacije že v kali na nezdravi podlagi in že vnaprej obsojene na stagnacijo in vegetiranje. Poleg tega sicer gotovo prepotrebnega gibanja v materijal-nem pravcu naj imajo uradniške organizacije tudi širši vidik, izhajajoč iz občih potreb narodne prosvete. Bodimo uverjeni, da bo imelo tako pozitivno prosvetno delo v bodočnosti tudi vpliv na naš materijalni položaj. Kadarkoli se bo odmerjal in odtehtaval naš stanovski kruh, bomo imeli javni nameščenci kot kulturni delavci priliko, da bomo naložili na tehtnico pozitivne rezultate našega \. prosvetnega dela in zahtevali v zvezi s tem upravičeno zadostilo našim stanovskim težnjam. Zato pa: državni nameščenec na delo med narod! S prosveto h kulturni svobodi ju-goslovenskega naroda! Pomladsnske oblelie, pomnilis' in druga oblačila eiudi najugodtiejc J. Maček ^Ljubljana, Aleksan. drova 12 A. A.: Naši upokojenci, To so naši borci-veterani. Betežni so. izmozgani, utrujeni do smrti, a umreti še ne morejo, — ne morejo živi pod zemljo. Ne zahtevajo ničesar, oni samo prosijo — enakopravnosti v naši skupni domovini, v naši bogati državi. Naj se dvigne enodušno ves kongres in naj da s soglasnim sprejetjem predlagane resolucije temu pokretu odločilni žig. Gre v prvi vrsti za kronske penzijoni-ste. Njili penzije so še iz časa, ko je imela krona zlato podlago. Ti nesrečniki prejemajo še vedno svoje pokojnine v kronah, ki se jim izplačujejo v dinarjih po ključu 1:4 tako, da je »A njih prejemkov quasi konfisciranih. Res, to je prekruta krivica! Vse nasledstvene države v dokaj boljšo valuto izplačujejo prevzetim upokojencem njih penzije v edinicah svoje valute, tako v Italiji v Mrah in v Češkoslovaški v čeških kronah, 'lak postopek zahteva že najprimitivnejši pravni čut. Vsi pen-zijonisti bi imeli po določilili mednarodne Pogodbe, takozvane rimske konvencije iz oktobra 1921., pravico do drugačnih prejemkov. Dotični tekst v konvenciji se glasi v izvadku: »Convention pour les pensions. Art. 2. • . . la mesurc des pensions, allocations ct indemnites, qui devront etre payes ä cha-QUe retraite ne devra pas etre inferieure a celle qui avait ecč etablie par Vancienne ad-ministratiom . . .« Tedaj ne nižjih penzij, kot jih je odmerila še prejšnja administracija! Žalibog pa "aša država te konvencije ni še ratificirala. (Ostale nasledstvene države že vse!) Zboru- i jočo skupščino Glavnega Saveza je treba opozoriti, da zainteresira narodne poslance na to konvencijo, ki jo je treba čim prej ratificirati. Pa povrnimo sc h krivicam, da pokažemo s prstom nanje. Da, onim upokojencem, ki Ln ker so si poiskali kak postranski zaslužek, ustavljena je koncem leta 1920, oziroma s 1. januarjem 1921 draginjska doklada, ki jim jo je bil priznala svoj čas bivša avstrijska uprava, ne da bi jim bila nakazana draginjska doklada nove države SHS, ki jih je prevzela. Storjena krivica nikakor ni ublažena z dejstvom, da jim je priznana skromna draginjska doklada. No, te draginjske doklade dobivajo tudi penzijonisti s štirikrat-večjo temeljno penzijo. Pa tudi v tem pogledu so naši penzijonisti, upokojeni po 3. novembru 1918, na slabšem kot njihovi kolegi tam preko. Po čl. 4. rešenja min. sveta z dne 8. oktobra 1924 DRbr. 107.201 prejemajo vsi umirovljeni generali bivše srbske in črnogorske vojske, če so služili vsaj 20 let, po 3000 Din mesečne draginjske doklade, ne oziraje se na višino penzije in na stalno prebivališče. Po čl. 5 tega rešenja prejemajo ostali (prečanski) generali s 40 in več, tedaj general v činu vojvode s 50 službenimi leti, komaj polovico te draginjske doklade. Kolika pristranost! Protežiranje srbske vojske - sicer jim vsa čast in slava! — gre v breme davkov, ki jih prečani plačujejo v višji meri kot ostali deli države. Kaj imamo prečani toliko generalov v pokoju? Pravijo, da bi stroški za en odvišnl luksuzni avtomobil krili vso diferenco pri teh draginjskih dokladah. To trdi zagrebški »Naš Glas«, ki se je tudi zavzel za upokojence in z vso energijo. Posledica vseobčega potiskanja penzijo-nistov v kot so že preočite. Če velja za aktivno .kiradniiŠtvo nemška krilatica o bedi, bi mi dejali o cilindru že brez krajcev in s pošvedranci, tedaj velja za penzijoniste resnica, da so gologlavi, bosopeti desetniki. Znani so slučaji, da si je končal življenje naš obupanec v vodi, s strelom v srce, da ni bilo denarja niti za mrtvaško rakev . . Nadaljnja krivica se je učinila našim upokojencem glede voznih olajšav. Kakor znano, priznana je upokojencem samo trikratna polovična vožnja po državnih železnicah. Na glavni skupščini dne 19. in 20. t. m se bo predlagala v tem pogledu prav re-solutna 'resolucija, v kateri se bo poudarjalo dejstvo, da so tvorile nekdaj te legitimacije bistveni de) službene pogodbe med državo in med njenim nameščencem. Legitimacije so bile potemtakem neke vrste popolnitev na-meščenčevih služb, prejemkov, nekak »de-putatum in natura«, ki se ne more mani nič, tebi nič konfiscirati. Dejstvo je tudi, da med aktivnimi in upokojenimi nameščenci ni prav nobene razlike: Upokojenec je danes to, kar bo po preteku izvestne dobe današnji aktivni tovariš, le-ta pa je danes š c to, kar je upokojenec že bil; oba pa dajeta .oziroma sta dala državi vse, kar sta ji bila in sta ji dolžini, t. j. svojo delavno moč po najboljši volji in vesti. Uvažcvati je treba tudi nadaljnje dejstvo, da bi država s priznanjem neomejene železniške legitimacije prav nič ne trpela na dohodkih; ob nespremenjenih reži iških stroških bi imela železnica od večjega števila potovanj upokojencev gotovo iste, če še ne večje dohodke. Na predlog resolucije glede kronskih upokojencev se bomo še povrnili. — TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA £ KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo:« Ljubljana- Bres 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova uliva; Zagreb, Račkoga ulica 3. Vestnik. Dosluženi državni uslužbenci — In njih upokojitev. Prejeli smo sledeči dopis: Nekateri — da, le nekateri doživč določena leta za upokojitev s 'polno mirovino. In potem — si šele pravi ubožec, ko imaš v roki uvere-nje o pensionisaniju z navedbo ipokojniinskiih prejemkov, ki ti po zakonu gre-uo. Pok oljnim e pa v resnici me dobiš. Vložiti moraš prošnjo za akontacijo 1. j. da Ti dovolijo ma račun zaslužene polne pokojnine okoli dve tretjini prejemkov vseh tvojih prin adle Mosta. — To akontacijo dobiš v teku mekaj mesecev ali pa tudi še me. Seveda glavna koinitrola 'ima- še porazno besedo, ona podere nekaterim upokojence m prevod beni dekret in zniža odmerjeno 'mirovino. Pritožiš se in zopet traja premnogo časa, da pride dokončna rešitev na dan. Ubogi upokojenec pa strada in hira ter počasi umira. Da upokojevanje ne bi hodilo tako daljne im trnjeve poti, naj bi vrhovna oblast pooblastila pojedine finančne delegacije, ki maj nakazujejo mirovine in inagari tudi akontacije, ker se inače lahko pripeti, da umirov-Ijenec prej od gladu pogine, kakor se mu izplača trdo zaslužna pokojnina. (Opozarjamo gosp. pisca tega članka na današnje objašnjenje v Vestniku. Ur.). Fronkarji. Oajna v »frankih« so zahtevali Francozi im ime »franki« ali davki od zemlje so se ohranili med preprostim ljudstvom do dandanes. Ljudstvo se stralši vsake novotarije; im se ne bi take, tako ljubeznive in tako globoko- tipajoče ne? Bivša avstrijska uprava je »franke« uredila, nastavljala je uradništvo, ki je davke odmerjalo in jili pobiralo. Umljivo, da meščan in kmet ni vzljubil davkarjev; saj se jih še dandanes boji. Najbolj neprijetno stališče so pa imeli seveda začetniki. Vse jih je mrzilo, se jiimi ogibalo in »fron-karji« so živeli dokaj žalostno življenje. Vsi ti zapuščeni, osovraženi »frankarji« so si v svoji osamljenosti vstvarjali v muke polnem razglabljanju svoje lastno, samobitno svetovno naziranje; odtujevali so se svoji okolici in so v proitizamahih, naposled že zagrenjeni vračali milo za drago: ponižni djo višjih, oholi do bajtarja in meščana, brezsrčni do podložnega osobja. Polagno se je medsebojno razmerje nekoliko ublažilo', toda — 'tradicija je ostala, dejal bi: naziranje se je podedovalo — do komaj pretekle dobe. Marsikdo se še spominja teh nekdanjih, čudaških davkarjev. »Fronkarje« obče so oblačili v najbolj ipdsama odela že Cankar, dr. Kraigher (kontrolor Škrobar) im drugi. Odmera In izplačevanje penzije. V zrni slu čl. 95. zakona o Glavni kontroli, čl. 156 uradniškega zakona, odnosimo v zmislu propisa čl. 266 zakona o budžetskih dvanajstinah za L—4V. 1924 pritrditi je morala odmeri redne pokojnine vedno tudi Glavna kontrola v Beogradu. Dogodili so se slučaji, da so 'upokojenci čakali po več kot leto dni na penzijo. Danes si dobil dekret, da si penzijom-ran, čakati pa si imioral vedno po več mesecev na svoje, že zdavnaj zaslužene krajcarje. Seda je fi-'niančno ministrstvo z odlokom DK br. 30700 od IX. III. 1923 odpomoglo temu zlu s sledečim odlokom, ki sc 'glasi: Nič več ni potrebno čakati na pristanek Glavne kontrole, če je že priznana pravica do pokojnine im njena višina. Nalog za izplačevanje penzije izide sočasno z odločbo o pravici in višini ipokojniine. Naredbodavci naj v bodoče stavijo predloge za odobreinje akontacij samo v onih primerih, kjer se porajajo dvomi o višini penzije, tedaj v 'dvomljivih primerih, če gre za smrt, takojšnje omesposobljeuije itd. Usoda uradništva ukinjene fin. delegacije v Splitu. Z rošenjem finančnega ministrstva, generalne direkcije državnega računovodstva -DK br. 25651 z -dne 13. HI. 1925 je ukinjena fininačna delegacija v Splitu. Njene posle sta prevzeli finančni ravnateljstvi v Splitu im Dubrovniku, potem davčni urad v Kotoru, izvestne posle pa finančna delegacija v Sarajevu. Ne zanima nas na tem mestu, kako, koliko, v kakšnem obsegu so 'Prenešeni ti posli ma omenejne oblasti; Morda se ob priliki povrnemo tudi še na to. Nas zanima predvsem usoda uradništva bivše finančne ‘delegacije. Im tako beremo, da bode razdelil kabinet finančnega ministrstva, a) koncept mo uradništvo med obe, že imenovani ravnateljstvi. Nekaj ga odide v Sarajevo, nekaj k davčnim okrajnim oblast vom v Dalmacijo; ostali — sposobni (!) morajo biti ma razpolago generalnima direkcijama direktnih im indirektnih davkov, nesposobne je predlagati za upokojitev; b) R a č u m s k o o s obje se razdeli med obe ravnateljstvi In med davčni urad v Kotoru. Nekaj se jih dodeli tudi davčnemu uradu v Splitu; vsi ti uradniki bodo vršili samo davčno službo. Kakor ad &):, morajo biti sposobni uradniki na razpolago centrali v Beogradu, nesposobni bodo penzijoinirani; c) Manipulativno u radništvo se razdeli med obe ravnateljstvi, ostanek gre v Sarajevo, 'če je sposoben; d) Zva-ničniki — izvrševalci se dodele davčnim uradom po deželi; e) Sluge so bode dodelilo po potrebi. — Posle deželne blagajne tinairtčne delegacije prevzame davčni urad v Splitu. Zanimiva je -tudi določba, da morajo odslej vsi davčni uradi svoje previ šk e (preko maksima) pošiljati drug drugemu poi nastali potrebi im po nalogih obeh finančnih ravnateljstev. Če pa ne bode takih potreb, -pošiljati je previšk-e delegaciji v Sarajevu. O sob j c ukinjene deželne blagajne se dodeli davčnemu uradu v Splitu in ostalim davčnim okrajnim o-blast-vom. Ker se obeta ukinitev tudi maše finančne delegacije, je ta razpis več kot važen. Pomladanske obleke in površnike Vam nudiieno = Ljubljana. = Za davčne izvrševalce. Po -natančnem pojasnilu in po smotremem posredovanju -našega ministra gospoda dr. Žerjava so uvideli na merodajnem mestu V -Beogradu, da se je res zgodila velika krivica -reduciranim davčnim izvrševalcem v Sloveniji in so najprej -poskusili to krivico deloma popraviti na ta način, -da so se reducirani sprejeli nazaj v službo kot služitelji oziroma ko-t izvrševalci s prejemki služiteljev. Ker pa bi to nikakor ne bilo dobro in pravično, da bi izvrše valni služitelji morali opravljati za manjše -službene prejemke listo službo kakor bolje plačami davčni: izvrševalci zvanlške skupine, se je sedaj v finančnem miineistrstvu sklenilo, da se tudi ta občutiti -nedo-s-tatek odprava itn da se smejo vsi izvrše valni služitelji pri davčnih uradih po petih letih izključne izvršilne službe prevesti v skupino -zvaničnikov ali pod uradnikov. Ta v d e važni ter jako pravični im -urnostmi sklep potrjuje poročilo »Jutra« štev. 76, ki -se glasi: »Minister za finance se pooblašča, da more pri pomanjkanju kvalificiranih kandidatov za davčno eksekutivo dosedanje slu žit el j e davčnih uradov v Sloveniji, ki imajo najmanj 5 let službe, izključno v eksekutivnih poslih, prevesti v skupino zvaničnikov.« S tem se končno popolnoma popravi krivica, ki se je -zgodila 17 mlajšim slovenskim davčnim izvrševalcem, ak-o izvzamemo izgubo tna službenih prejemkih in razne bridkosti, ki so ijh morali med -tem pretrpeti naši ubogi reducirani s -svojim družinami. Nekateri so že dopolnili petletno izvršilno službo in so dobili pravico za zva-ni-ška mesta; drugim manjka še nekaj mesecev. Potrebno je še, da se ta rešitev primerno- uzakoni in da se izda pismena -naredba, ki bo jako važna tudi za -bodočnost, ker se bodo po njej lahko sprejemali tudi nekvalificirani prosilci, dokler ne bo na razpolago kvalificiranih. Torej najprisrčiicjša zahvala vsem, ki- so pripomogli h končni ugodni in -pravični rešitvi -te naše tako pereče -in boleče stanovske zadeve! — Za društvo davč. izvrševalcev: F. R. Popravek. V štev. 9 »Našega Glasu«, v kateri je bilo objavljeno poročilo o VII. letnem občnem zboru -podpisanega društva so nastale na strani 3 sledeče pogreške: »Pod naslovom samostojni predlogi točka 5) im v odstavku volitve 9. vrsta, se ima pravilno glasiti »Gregorčič im ne Gregorič.« Kaj pa to? Trije absolvirani juristi so se odločili za finančno konceptno službo, kjer ni nobenega naraščaja ter je izgled na hiter avanzma zelo ugoden. Finančna delegacija je priporoč'la njihove prošnje. Prosilci so seveda mislili, da bodo imenovani za področje slovenske fnančne delegacije, a se je stvar preokrenila v drugo smer. Kakor čujemo, so kandidati sprejeti, pridržala jih je pa generalna direkcija neposrednih' davkov v Beogradu — zase. Društvo zemljeknjižnih uradnikov in Izpra šanlh aspirantov v Ljubljani lina dne 10. maja 1925 ob 2. popoldne v dvorani št. 28. justične pr-lače v Ljubljani svoj redni občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika o Zadnjem občnem zboru; 2. poročilo -tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo -in pregledovalcev računov: 4. določitev članarine; 5. volitev odbora; 6. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje istotam in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo brez ozira na število došlih sklepčen. Opozarja se, da morajo biti v smislu § 16 društvenih pravil predlogi, ki naj pridejo pri občnem zboru med slučajnostmi v pretres, najkasneje 8 dni pred občnim zborom prijavljeni društvenemu odboru. Odbor. HOTEL SLON Renomirano prvovrstno podjetje. Sobe moderno opremljene. — Izborna restavracija. — Elegantna kavarna. — Velika parna in kadna kopel. — Shajališče uradnikov in trgovcev. Solidne cene! Kaj ho z našo deco? Cehi so že lepo •organizirali počit,niške kolonije slabotnih otrok, ki bodo -uživali dobrote morske kopeli v Gradežu in drugod. N-ujinia potreba bi bila, da se zavzame tudi pri mas kdo za slično akcijo, da se omogoči tudi naši bolehni -deoi bivanje na sinjem Jadranu. Mnogo staršev je, ki bi radi poslali sv-oije otro,k e na -morje, pa se ,ne vedo kam obrniti-. -Mogoče hi se zani- mal za to veleva-žno akcijo zdravstveni odsek? — Ta apel smo po-snc-li po »Učit. Tovarišu«. Kolikor je nam znano, je vsa akcija že v -rokah tuk. zdravstvenega odseka, ki- pošilja n-a otok -Lokrum izveš tn-o število otrok m-a državne stroške. K stvari se še povrnemo-. Prosimo pa -gospode kolege od zdravstvenega odseka, da nam pošljejo točne -informacije, ker je to eminentno važna zadeva. Za tiskovni skald »Našega Glasa« so darovali: g. Josip Jaklič, carin, upravnik v pok., v Studencih pri Mariboru: 25 Din; g. dr. Simon Dolar v Kranju: 10 Din; gg. Adolf Arko, ravnatelj jetn-išnice v Ljubljani, Drago Schmit, sod. oficilai v Trebnjem, in Josip Simerl, sodi kanci ist v Šoštanju, vsak po 5 Din; Občni zbor društva vpo-ko-jenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani, ki se je vrši! dne 23. marca t. L, pa je sklenil, darovati za tiskovni sklad »Našega Glasa« 100 Din, ki jih je uprava tudi že prejela. Iskrena hvala vsem! Uprava. Ign. Žargi Pri nizki ceni! Sv. Petra cesta štev. 3 nudi cenjenim odjemalcem veliko izbero raznega perila, krasna Izbcra površnih jopic, jumperjev, rokavic, nogavic, zaloga raznih kravat, posebno samoveznic itd. itd. po primerno znižanih cenah. NAJBOjJäa MUDI 9.60RS6 Originalne (prave) potrebščine za „Opalograph" Barvne trakove, ogljen-, indigo, povoščeni papir podloge za stroje, kopirne zvitke, razmnoževalne barve, konceptna držala. LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica. Šelenburgova ulica. Maribor, Glavni trg 9 Zaloga manufakturnega blaga, sukna In svile. Pred nakupom pomladanskega in letnega blaga oglejte si mojo krasno zalogo najnovejšega damskega in moškega blaga za obleke. Samo češki in angleški Izdelek. Ker so cene znatno padle, Vas lahko z dobrim blagom poceni postrežem. Se priporoča JANKO ČEŠNIK LJUBLJANA, Lingarjeva ulica. Proti jamstvu prodajam na obroke po navadni ceni! Manufakturna trgovina FABIANI & JURJOVEC Ljubljana, Stritarjeva ul. 5. Priporočata se pri nabavi spomladanskega in letnega blaga. Vedno v zalogi perje in pub od najcenejše do najfinejše vrste. Na obroke proti garanciji uradov. N IN ►: N N Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA& CIE, Ljubljana družba z o. z. brzojavi: Dcrenda Poštni hranilni račun 10.563. Telefon intemrban Ustanovljeno 1918 Prodajalna: Erjavčeva c. 2. 249 Ustanovljeno 1918 Centrala: Emonska c. 8. 313 Lastna novo zgrajena tvornica moške, deške in otroške konfekcije ter vseli vrst uniform. Prodaja svoje lastne izdelke po izredno znižanih cenah tudi na drobno v detajlni prodajalni na Erjavčevi cesti štev. 2, nasproti Dramskega gledališča. — Vsem stalnim državnim nameščencem proti jamstvu tudi na obroke. Oglejte sl našo bogato zalogo In prepričajte se o brezhibni Izdelavi in nizkih cenah. ALBERT VICEL trgovšna mešanega blaga (steklene, porcelanate, majo-lične in emajlove posode) MARIBOR Glavni trg 5. Glavni irg 5 Za siakMP isbieke in perila se priporoča trgovina J. H. Šoštarič, Mosor Aleksandrova cesta štev. 13 Trgovina z modnim, manufakturnim, suknenim in platnenim biagorp, perilom konfekcijo in pleteninami. iPripor-oča se motiaa vrgovina H Sinkovič ESl.li.$8S LJUBLJANA, Mestei trg !9. ■tevlie, nagavlesi, moške kio-b«ike kudite naiee.-.eže pri tvrdki Anica Traun Maribor Grajski trg 1. Grajski trg 1. Tovariši! Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami i. ii bi. i at Mubljana. Kongresni trg št. 8. Prvovrstno blago in zmerne cene Ha obroke. manufakturo in konfekcijo perilo ctc., obleke po mer za gospode in dame iz lastne prvovrstne, krojačnice, dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke edino : le pri tvrdki Osvorin jßliiäi m družba z o. z. MARIBOR, pisarna: Gregorčičeva ul. 1 Najboljši šivalni stroj je edino le ‘Josipa Polete znamka Gritzner in ftöler za rodbino, obrt in industiijo Liubljjana blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezn aten. Vetletaa garancija Delavnica xa popravila. Na veliko Telefon 913 Na malo Ivan Gajšek papirna trgovina LJUBLJANA $v. Patra -cesta 2 pisarniške potrebščine, papir, fini pismeni papir, notez-, umetniške razglednice. Fino blago — nizke cene. Edino založništvo „Jugoslovanskega poslovnega koledarja“. F. SZBDtnsr, LjltlijM ŠeSenfourgcva ul. 1. Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji. Med tio&rim »ajbošjše! PFÄFF šhfsiroi strop FUCH ScoSesa po ugodnih cenah in plačilnih pobojih debete samo pri LSubSjntsa ICiiM. novo me$6o D. Z O. Z. „ELITE“ LJUBLJANA, Prešernova ul. 7-9 Inter. tel. 51 Inter, tel. 51 Konfekcijska trgovina za dame, gospode in deco. Izdelovanje damske, moške m otroške konfekcije. En groš! En detail! Perje in puh C. 3. HAMANN = Ljubljana, Mestni trg 8. — I. Trpin nagcenejša manufaktura Maribor Glavni trg 17. L. Mikuš Ljiitilians, Msstni trg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic .'‘»pravila se izvršujejo točno In solidno Krasna izbera moškega in damskega blaga pri tvrdki JOS. SNOJ manufakturna in modna trgovina Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3 Od 30 Din naprej damske reformne hlače v vseh modnih barvah H. KENDA, Ljubljana, Mestni trg 17. Priporoča se modna trgovina T EGER Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 2. Prašek za pecivo vanilin sladkor J® ■■■■.■■.ei ir ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■ Kima, reitiiMii in Met »ZVEZDA" Ljubljana, Kongresni trg 1 se priporoča vsem cenjenim domačim In tujim gostom. Kavarna. restavracija, klet, kegllšče. velik modern senčnat vrt Itd. — Na razpolago so vsi domači listi, časopisi In revije, kakor tudi vsi večji politični, leposlovni In llustrovanl slovanski, francoski, Italijanski In nemški listi. — Preskrba za prvovrstno kavo, okrepčila vseh vrst, Izborna kuhinja, okusne ledi, prigrizki In izborna pijača. BOT Dnevno prvovrstni koncerti od 5. ure naprej. Postrežba najboljša in najtočnejša! — Kavarna In restavracija „ZVEZDA" Je zbirališče vseh narodnih krogov. Z. mnosobrelen .b!,k „ pRAN KRAPEŽ. "1 ■■■■■■■■■■■■eeeeeeeaeeeBeee*eeMBe Stran 6. »NAŠ GLAS « Štev. 11. Savez nabavljačkih zadruga državnih službenika, Beograd. Broj 2427-IV-a POZIV za četvrtu redovnu skupštinu Saveza fc'abavijačkih Zadruga državnih Službenika, keja će se održati u Splitu, na dam 26. Aprila 1925. god. u 9. časova ore nodne u Feleru Narodnog Pozorišta. DNEVNI RED: ^ t. Imenovanje perovodje i Izbor trojice overača (potpisnika) skupštin. zapisnika ; 2. Izveštaj Upravnog i Nadzornog Olbora o radu u lt>24. god.; godišnji račun za 1924 god., davanje razrešnice Upravnom i Nadzornom Odboru i donošenje odluke o podeli čistog viška; 3. Predlog Upravnog Odbora za ovlašćenje za kupovinu ili zidanje :grade (doma) za kancelarije i magazine Saveza: 4. Predlog Uoravnog Odbora o izmenama Pravila Saveza ; 5. Predloži i žalbe pojedinih zadruga (prema či. 39. Pravila); 6. Odluka o mesi u, gde će se održati iduća redovna skupština: 7. Izbor 6 članova Upravnog Odbora i 2 zamenika; 8. Izbor 3-ce članova Nadzornog Odbora i 1 zamenika; Primedbe: 1. Ako na dan 26. Aprila 1925. god. ne bude prisotan Pravilima odredjeni broj predstavnika Zadruga, skupština će se održati 27. Aprila 1925 god. pre podne u 9 časova na istom mestu i sa istim dnevnim redom i rešavaće punovažno bez obzira na broj prisutnih predstavnika (cl. 36. Pravila). 2. Godišnji račun stoji na uvidjaj u kancelariji Saveza i u jednom primerku dostavlja se svakoj Zadruzi sa ovim pozivom (čl. 33. i 57. Pravila). 20. Marta 1925 god. u Beogradu Za Upravni Odbor Saveza Nabavljačkih Zadruga Državnih Službenika Upravnik, Vladimir N. Vujnović, s. r. Podpredsednik, D-r Košta N. Todorovič, s. r. Aktiva. I. Radna fzravnaoja na daa 31. decembra 1924. god. Pasiva. Blagajna . 12.922 05 Glavnica: Dužnici: a) udeli Zadruga 254.855 — a) Novčani zavodi 6,129.467 48 b) 10°/0 obustava po čl. 70. Uredbe-Zakona 67.050 41 b) Zadruge 20,186.194 45 c) 1°,0 obustava po čl 70. Uredbe-Zakona 45,522.016 71 45,843.922 12 c) Liferanti 2,621.767 45 2?,937.429 38 Fondovi: Hartije od vrednosti: a) rezervni 37.348 77 a) u 7% državnim obveznicama .... 1,000.000 — b) penzioni 69.718 03 b) u ake jama Fabrike Rublja 600.000 — c) za koionijal 9.553 58 v) u 21/2 «/o rente za ratnu štetu .... 1,005.271 — 2,605 271 d) za prosvetne i humane svrhe .... 7.634 73 124.255 11 Roba: Poverioci: a) u magacinu manufakturna 6,282.785 39 Komitenti 45.220 — b) u komisionu manufakturna 2,391.806 42 Ostavljači Ostava 23,767.918 73 c) u magacinu kolonijalna 1,224.914 38 Čist višak 112.214 12 d) u Ljubljani kolonijalna oUu.yöu e) u Splitu kolonijalna 31.251 99 / f) u haitilama, knjigama i formularima . 335.455 88 11,072.194 95 / Po tekućim računima 176.599 58 / Udeo i ulog kot rat. Zadr. u Vukovaru 100.250 — / Obrtni kapital kod Fabrike Rublja 2,000.000 — / Čekovi 221.765 72 / Nameštaj i pribor 316.315 80 / po otpisu 31.631 58 284.684 22 / Osnivački troškovi . 138.195 — / po otpisu 13.819 50 124.375 50 / Opravka magacina 104010 — / po otpisu 20.802 — 83.208 — / Ostave 23,767.918 73 / Kaucija (za telefon i osvetlenje) . . 805 — / Nenaplaćeni kup. 2'/2% rat. štete za 11 mes. 187.075 / Razna aktiva 319.060 95 / 69,893 560 08 69,893.560 08 1 i 1 Razhod II. Račun gubitka 1 dobitka na dan 31. decembra 1924. god. Prihod Osoblje: a) plata i dodatci....................... b) porez i osiguranje.................... Revizija Zadruga.................... Zadružna propaganda ................. Ostali troškovi: a) upravni............................... b) kancelarijski........................ c) kririja.............................. d) putni članova Uprav, i Nadzor. Odbora e) razni ............................... Otpisi.............................. Čist višak.......................... 912.376 168.017 375.267 134.152 129.154 131.587 94.065 1,080.394 75.142 78.000 864.227 66.253 112.244 2,276.261 Kamate: a) po tekućim računima............ b) na hartijama od vrednosti . . . • Višak na robi: a) na nabavci robe za rač. Zadruga b) na manufakturnoj ....... 1,384.796 241.485 630.946 19.033 1,626.281 649.980 2,276.261 67 Podpredsednik Upravnog Odbora D-r K. Todorovič s. r. Predsednik Upravnog Odbora* Miloš Štlbler s. r. Beograd, 31. decembra 1924. god. Knjigovodja, Upravnik, Milan Gačič s. r. Vladimir N. Vujnović „ , , ČLANOVI UPRAVNOG ODBORA D-r Smiljan Klaič s. r., Duš. P. Letlca s. r., A. Z. Ilič s. r., Branko Živkovič s. r., D-r Oskar Veljačič s. r., Petar Pešlč s. r., Marin Katunarlč s. r., Toma S. Jovanovič s. r., V. M. Djurlčlč s. r., Mil. A. Kostič s. r., Košta V. Stankovič s. r., Milan Zorič s. r., D-r Milan Kugler s. r., Mltar Obrenovič s. r., D-r Konrad Šmit s. r. Na osnovu čl. 27. Uredbe — Zakona od 5. decembra 1920. god. i Pravila Saveza Nabavljačkih Zadruga Državnih Službenika — Nadzorni Odbor pregledao je ovaj „Račun liravnanja , ,J