Po pošti prejeman:
za
eelo leto naprej 26 K — h
pol leta ««trt , mesec
13,-,
6,50, 2,20,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta «etrt „ mesec
1'Z-
0	» — I
1	,70,
z« pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2.1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 171.
V Ljubljani, v soboto 28. julija 1900.
Letnik XXVIII.


Centifolia bureaucratica.
Te nežne in plemenite cvetice se bohato razvijajo v birokraških rastlinjakih, ki so zaprti in zapaženi proti svetlobi in zraku. V teh zaduhlih prostorih se val6 gosti oblaki dima, gosja in jeklena peresa pa škripljejo v kačjih ridah po velikih polah, na katerih se rešujejo prošnje in pritožbe raznih strank. Le dober turist, ki ima zdrava pljuča in trdne noge, more po temnih hodnikih in ve-gastih stopnjicah od vložnega zapisnika do dotičnega referenta zaslediti svoj »akt«. Za telo je morda zdrava ta hoja, a manj ugodna je ježa na starem »šimlju« za upravo in pravosodje. Že pred več nego tridesetimi leti je nemški birokrat na najvišjem klinu uradniške lestve izrekel krilate besede: »Bistvo birokracije je, da več pazi na obliko nego na stvar in misli, da stori svojo dolžnost, ako zadosti obliki.« Te pritožbe veljajo v prvi vrsti politični upravi. Mi Slovenci pa jih moramo — mutatis mutandis — obračati tudi na justično upravo.
Vsak narod ima v Avstriji v ustavi zajamčeno pravo zahtevati, da mu državna uprava daje uradnike in sodnike, ki so njegovega rodu, ali vsaj take, ki bo njegovega jezika popolnoma zmožni v besedi in pisavi. Poleg strokoynega znanja je to prvi pogoj redne uprave in dobre justice. Toda avstrijska birokracija hodi svoja izvožena pota in ta je največ kriva, da v naši državi divja že desetletja mej narodi strastni in srditi boj za ravnopravnost. Razpali parlamentarizem, negotovost političnega položaja, vedne ministerske premembe in vsa naša »mizerija« so žalostne posledice starih »cofov« iz dobe dvornih pi-saren in gubernijev. Nemški centralizem in birokracija sta dvojčka, ki jašeta vedno starega »šimlja«. To mršavo kljuse se redi od birokratskega prahu in vzduha . . . Molčali smo, da bi se nam ne očitala indiskretnost. A danes je »fait accompli« in naša časnikarska dolžnost je, da damo duška javni ne-volji. Izpraznjeno je bilo v Gradcu mesto
višjega državnega pravdnika. V graškem višjesodnem okrožju sta samo dve nemški okrožni sodišči, graško in ljubensko; ostalih pet, ljubljansko, novomeško, celjsko, mariborsko in celovško pa imajo opraviti v ogromni večini s slovenskimi strankami.
Trditi smemo, da je do polovice slovenskih aktov, ki jih rešuje višje državno pravd-ništvo v Gradcu. Naravno je torej, da bi morala justična uprava upoštevati to dejstvo ter imenovati za to velevažno mesto moža, ki je popolnoma zmožen slovenskega jezika. Tega itak ni nihče pričakoval ni zahteval, da bode imenovan slovenski sodnik. Slovenski poslanci so dne 9. junija na Dunaju sklenili, da store potrebne korake pri ministerskem predsedniku Korberju in pravosodnem ministru, baronu Spens-Boodenu. Storili so to in oba opozorili na dejanjske razmere. Dobili so tudi obljubo, da se zgodi, kar je »samo ob sebi umevno.« Toda obljubiti in dati, to je preveč. Imenovan je, kakor že znano, višjim državnim pravdnikom dr. R i e g 1 e r, ki je slovenščine popolnoma nezmožen. Njegovo politično barvo pa označuje že to, da je bil dlje časa predsednik nekemu radikalnemu nemškemu društvu in da je to predsedstvo šele odložil, ko mu je naravnost ukazal pravosodni minister. To je nov sad na rogovili nemške birokracije.
Gradec je danes trdnjava najradikalnejših nemških nacijonalcev in grof Gleispach je predsednik višjega deželnega sodišča. V Gradcu izhajata »Tagblatt« in »Tagespost«, ki dan na dan iz vseh svojih predalov blju-jeta žveplo in ogenj na „ubogo slovensko paro". In grof Gleispach je zapretil z demi-sijo, ako se prelomi princip, da bi v Gradcu višji drž. pravdnik ne bil tudi Nemec. No, in ta kruti princip je zopet zmagal, podlegla je pravična zahteva . . .
In isti VVaserjev zistem bode obveljal v Celju. Tu sta izpraznjeni mesti dveh sodnih svetnikov. Za ti dve mesti prosita dva najstarejša sodnika, ki sta že sodna svetnika. Imata pa ta podedovani greh, da nista trda
Nemca. Iz zanesljivega vira smo čuli, da je grof Gleispach že poročal na Dunaj o veliki »ogorčenosti« nemških sodnikov, ko bi bila imenovana slovenska kompetenta.
Za danes opozorimo samo na znano okrožnico z dne 20. prosinca t. 1. V tej okrožnici opozarja ministerski predsednik vsa oblastva na zakon ter jim zabičuje, da »jih morajo voditi le stvarni razlogi in oziri na blagor prebivalstva« in da noben uradnik pri svojih opravilih »ne sme kazati svojega političnega mišljenja.«
In kar velja o političnih uradnikih, v isti ali še višji meri velja v justičnih. Ali naj trpi zaupanje v justico ? Toda okrožnica je šla »ad acta«, mrtvi stroj nemške birokracije pa sopiha dalje v — lužo »Centifolia bureaucratica« pogajanja stari cvet ter rodi svoj grenki in neužitni sad . . . Lasciate ogni speranza — vi slovenski tlačani!
Mažari v hrvatskem Primorju.
XXXIV.
Mažari so se vrgli v najnovejšem času z vso silo na hrvatsko Primorje, da bi ga pomažarili. Za glavno oporo tega delovanja jim služi Reka, kjer so zdaj neomejeni gospodarji. Dokler je hrvatski sabor odločno branil Reko kot svojo posest, so Mažari delovali bolj po tihoma s svojimi velikoma-žarskimi osnovami; ko je pa hrvatski sabor v svojem zadnjem zasedanju vkljub odločnej obrambi od opozicijonalne strani prav ma-lodušno prepustil to znamenito hrvatsko mesto mažarskej nadmoči, so brez razločka vsi Mažari veselo zavpili: Reka je mažarska.
To izjavo ponavljajo zdaj vsi mažarski časopisi od dne do dne. Reka mora biti mažarska, kakor so vsa ostala ogerska mesta, kjer so znali Mažari s svojim nasiljem zadušiti bodisi že hrvatski, slovaški, nemški in rumunski živelj, tako da je zunanje lice takih ogerskih mest zares mažarsko, dasi prebivalstvo ni mažarsko. Seveda je njihova prva skrb, da postane tudi prebivalstvo čim
LISTEK.
Strte verige.
»Slovenski Narod« bode kmalu ustavil svoje plodonosno delovanje in slovenska »inteligenca« bode osamljena, brez dušnega Jčeta. Dokaz: Namen »Slov. Naroda« je, 'uničiti klerikalizem. In v baš poteklem tednu zaklical je »Narod« ves navdušen svojim vernim, da se mu je posrečilo, streti »verige klerikalizma«, tako da bodejo kmalu razpadle in bo naše ljudstvo potem prosto in srečno, tako srečno ...
Na ta način bode dosegel list svoj namen in postal bode nepotreben. Postal ? Toda to je druga stvar . . . Re8 pa je, da postane vsako delovanje nepotrebno, kedar je doseglo svoj namen. Torej bi bilo logično, ko bi list prenehal: klerikalnega zmaja je že večkrat uničil, klerikalcem večkrat sapo zaprl, — vsaj sam je trdil tako, — sedaj pa je stri še klerikalne verige. Namen lista je dosežen. Inteligenca slovenska, kako boš potem osamljena! Kedo bo za-te zbiral vse protiklerikalne pripovedke, kedo prestavljal iz nemških listov napade na duhovnike? Več ne boš črpala iz tega vira 'modrosti. Temeljitih člankov o liguorijanski morali bo konec.
To so bili članki!
Kako učeno se je bralo : Na tej in tej
preje mažarsko, kajti mažarizacija cele Ogerske je zdaj prva in glavna naloga ogerskih državnikov. V svojej zaslepljenosti mislijo, da bodo mogli svojo mažarščino širiti tudi preko ogerskih mej posebno po slovanskem jugu in še posebej po obalah Jadranskega morja, o katerem si že zdavnaj domišljajo, da mora biti mažarsko.
Mažari dobro vedo, da je to težavno delo, kjer so v vseh teh krajih osamljeni in prav malo priljubljeni, vendar pa ne odstopijo na noben način od svoje idejo ter hočejo imeti za središče svojega delovanja ravno Reko, katero so si na tak čuden način prisvojili. Tukaj so zares gospodarji, in morejo delati po svojej volji, toda delo ni tako lahko. Reka ima z okolico 34.000 prebivalcev, od katerih ste dve tretjini Hrvatov, ostali pa Lahi, dočim je naseljenih Mažarov komaj 200 duš, in še to bo večidel mažarski židovi. In mažarstvo navzlic temu napreduje na Reki, ker ga država podpira z vsemi sredstvi. Mažari so znali, da jim je na Reki najnevarnejši živelj hrvatski, ker je v veliki večini, njega je bilo treba iztisniti najprej iz vseh postojank, posebno pa iz šol. In to so vse mojstersko izveli, tako da nima 25.000 reških Hrvatov nobene hrvatske šole. Lahom pa so dovolili po šolah laški jezik seveda s tem dodatkom, da se po malem uči tudi državni (!) jezik ogerski, za peščico mažarskih otrok pa so odprli čisto mažarsko šolo.
Tako so Mažari vrinili svoj jezik v reške ljudske šole, koder se zdaj že prav oblastno šopiri ter sega že v reško okolico. Prebivalstvo reško zaslepljeno od koristi gmotne, ki jo dobiva od raznih podjetij bodisi že v samem mestu bodisi po tovarnah v mestnej okolici, se je udalo v svojo ose,do ter udalo novim svojim gospodarjem, ln nič bolje ni v srednjih šolah. Tudi tukaj gospodari ma-žarščina; a kar je posebno žalostno, je to, da se število dijakov v novejšem času na mažarskej gimnaziji množi, gotovo znamenje, da se tudi srednjih stanov mažarščina po-
strani tega in tega svojega dela piše sveti Alfonz Liguorijanski tako in tako. Ko je bilo potem dokazano in dognano, da dotično delo niti toliko strani nima, rekli so, da mora biti pa kje drugje ; nekje je, to je izreklo sodišče v — stettinu! Še nikoli kaj tacega! To je bilo temeljito, to je bilo učeno ! In kak sijaj dobi časnikar iz naših južnih dežel, ki pozna celo akte sodišča — v Stet-tinu! Ali je morda to sad liberalne slo-vensko-nemške zveze na Kranjskem? Jeli morda to nje učinek, da se hodijo slovenski liberalci učit k Prusom ? Potem je vsenemško gibanje prekošeno in Woll s Schonererjem vred se mora silno veseliti: Prusi celo nam Slovencem vzor! Seveda, kedar se gre proti »klerikalizmu«, tedaj so nam vzor makar kitajski bokserji. Ti tudi pobijajo »klerikalne« misijonarje in druge take »klerikalce«.
Našim liberalcem se ne manjka takih vzorov. »Prid' Kranj'c se les učit!« Da se le strejo »klerikalne verige«, pa je dobro. Kako žulijo to verige marsikaterega izmed liberalne »inteligence«, ki jc študiral z du-hovskim denarjem. Neprijetno je, kedar so spomni teh verig, kako dobro bodo torej, kedar bodejo ležale strte na tleh. Olajšana bode liberalna gospoda, tedaj še le »vremena bodo Kranjcem se zjasnila«.
samo en temen oblak bo kazil sicer čisti in jasni nebesni obok: Naš izvanredno
duhoviti zmagovalec »klerikalizma«, »Slovenski Narod« namreč, bode, ker bode dosežen njegov namen, prenehal izhajati, ker sicer bi moral boriti se z mlini na veter in postal bi smešen.
Postal? . . .
tta Zaplaz!
(Jos. Lavtižar.)
III.
Da -si je cerkev velika, napolnjena je do zadnjega prostora in še zunaj mora stati nekaj naroda. Težko se je pririti do velikega oltarja, kjer ugledaš na tabernaklju Marijino podobo t. j. kip, predstavljajoč Mater božjo kot kraljico z Jezusom v naročju in žezlom v roki. Ob straneh stojita sv. Joahim in Ana, nad oltarjem pa čitaš napis : »Devica usmiljena, prosi za nas !«
Kot posebnost omenjam, da stoji v tronu soha Marijinega srca, tretjo podobo imajo pa v stranskem oltarju ; katera je torej prava ? Rekli so, da ona na tabernaklju. Ob taki Iiturgiški nepravilnosti človek pač ne more ohraniti zbranega duha. Na oboku svetišča gledamo več zgodeb iz Marijinega življenja (naslikal plem. Goldstein 1. 1851). Ladiji, ki ima dva oltarja, jo prizidan nekak atrium nenavadno oblike. Mesto stropa sc vspenja nad njim leseno nadstrešje, podprto na vsaki strani s kamenitim stebrom Vrh
strehe visi v stolpiču zvon, s katerim pozvanjajo romarji kakor na otoku blejskega jezera. Ob spodnjih stenah vodi v atrium devetero (!) vrat, ki pomenjajo baje devet korov angeljev. Sedaj so še zapažena z deskami ter čakajo dovršenja ob ugodnejšem času.
O celi stavbi moramo sicer reči, da je zidana simetriško; vsi trije deli: svetišče, ladija in atrium kažejo pravilno razmerje, da si jim manjka edinostnega sloga. Vendar je gotova stvar, da se mistiški nazori ne morejo uporabljati za dejanske potrebe. Nasprotnega mnenja je bil pokojni čatežki župnik Josip G r e g o r i č. On je krog leta 1866 veliko zidal, opirajoč se na staro prerokbo, da bo stala na Zaplazu krasna cerkev s sedmerimi stolpi in da bo dohajalo silno veliko ljudi na božjo pot. Mož je sicer z mnogimi stroški naredil marsikaj — hudo-mušneži so rekli, da zida »nebeški Jeruzalem« — toda dovršil ni kaj posebnega. Pošel mu je denar, katerega je treba zelo veliko za tako podjetje, z malimi svotami se ne more kaj prida narediti. Vsled tega se šo sedaj ni izpolnilo na Zaplazu skrivno razodenje sv. Ivana, katero čitamo v 21. poglavju. Prav tako sta tudi stolpa ob strani svetišča mnogo prenizka, da bi ju vpoštevali kaki posebnosti. In zvonenje — to je nad vse zanimivo 1 Vsa čast sicer zvonovom, posebno srednjemu, zaradi lepe BtaroBti, a kak glas
prijemlje. Na pomorskej akademiji dozdaj Mažari sicer niso napredovali, dasi država vzdržuje skoraj vse gojence na svoje stroške, to pa zato, ker morajo gojenci biti Mažari, kajti Hrvatov ne sprejemajo, ker bi jih radi popolnoma iztisnili tudi z morja, kar se jim pa gotovo ne posreči. Da bi Mažari radi tudi iz cerkve iztisnili hrvatski jezik, je poznata stvar, ter pišejo v novejšem času neprenehoma, da treba osnovati za Reko posebno škofijo. V tem vprašanju pa ne bodo tako lahko vspeli, kakor s šolo, ker v cerkvenih zadevah vendar še ne morejo odločevati po svojej volji.
Vrli sušaški »Novi List« opozarja Hrvate prav pogostoma na nevarnost, ki je zapre-tila v najnovejšem času Reki in ostalemu Primorju od mažarizacije, ki vidno napreduje. Temu se je treba odločno upreti. Kako? Vladni Hrvati so Reko proglasili za izgubljeno in opozicija nima s svojim delovanjem vidnega vspeha. Kdo naj tedaj reši Reko in okolico? Kdo drugi nego Hrvati sami. Po-žrtvovnost hrvatska je znana, rešila je že marsikaj, ki bi bilo sicer propalo, pa mora rešiti tudi hrvatstvo na Reki. Osnujte hrvatske šole! Koliko šol je že osnovanih po družbi sv. Cirila in Metoda po slovenskih in hrvatskih krajih, kaj se ne bi dale osnovati tudi na Reki in njenej okolici? To je prvo in najradikalneje sredstvo proti tujemu nasilstvu. Začetek bo težak, ali odločnost premaga vse težave. Reškim domoljubom je zdaj prva dolžnost, da preskrbe reškim Hrvatom hrvatske šole, celemu hrvatskemu narodu je sveta dolžnost, da podpira reške domoljube gmotno in moralno v tem pogledu. Ko dobimo hrvatske šole, potem moremo razvijati naše bojne osnove proti tujstvu na čvrstej podlagi, katere nam nobeden tako lahko ne izpodnese. Tedaj pogumno na domoljubno delo!
Politični pregled.
v Ljubljani, 28. julija.
Stališče Koerber jevega ministerstva je po poročilih nekaterih listov zelo omajano. Ministerski predsednik Koerber baje ne more najti primerne poti iz sedanje zagate in ve, da bo na vsak način zadel ob odločen odpor. Obstrukcija v parlamentu je neki vkljub poostrenemu poslovniku gotova na desni ali pa na levi. Kot dokaz za ta nevarni položaj navajajo dotični listi najnovejše obiske v Išlu. Predsednik najvišjega računskega dvora baron Gautsch je bil pred nekaj dnevi v Išlu ter bil od cesarja sprejet v avdijenci; pozneje je bil tam grol' Stiirgkh, ki neki tudi ni prišel samo pogledat lšelskih naprav. Baron Gautsch bo po teh virih Koer-berjev naslednik. — No, tem vestem nihče ne pripisuje nobene važnosti. Pl. Koerber niti ni pričel s spravno akcijo in se torej ne more trditi, da bi bil njegov načrt že do cela
izjalovljen. Sicer pa baron Gautsch ni posebno priljubljen v tistih krogih, ki vedno čakajo na izpraznitev ministerskih stolcev.
Poslanec dr. Fuchs pred svojimi volivci. Omenili smo že na kratko, da je poročal zbornični predsednik dr. Fuchs svojim volivcem ne sicer o delovanju državnega zbora, ker ta v zadnjih letih sploh ne deluje, marveč o razmerah v parlamentu sploh ter o rešitvi sedanje akutne krize. Pred vsem moramo naglašati, da je govoril dr. Fuchs kot vesten in značajen predsednik, izkušen in vnet parlamentarec ter kot patrijot, in, kar je najpomenljiveje, kot vsem avstrijskim narodom pravičen katolik. Naj-važneja je pač njegova izjava, da Avstrija ne more biti nemška, ker prebiva v nji poleg 8'25 milijona Nemcev celih 15 milijo nov Slovanov, in da se mora obnoviti dosedanja večina, v kateri je tabor Avstrije. V mejsebojnem porazumljenju avstrijskih narodov je jedina rešitev Avstrije. — Ta tako vsestransko pravična izjava je pa provzro-čila največji vihar v nemškem taboru. Dunajska Židinja in z njo vred vsa nemško liberalna in nacijonalna glasila udrihajo neusmiljeno po njem kot brezdomovincu, na zadnjaku, slavofilu in kdove kaj še vse Resnice ti krogi ne smejo čuti, posebno pa se razburijo, ako kedo pove, da Avstrija ni jednotna nemška država, marveč nekaka dr žavna zveza, obsegajoča razne narode.
Praktični socijalni kur s na D u naju se vrši letos v dneh od 4. do 6. sep tembra in sicer zopet kakor lani v slavnostni dvorani katol. rokodelskega društva, Gum-pendorferstrasse 39. Kot govorniki so določeni: prine Alojzij Liechtenstein o z g o d o vini socijalnega gibanja v Avstriji ; profesor dr. Beck iz Freiburga v Švici o vzgoji delavske mladine; poslanec dr. Weisskirchner o produktivni in prodajalni organizaciji za mali obrt; poslanec dr. Scheicher o a k t u elnih vprašanjih agrarne politike; poslanec Schirmer o organizaciji krščanskih rudarskih društev; poslanec Schoisvvohl in urednik Schvvechler o socijalnih posredovalnicah; Leop. Kunschak o vprašanju premo-garskih delavcev; poslanec dr. Frenay ia Mongunca o komunalni socijalni politiki; profesor dr. Schinder o bližnjih nalogah socijalne politike v Avstriji. Udeležniki potrebujejo vstopnic a 4 krone, dijaki in člani krščanskih učiteljskih društev takih a 2 kroni. — Upati je, da se tega velevažnega kurza kakor lani tudi letos udeleže zastopniki kranjskih krščanskih socijalcev.
900letnica krščanstva na Ogerskem. Mažarski židje in kalvinci so se s svojim nasprotovanjem slovesnemu jubileju krščanstva grozno opekli. Ves vladni aparat je zatrjeval, da se oficijelna Ogerska ne ude
leži »strogo cerkvene in strankarske slav-nosti« in da javna poslopja v Ostrogonu, kjer se vrši slavnost, ne »mejo razobesiti zastav. S tem so se pa temeljito uračunali. Na povabilo pripravljalnega odbora je cesar poveril zastopstvo pri tej pomenljivi slav-nosti nadvojvodi Frideriku, ki je naznanil svoj dohod v Ostrogon že za 14. avgusta. Ker se slavnosti udeleži celo zastopnik cesarjev, ne sme izostati ministerstvo, ki se mora in corpore oficijelno prikazati in morajo že radi dohoda nadvojvode vihrati zastave raz javnih poslopij. Veselje židovskih liberalcev se je torej spremenilo v bridko prevaro.
Ogerski domobranski minister baron Fejervavg se baje kmalu umakne z ministerskega sedeža. Pred nedavnim je mož sam izjavil, da hoče počakati le še sklepa drž. zbora in bo potem skušal uresničiti že davno izraženo željo po trajnem počitku, ker se je že naveličal vednih političnih borb. Pravijo, da je Fejervary že večkrat poskušal svojo srečo ter vlagal prošnjo za odpustitev, a jo je vselej umaknil vsled izrecne želje vladarjeve. Sedaj se mu neki posreči opetovani poskus.
S čim se Mažar i baliajo ? Pred ne -koliko tedni se je čitalo v časnikih, da je ogerski oddelek dobil na pariški razstavi »grand prix«, torej priznanje in odlikovanje prve vrste. Veliko se je o tem govorilo in pisalo in ni čuda, saj je ogerska vlada poslala na razstavo toliko stvarij, kakor kaka velika država; ogerski oddelek bojda nad-kriljuje, kar se tiče velikosti, oddelek angleški in severo - ameriški. — Težko pa je bilo uganiti, za katero stvar je dobila baš Ogerska prvo odliko na svetovni razstavi. In sedaj čitamo v »Pressburger Tagblatt u«, da so Mažari dobili to ceno za slovaške vezenine. Mažarski časniki so pa trobili v svet slavo mažarskih vezenin. Francoskemu predsedniku, lrancoskemu in svetovnemu občinstvu so predstavili slovaške vezilne iz delke kot mažarske. To ravnanje od strani Mažarov je tipično. V vseh rečeh Mažari delajo Slovakom krivico, vso lepo in dobro jim jemljejo, z njih umom in potom se pa ba-hajo in pri tem jih pa sramotijo in teptajo. »Že so minili časi pokornega trpljenja« — pišejo slovaške »Nar. Noviny«. — »Skrbeli bodemo, da se odkrije humbug pariške •grand prix« pred celim svetom, ker to je žalitev, ki je ne moremo tiho prenašati, ako nočemo postati strahopetni sužnji pred častnim svetom«.
O bodoči srbski kraljici pošilja sedaj srbska vlada nekaj pojasnil z ozirom na pisavo o njeni starosti in njenem dosedanjem življenju. Nevesta Rada Mašin je roj. glasom oficijelne izjave v letu 1867 in je torej stara 33 let, ločila se ni nikdar od svojega prejšnjega moža ter ni imela do sedaj nič otrok. Uradno se izjavlja, da jo je zunanji svet
bržkone zamenil s soprogo polkovnika Ma-šina, bivšega poslanika v Cetinju. Tudi vesti o nezadovoljnosti naroda nad zaroko so neki do cela izmišljene, ker je dobil kralj že nad tisoč čestitk in mu še sedaj dohajajo iz vseh delov dežele.
Mejnarodno brodovje v vzhodnoazijskem vodovju. V kratkem času bo v kitajskih vodah skupno 92 velikih ladij s 424.600 tonami in 697.000 konjskimi silami. Največ ladij, namreč 23, bodo imeli Japonci, za njimi pridejo Rusi, vendar pa presega rusko brodovje japonsko za 300 ton. Na tretjem mestu je Nemčija b 13 ladijami in 78.400 tonami, za njo pride še le nekdaj vsemogočna Anglija s 14 ladijami, a le 66 300 tonami. Francija jih ima 10, Amerika 6, Italija 5, potem pride Avstrija s 4 ladijami in 13.900 tonami, in slednjič Nizozemsko z 2 ladijama. Na vseh teh ladijah je 156 težkih, 877 srednjih in 1264 lahkih topov.
Mejnarodne sile v Kini. Neki be-rolinski vojaški list našteva moči, ki so jih dosedaj poslale velesile v obrambo tujcev na kitajska tla. Po tem viru se nahaja tam blizu 43 000 mož, in sicer v Tientsin-Taku 22.000 mož z 99 topovi, na polotoku Kwan-tung 20.000 z 32 topovi, v Kiao-Gau 1600 nemških vojakov s 34 topovi; na potu v Kino iz Nemčije, Francije in Indije je kakih 15.000 mož z 39 topovi. Za odhod je pripravljenih skupno 57.000 mož s 144 topovi, mej temi iz Nemčije 11.344 s 30 topovi, Japoncev 16 000, Rusov 20.000, Francija, Amerika in Italija pošljejo po 10.000 mož. Vsa mej narodna armada bo štela okroglo 115 000 mož s 347 topovi, in sicer bo mej temi 50.000 Rusov, 21.000 Japoncev, 16.000 Nemcev, 12.000 Angležev, 7000 Amerikanov, 6500 Francozov, 2000 Italijanov in 170 Avstrijcev. Kajpada vsa ta armada še ne bo kmalu na kitajskih tleh.
(
t
Dopisi.
Iz Kočevja, 27. julija. (Protestantizem v Kočevju). »Slovenec« je že kratko omenil, da je pretečeno nedeljo ljubljanski pastor s pridigo lovil kočevske Nemce v protestantizem. Poslušala je to pridigo peščica ko- • čevskih protestantov, pa tudi nekaj katoli- | čanov. Govore po mestu, da jim je bil go- \ vor všeč. Zakaj jim je bil všeč ? Ali jih je j prepričal, da je protestantska vera res Kri- i stusova? Ali jim je ta govor šele odprl oči in odkril resnico, ki so jo že dolgo, dolgo brez uspeha iskali? Vse preje ko to. Kdo izmed njih se še meni za resnico ! Da jih le govornik javno pohvali, in govor jim je všeč.
Če kdo že leta in leta ne izpolnuje več svoje velikonočne dolžnosti, kako bi se ne veselil govora, ki pravi, da spovedi ni postavil Kristus, da za odpuščanje grehov ni treba drugega, kot da podeli pastor vsem na enkrat vesoljno odvezo.
morejo imeti pritlikovci s premerom 31 : 48 : 72 cm ! O malem ne govorimo, ker ima razpoko, da se kar skoz-nj vidi (vox in faucibus haesit). Srednji je Elija Somrakov zvon z letnico 1608 in z napisom: »lesu Fili Dei vivi miserere nobis«. Veliki, iz livarne starega Furlana Gašperja Franchi 1696, nosi ob zgornjem robu besede : »Spi-ritus sancte, Deus miserere nobis«. Sam Bog ve, iz katerega stolpa so se glasili nekdaj!
O cerkvi nimamo važnih zgodovinskih podatkov, saj sega njena starost še le v leto 1848. Pač je stala na Zaplazu mala kapelica že v začetku 19. veka, toda morali so jo podreti po višjem povelju, češ, da se tu goji »praznoverstvo« (1813). Marijino podobo so prenesli na Čatež, kjer je čakala tako dolgo, da je gosposka dovolila zidavo nove kapele. Da-si hudo zatirana, se je božja pot vendar čedalje bolj povzdigovala in sedaj je posebno sloveča na Dolenjskem. Največji shod imajo v petek po Velikem šmarnu. Takrat pride par tisoč romarjev ali že več, nekateri tudi iz daljnih krajev.
Na zidu pred cerkvijo sem razgrnil zemljevid in poleg njega položil magnetno iglo, da si priučim okolico. Kmalu se zbere večja družba. Vsak je vedel pokazati kraj svojega domovanja, zato ni bilo treba veliko vpraševati, kako se imenuje ta cerkev ali ona vas. Lep kos »zelene« Dolenjske ima oko pred seboj, večinoma valovit svet z
nizkimi griči, med katerimi pogreša planinec svojih nebotičnih snežnikov. Tudi proti severu se polagoma izgubi megla in od daleč zablestite obe cerkvi na Kumu. (1219 m).
»Ali veste, kaj se je zgodilo tam gori ?« vpraša neki mož, rekli so mu Krivec, če sem prav razumel.
»Gotovo nekaj posebnega?«
»Mati je prinesla v cerkvico sv. Neže svoje bolno dete, da bi sprosila zanj zdravje, toda v silni gnječi so otroka zadušili. Potem priroma z mrtvim tu-sem na Zaplaz in otrok je zopet oživel. Bog ve, koliko let je že od tega, ker nobeden več ne pomni, med ljudmi pa je še sedaj znan ta čudež«.
Ginljiv dogodek!
Na povratku sva s tovarišem obiskala čateško cerkev, pozdravila g. župnika in se po klancu navzdol odpeljala v Št. Lovrenc nazaj. Hvala ti, dragi prijatelj, na gostoljubnosti ! Z veseljem te sprejmem tudi jaz, kadar prideš z vinorodnih dolenjskih goric v kranjsko Sibirijo.
Basni.
Spisal Jaz.
1.
Kmet pelje v klanec voz sena; toda vpreženo suho kljuse se premika le počasi, ped za pedjo, dokler naposled ne obstane in nikakor ne more in morda tudi noče več
naprej. Kmet se vjezi in vpreže namesto kljuseta čilega konja; a kljuse je užaljeno in govori ponosno : »Naj bo 1 Sicer bi mu ne prepustil svojega mesta, a zdaj storim to nalašč, samo da vidim, kako bo vozil«.
2.
Nekov gospodar je imel na svojem dvorišču lisjaka. Čez leto in dan ga pozove na račun, kako mu je varoval dom. Lisjak prične: »Poglej na okrog po bogatih njivah, bujnih travnikih, krasnih gozdih — vse je v tako lepem stanu, kakor prej, če ne še v lepšem. Kdaj si pridelal več krompirja, lani ali letos? Kdaj več žita, kdaj več —«.
»Ali, ljubi moj lisjak«, ga ustavi človek, »kako to, da se nič ne ozreš na dvorišče. Rad bi vedel, kje so moje kokoši, zakaj te sem ti izročil v varstvo, ne pa njiv, travnikov in gozdov«.
Lisjak se ni mogel zagovarjati, zato je nekako skrivnostno izginil.
Ko lisjak odide, praša človek varuha psa : »Čudno se mi zdi, da je lisjak samo po dvorišču kradel; kako je to, da se ni lotil tudi njiv in gozdov in travnikov?«
»Zato ne, ker ni bilo tam ničesar zanj«,
odgovori pes.
Ne dolgo na to pride lisjak suh in sestradan k svojemu prejšnjemu gospodarju nazaj.
»Glej, ali sem še poštenemu lisjaku po-
doben? Ali se ti ne smilim v dno srca? Četudi mi ne zaupaš, vzemi me vsaj iz samega usmiljenja v službo«.
»Res se mi smiliš, da si tako globoko padel«, pravi nato gospodar, »a glej, človek je že tako ustvarjen, da gleda rajši tujo škodo, kakor — svojo«.
3.
Prišel je vsakoletni občni zbor in živali1 so volile gospodarja. Letos sta kandidirala lev in — osel. Vsi so volili leva, samo mehkosrčni medved je glasoval za osla. »Zakaj pa to?« začudi se mu volk.
»I, smili se mi osel«, razloži medved, »zakaj tepec ne more biti samostojen in zato je ustvarjen le za slugo ali pa za go spodarja, da ga podložniki žive. Zdaj, ko je oropal, stavim, da si poišče službe, četua pri svojem najhujšem dosedanjem sov ražniku«.
Dejal sem, da je volil osla samo me dved; a to ni res: tudi lisjak je glasoval zanj.
»Kaj se ti je lev zameril?« ga prasa volk. »Nikakor ne«, odgovori lisjak, »ampak lažje bi se živelo pod vlado oslovo«.
»»Kako to?««
»No, — ali bi ti poslušal tacega gc
spodarja?«
»»Nikdar ne!««
»Jaz tudi ne«, odgovori modri lisjak
Če kdo niti temeljnih naukov katoliške cerkve ne pozna, če se komu ne ljubi poslušati katoliških pridig, ali mu more kdo bolj ustreči kot pastor, ki trdi, da ni treba poslušati duhovnikov. Sam se lahko uči o veri naravnost iz sv. pisma, ki je zopet lahko preustroji, kakor mu ugaja.
Kdor nima toliko moralne moči, da bi se držal cerkvenih zapovedi, tega morejo gg. pastorji res lahko pridobiti za-se. Kaj čuda, da je tak govor mlačnim katoličanom všeč!
Misleči kočevski meščani pa naj premislijo to-le :
1.	Pravi katoličan nikdar ne bo šel poslušat protestantskih govorov. Kdor vedno in vedno posluša govore proti katoliški veri in se vrhu tega tudi ne pouči o resnici, pri njem ni mogoče drugače, kot da se mu najsvetejše stvari pristudijo, da postane mlačen ali celo odpade. Bodi še tako trdno prepričan, da je prijatelj pošten, če le vedno poslušaš ljudi, ki ga obrekujejo, nehote ti bo postal neljub in dvomil boš o njegovi poštenosti.
2.	Če bi ne imeli nobenega drugega dokaza, da je katoliška vera prava, protestantska pa kriva, zadostovalo bi dejstvo: katoliški in protestantski duhovniki si prizadevajo pridobiti ljudstvo za svojo vero; pa prvi s tem, da se ljudskim strastem ustavljajo, drugi, da se jim laskajo. Kateri bo pravi apostoli Kristusovi ?
Kako lahko bi dobil sv. Janez Krstnik Heroda za-se. Samo reči bi mu bilo treba: »Prav imaš, kralj, le živi v prešestvu!« Ali je pa storil to? Ne. Pripravljal je pot Kristusu in zato je pogumno zaklical: »Ni ti dovoljeno imeti žene svojega brata.« Glavo ga je stalo to očitanje, toda boril se je za resnico, ne za Herodovo prijateljstvo.
Kako navdušeni bi bili farizeji za Kristusov nauk, če bi jim bil Kristus rekel: »Le tako naprej, farizeji. Ne poslušajte tistih, ki vam očitajo napake.« Toda on bi potem ne bil obljubljeni Mesija, ki se je moral ustaviti človeškim strastem.
Sv. Pavlu bi ne bilo treba tožiti, da je bil od Judov preganjan, če bi bil Jude in pogane pohvalil, ker so živeli brezbožno in razkošno. Pa sv. Pavel se je zavedal, da je apostel Kristusov, in zato je oznanoval Kristusa križanega, ne mene se za to, ali bo ljudem to všeč ali ne.
In tako so delali vsi apostoli Kristusovi in delajo tudi še danes. Kdor pa hoče ljudi s tem pridobiti za svojo vero, da se laska njihovim slabostim, ta ne oznanjuje Kristusove vere. Iz ljubezni do ljudi je prišel Od-rešenik na svet, a raje je pustil, da so se tisoči in tisoči obrnili od njega, kakor da bi pohvalil eno samo človeško slabo strast. Po tem se ravnajo vsi p r a v i Kristusovi učenci in apostoli.
Zato pa proč od njih, ki prihajajo k nam v ovčjih oblačilih, pa so znotraj zgrab-Ijivi volkovi, proč ž njihovimi brošurami! — Laskajo se človeškim slabostim, zato pa tudi še nikdar noben katoličan ni iz hrepenenja po popolnosti postal protestant. In takrat ko ima človek najmanj veselja streči svojim strastem, ko se najbolj kesa, da se jim ni krepkeje ustavljal, ko se mu bliža smrt, bi bil trud protestatnega pastorja pri katoličanih brezuspešen. — Toliko v premislek onim, ki so poslušali pastorjevo pridigo.
Od g. kočevskega župana in občinskega odbora pa pričakujemo in zahtevamo, da nikdar več ne prepusti občinske dvorane za prot. agitacije. Pomisli naj g. župan, da žu-panuje katoliškemu ljudstvu, ki ne more in ' ne sme pustiti, da bi se mu pod okriljem občinskega odbora trgalo iz srca to, kar mu je najsvetejše, jedino prava, katoliška vera.
Slovstvo.
Potresi v avstrijskih deželah I. 1899. —
Pod tem naslovom je dunajska akademija znanosti izdala obširno tiskano poročilo o lanskih potresih v avstrijskih deželah. Na Niže-AvstrijBkem je bilo 9 potresov, na Gor. Avstrijskem 9, na Štajerskem 51, na Koroškem 7, na Kranjskem v 55 dneh 96, na Goriškem v 7 dneh le malo krajevnih potresov, v Dalmaciji v 79 dneh nad 90. Po-
tresna poročila s Kranjskega in Goriškega je zbiral poverjenik dunajske akademije, g. prof. P. Se i del v Gorici.
Tedenski koledar.
Nedelja, 29. julija: 8. pobinkoštna. Marta d.; evang.: O krivičnem hišniku. Luk. 16. — Ponedeljek, 30. julija: Abdon in Senen mm. — Torek, 31. julija: Ignacij Lojol. — Sreda, 1. avgusta: Vezi sv. Petra. — Četrtek, 2. avg.: Porcijunkula. Alfonz Lig. — Petek, 3. avg.: Najdba sv. Štefana. — Sobota, 4. avg.: Dominik spo-znov. — Solnce izide 1. avg. ob 4. uri 48 min., zaide pa ob 7. uri 25 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 3. avgusta ob 5. uri 44 min. zvečer. — Dan se skrajša v avgustu za 1 uro 28 min. — M u s i c a s a c r a v nedeljo 29. julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Maso varhangelov zl. Janez Sch\veitzer, graduale Ant. Foerster, offertorium Evgen Frey. — V mestni cerkvi sv. Jakoba pontifikalna maša (patrocinij) ob 9. uri: »Ecce sacerdos magnus« zl. J. Tresch, instrumentalno mašo v A-moll zl. B. llahn, graduale »Constitues« zl. Ant. Foerster, ofer-torij »Populum humilem« zl. F. Gerbič, mej darovanjem »Justus ut palma« zl. Fr. Fer-jančič.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. julija.
Katoliški shod. Drugi teden se z a č n o r a z p o š il j a t i vstopnice za
11.	slovenski katoliški shod v Ljubljani. Ker bo udeležba ogromna, nujno prosimo, da p. n. gospodje župniki in zaupniki takoj pozvedujejo, kdo se bo udeležil shoda iz njihovega okraja in koliko dnij: a 1 i vse tri d n i, ali le zadnji dan. T a-koj z oglasilom pošlji se tudi vstopnina: za vse tri dni 1 K, samo za zadnji dan 50 h, za sklepni banket B K, z a t i s k a n o p o r o či 1 o 1 K. Naročnina naj se pošlje blagajniku na naslov: Alojzij Stare, župnik v p. in hišni po s. v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 5. Dopisi, ki so v zvezi z organizacijo shoda in razna pojasnila naj se naslavljajo na tajnika: Dr. Evgen Lampe. s e m e n i š k i prefekt v Ljubljani. Naznani naj ae tudi, ali ž e 1 e u d e 1 e ž e n c i prenočišča.
Pripravljalni odbor *a II. slovenski katoliški shod v Ljubljani.
Osebne vesti. Dež. predsednik eksc. baron Hein se je danes zjutraj vrnil z Dunaja. — Cesar je imenoval stolnega kanonika v Gorici St. Kafola stolnim skolasti-kom in župnika pri sv. Ignaciju I. Wolla stolnim kanonikom.
Učiteljske izpremembe. Provizorični učitelj Ivan Grad v Planini pri Postojni in pomožni učitelj Anton G e r m e k v Št. Lenartu sta postala definitivna, istotako provizorični učiteljici Roza Coriary na Jesenicah in Alojzija Delak na Premu, vsi na dosedanjem mestu.
Slovenci! Vabimo Vas k XV. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo v sredo dne 1. avgusta t. 1. v Radovljici.— Začetek božji službi ob 9. uri; začetek zborovanju v salonu Hudovernikove restavracije ob polu 11. uri. — Po zborovanju ob
12.	uri bo skupni obed, za kateri naj se udeleženci do 29. julija t. 1. zglase pri odboru podružnice družbe sv. Uirila in Metoda v Radovljici. Kuvert brez vina stane 1 gld. 50 kr. — Ob 2. uri popoludne izlet v Poljče.
Vedno internacionalni. Tako kriči »Narod« na one slovenske duhovnike, ki so se udeležili zborovanja Leonove družbe v Mariboru. Pravi namreč : »Naši klerikalci ne zamude nobene prilike, pokazati, da nimajo prav nobenega smisla za našo narodno stvar, za narodno osamosvojenje in narodno kulturo, nego so oni le slovenski govoreči agentje nemških in laških voditeljev mej-narodnega klerikalizma . . . Slovenski klerikalci, na čelu jim »rodoljubna duhovščina«, so v vseh najvitalnejših vprašanjih solidarni z nemškimi klerikalci. Ta solidarnost je pa
mogoča samo v tem slučaju, če se je slovenska duhovščina odpovedala vsem narodnim idealom, in če je vse njeno narod-njaštvo sama hinavščina«. — Tako piše glasilo one stranke, ki v dež. zboru kranjskem stopinje pobira za gorjanskim baronom, ki je sklenila pismeno pogodbo z našimi najhujšimi nasprotniki v deželi! To je hinavščina, to je narodno izdajstvo, ki jasno priča, da nekateri prvaki »Narodove« klike iščejo vjavnosti le gospodstva, intovzvezi z baronom Žvegljem. Taki možje, ki so že davno vrgli mej staro šaro vse narodne idejale, ki dr. Mravlagu in drugim renegatom stiskajo roke, ne bodo slovenske duhovščine učili rodo-ljubja. Berite, kaj je nemški učenjak govoril v Mariboru: »Oni narodi, ki so v srečnem položaju, da imajo večja sredstva in močnejšo literaturo, ne smejo zatirati slabejših, ampak nasprotno jim morajo kot bratje v Kristusu pomagati, da si tudi oni opomorejo. Kakor so apostoli govorili v vseh jezikih, tako mora tudi prava znanost in omika razvijati se v vseh jezikih.« Gospod dr. Tavčar, kdaj ste čuli take besede iz ust svojega prijatelja barona Zveglja ? In vendar je ta Vaš politični zaveznik sin trdega slovenskega kmeta. In če se slovenska duhovščina odteguje »Narodnemu domu« in mnogim čitalnicam, ste sami krivi. Ali so menda slovenski duhovniki toliko nespametni, da bodo še plačevali vaše psovke in podkovane kvedre! »Narodov« včerajšnji napad pa je tem ostudnejši, ker je v prvi vrsti naperjen proti štajerski duhovščini, ki z največjo požrtvovalnostjo deluje za slovensko ljudstvo. Tem narodnim junakom pač Žvegljevi in Mravlagovi zavezniki ne morejo dajati naukov 1
Promotio sub auspiciis Impera-toris Profesor na tukajšnji učiteljski pripravnici Fr. 11 e š i č bode na graškem vseučilišču promoviran sub auspiciis Imp. doktorjem modroslovja.
Pogreb Josipa Torbarja, predsednika jugoslovanske akademije v Zagrebu, se je vršil včeraj popoludne ob 5. uri. »Slovensko Matico« bo pri pogrebu zastopali gg. Janko Bar le, prof. Ivan S te klas a in Fr. Kur al t. Svoje sožalje so izrazila razna slovanska društva, mej drugimi »Slov. Matica« in »Slov. pisateljsko podporno društvo«.
Potrjen zakon. Cesar je potrdil načrt zakona dež. zbora kranjskega, s katerim se preloži okrajna cesta iz Radeč do Št. Janža pri Gomili.
Zgodovina domačega pešpolka. Poveljstvo 17. pešpolka je dalo sestaviti pregledno zgodovinsko razpravo dogodkov domačega polka v dobi od njega ustanovitve pa do sedanjega časa, in namerava to zanimivo delo dati natisniti, ako se zanj oglasi zadostno število odjemalcev. Kdor nanj re-tlektuje, naj to naznani do zadnjega dne meseca avgusta letos tukajšnji pisarni bataljonskega kadra imenovanega pešpolka ustno ali pa pismeno.
Biskup Strossmayer je vsprejel odposlanca pripravljalnega odbora za Slomše-kovo slavnost na Ponikvi gg. R. Marzidov-šeka in Ivana Zabukovšeka. V pogovoru je plemeniti biskup s trpkimi besedami omenjal novoustanovljene nemške občine na Slatini, ki greni s svojim prusofilstvom blo-vanu priljubljeno bivanje. Biskup je dejal, da zahaja že 30 let na Slatino, da pa je letos zadnjikrat ondi, ker se ne more dobro počiti med narodnimi odpadniki. V znak svoje ljubezni do Slovencev je biskup poljubil odposlanca.
Od D. M. v Polju se nam poroča: Sv. oče Leon XIII. so z apostolskim pismom z dne 19. junija t. 1. podelili vsem vernikom, ki obiščajo župnijsko cerkev pri D. M. v Polju na belo nedeljo, na praznik Vnebovzetja Marijinega ali v njegovi osmini, popolne odpustke pod navadnimi pogoji, kateri se morejo darovati tudi za duše v vicah. — S tem je starodavna, nekdaj toliko sloveča božja pot k čudodelni M. B. v Polju ponovljena, katera se je bila radi neprilik časa, zlasti preteklega stoletja, skoraj popolno opustila. Le na belo nedeljo in med Šmarnim je še dokaj vernikov tje pohajalo.
Asfaltovanje Šelenburgove ulice. Piše sc nam : Uprav neznosen smrad je v Šelenburgovih ulicah vsled asfaltovanja do-
tične ulice Ta smrad povzročuje mnogo nadloge sosebno v ondotnih prodajalnicah in stanovanjih. Citali smo, da drugod rabi I. avstrijska akcijska družba za asfaltovanje posebne stroje, da ne povzroča asfaltovanje smradu. Zakaj ne preskrbi ljubljanski magistrat, da bi družba tudi v Ljubljani za svoja dela rabila take priprave!
Ljubljanska opeka in goriški občinski zastop. Veliko razburjenje, ki je v predzadnji seji obč. sveta goriškega naBtalo radi interpelacije, da je podjetnik za zgradbo mestnega trga naročil več tisoč opek iz Ljubljane, se je poleglo. V zadnji seji obč. zastopa je župan Venutti potolažil užaljene obč. svetnike z naznanilom, da opeka ne bo kupljena pri Slovencu, ampak pri Nemcu Tonniesu. Iz tega naznanila se spozna, da je na goriškem magistratu obveljalo načelo, da se Slovencem ne sme dati niti najmanjšega zaslužka.
Z Gline pri Ljubljani se nam piše: Znano je, da je na Glincah blizu »Bobenčka« onostran železnice proti Rožniku nastala nova vas. Dne 2. sept. 1898 se je pričela prva stavba, a danes jih stoji že 12. Od teh je postavilo slov. del. stavbinsko društvo štiri, namerava pa jih postaviti še 20. Naša vas torej šteje zadostno število hiš in opravičena je želja, da dobi tudi primerno ime. Nekateri hočejo, da se imenuj: Rožna vas, Predrožnik, Livada itd. — Dopisnik dostavlja željo, naj bi mi določili pravilno ime. Tega mi ne storimo, ker bi se začela zopet abecedna vojska.
Iz Zadobrove. Zadnja povodenj je provzročila tukajšnjim posestnikom veliko škodo, kajti Sava je prestopila svojo strugo, preplavila polje in uničila mnogo pridelkov. Glede tega se je vršil komisijski ogled dne 17. julija t. 1., kar je bilo tudi pravočasno po c. kr. okr. slugi pred cerkvijo pri M. D. v Polji razglašeno. Čudno se nam posestnikom zdi, da naše županstvo ni nič naznanilo našemu zapriseženemu cenilcu dan in uro, kdaj se bode cenitev vršila. Ker dotični cenilec ni bil od županstva obveščen, ni bil pričujoč, zato smo radovedni, kaj je slavna komisija ukrenila glede odpisa davkov. Akoravno smo na periferiji občine, vendar moramo tako plačevati davke, kakor v središču, v Polju. Zato so naši posestniki jako nevoljni in si dobro zapomnijo to pre-ziranje.
Isterski deželni zbor je imel v četrtek zvečer tretjo sejo; navzočih je bilo 18 italijanskih poslancev. Predsednik je naznanil, da je politični odsek izvolil načelnikom dr. Rizzija, finančni dr. Bubbo, šolski dr. Ben-natija in agrarni dr. Cancianija. Dr. Con-stantini je vprašal dež. odbor, kaj je ukrenil glede železnice od Pazina do Motovuna. Dr. Gambini je pikro izjavil, da bode dež. odbor odgovoril v eni prihodnjih sej. Izvolili so trj člane in dva namestnika v dež. komisijo za obrtni davek in štiri člene v prizivno komisijo za osebno dohodarino. Sprejeli so resolucijo, naj država plačuje stroške za nasta-njenje orožnikov. Soglasno so sprejeli predlog šol. odseka, da se ravnatelju ital. gimnazija v Pazinu, Mitisu, všteje v službeno dobo onih 12 let, katere je kot profesor preživel v Italiji. To je italijansko rodoljubje!«
Proti vinski klavzuli. V četrtek se je v Pazinu vršil shod 29 slovensko hrvatskih korporacij iz Istre. Zastopane so bile velike občine Kastav, Pazin in Buzet ter mnoge kreditne in okrajne gospodarske zadruge. bhodu je predsedoval dr. Vitezič s Krka. Drž. poslanec dr. Laginja je sostavil utemeljene prošnje na cesarja in dotična ministerstva, da se odpravi vinska klavzula. Vse prošnje so bile soglasno vsprejete, izvolili so tudi deputacijo, ki bode predložila prošnje. Te prošnje pa se bistveno razlikujejo od italijanske, ki jo je sklenil dež. kulturni svet. Italijani namreč ne izključujejo klavzule, dočim Slovenci in Hrvatje zahtevajo odpravo klavzule in carino od italijanskih vin vsaj 16 kron za meterski stot. Navzočih je bilo nad 50 oseb. Ob tej priliki so tudi nabrali 200 kron za slovanske gimnazijce in družbo sv. Cirila in Metoda.
Umrl je v Poreču umirovljeni vladni svetnik g. Aleksander Eluschegg, znan ne-prijatelj istrskih Slovanov. Njegovo delovanje v istrskem dež. zboru in pozneje kot tajnika
poreške občine ostane istrskim Slovanom nepozabno.
Umrl je na Francoskem, 72 let star, odvokat in pisatelj Henrik Lassirre, tudi nam Slovencem dobro znan po svoji knjigi o lurških dogodkih. Po svojem čudežnem ozdravljenju v Lurdu se je Lasserre namreč s tem skazal hvaležnega Materi božji, da je spisal svetovno znano knjigo o lurških U8lišanjih in ozdravljenjih, ki je bila do sedaj že v 43 raznih jezikih natisnjena.
Ljubljanske novice. Kdo imaveč denarja? To vprašanje sta prerešetavala v Goršičevi baraki mesarja S—a in K--j, S—a je K—ju očital, da ima dosti več denarja nego on. To je K. tako pogrelo, da je hotel za 100 gld. staviti, da se je S. vštel. Vprašanje je postalo končno silno zamotano, ker sta se mesarja nakrat dejansko spoprijela, pri čemur je še pomagal nek mešetar. Dokazalo se ni, kdo bi imel več denarja, pač pa sta si oba dokazala, da znata dobro praskati. — Prijateljica k r a m a r i c je bila neka kmetica Marija Smrtnik, ki je obiskala kramarici Marijo Nachtigall in Heleno Ilnikar ter jima rekla, naj ji hitro daste blago, ker se ji mudi in da pride skoro nazaj z denarjem. Kmetice ni bilo nazaj ni z blagom ni z denarjem. Danes ste jo kramarici spoznali na Mestnem trgu in jo pokazali policajem, ki so jo takoj vzeli seboj. — A r e t o v a n je bil danes radi postopanja nek Ceh Hrdlička. Na magistratu so ga zmerili po Bertilonovem sistemu, kar se je HrdliČki strašno imenitno zdelo. — Nesreče pri stavbi deželnega dvorca. Delavcu Viljemu Centa iz Krke na Dolenjskem padla je včeraj pri stavbi deželnega dvorca opeka na glavo in ga tako opasno poškodovala, da je moral iti v bolnico, danes pa je istotam padel raz odra zidar Giacomo Campano iz Rive d Areana in si pohabil roko. Pri stavbi dež. dvorca se vedno gode nezgode. Trdi se, da je vzrok teh nezgod akordno delo, pri katerem delavci le gledajo, da si kolikor mogoče zaslužijo, a pozabijo na osebno varnost.
Slomšekova slavnost na Ponikvi.
Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuji usoja si vsem cenjenim gg. izvršujočim članom kakor tudi častitim učiteljskim in pevskim društvom javiti, da bode pri slavnostnem koncertu izjavilo sledeče pesmi: Haj-drih. Jadransko morje in dr. B. Ipavic, Slovanska pesem s tenor in bariton samospevom. Podpisano vodstvo prosi toraj uljudno vse cenjene pevce in častita društva, da se vadijo tudi v teh skladbah, da bode društvo nastopilo v impozantnem številu. Na svidenje torej na Ponikvi dne 5. avgusta. — S pevskim pozdravom Miran Lorber, t. č. tajnik, dr. Bela Stuhec, t. č. predsednik.
Izkopnine na Gorenjskem. Poroča se nam, da je c. kr. centralna komisija za preiskavanje starin naročila starinoslovcu Jerneju P e č n i k u , da preiskuje na Gorenjskem starinske grobove. O izkopninah na B'edu smo že poročali. Te dni je gosp. Pečnik kopal v Kranju in je na obč. svetu izkopal okolu dva metra globoko tri mrliče. Pri jednem moškem okostju je našel velik železen meč 85 cm dolg in 5 cm širok. Pri glavi sta bila dva noža in 23 pšic. Izkopavanja se bodo nadaljevala.
Vročina je na Dunaju dosegla 34 stopinj v senci in 59 stopinj na solncu. Mnogo ljudij je vsled velike vročine umrlo na cesti. V Parizu je 62 stopinj vročine in je vročina posušila vodovod.
Kmet — pesnik. V Novi cerkvi pri Vojniku je umrl kmet Iskrač Fran kol-ski, ki se je poskušal tudi kot pesnik in celo samostojno izdal baladi: »Veronika De-seniška« in »Petrovška Mati Božja«. Sodeloval je tudi pri raznih leposlovnih listih.
Koroške novice. Novo sirarsko zadrugo so ustanovili v Štebnu pri Bekštajnu na Koroškem. — Tristo svinj poklali so posestnikom v Grabštajnu na Koroškem vsled svinjske kuge. — V Dravi utonila sta dva fanta posestnika Ruša v Kamenu. — Otroško bolnico v Celovcu so slovesno blagoslovili 21. t. m. — Gozd goreti je pričel dne 19. jul. nad Šmartnem pri Celovcu. Le z veliko težavo so mogli požar omejiti. Več dnij požara niso mogli docela udušiti. — Blizu Pod-krnosa bo našli v Krki mrtvo 771etno Zelo Fuchs in Celovca, od koder jo bila izginila pred 12 dnevi. — 13 hiš pogorelo je dne
20. t. m. v vasi Ronadorl blizu Pulsta. Rešili so le malokaj, ker so bili ljudje na polju, ko je začelo goreti. — V Želucah blizu Bil-čovsa je pogorela kmetija p. d. Polanca in p. d. Šuštarja. Škode imata do 7000 kron.
—	V Goričah pri Žitarivasi je dne 22. julija popoludne pogorelo 26 poslopij. — V Celovcu ustanove č. ss. uršulinke žensko učiteljsko pripravnico. »Fr. Stimmen« se kar penijo jeze.
Duhovske zadeve v krški škofiji Č. g. Val. M a t e v ž i 6 , župnik na Strmcu, je postal župnik v Ukvah; č. gospod Ign. M a r k o v i c , župnik pri Sv. Krvi, je postal župnik pri Sv. Petru v Kačtalu. Gospod Rud. P e r n e ne pride v Šmarten nad Beljakom. marveč za kapelana v Meiselding. G. B. R e h r 1, ki bi imel priti v Sovodenj, je imenovan za provizorja v Ljubnu pri So-vodju; ob enem oskrbuje Noring. G. Hugo K 1 i m s c h postane mestni kapelan v So-vodju in g. K. Haag ne pride v Šmihel pri Volšbergu, marveč v Požarnico. — Umrl je dne 18. julija gospod Jan. Mesarič, župnik v Ljubnu, star 44 let. N. p. o m.!
—	Razpisana je do 29. avgusta župnija Št. Jakob v leški dolini. — Do dne 31. avgusta je razpisana župnija G o z d a n j e. — Mil. gospod knezoškof so se dne 32. t. m. odpeljali na Blatnico, od koder se povrnejo dne 9. avgusta.
Novo bralno društvo so ustanovili Biljani. To društvo se imenuje »Lipa« ter ima že 50 članov.
V bleškem jezeru utonil. Poroča se nam : Utonil je včeraj popoldan ob 3. uri blizu Muhrovega kopališča na Bledu Adolf Haas, natakar v zdraviškem domu (Cur-haus) ns Bledu. Haas je bil doma v Budje-vicah na Češkem ; zadela ga je najbrž kap na srce. V kopališču je bilo polno ljudi, a nihče ga ni mogel rešiti, tako naglo je izginil pod vodo.
Nesreča. V kamnolomu pri Čadramu se je ponesrečil Franc G r i č n i k. Skala mu je zdrobila prsa.
o
Nov šport, ki je izmej vseh najbolj neumen, se je pojavil v Neustadtu na Nemškem. Ondi se je sešla »zveza kadilcev« ter priredila »Cigarrenschnellrauchen«. Najhitrejše v 2-20 minutah je skadil smodko neki Klingberger, dar za »počasno kajenje je dobil neki Christ, ki je smodko kadil dve uri.
Radi jedne slive ustrelil otroka. Major Kosta Samanovič v Belemgradu ima pred svojo hišo nekaj vrta. Dne 17. t. m. je splezalo troje otrok na slivo na njegovem vrtu, da bi pokusili še nedozoreli sad. To opazi Šamanovič, pograbi v svoji divji jezi puško in ustreli na drevo. Jeden izmej dečkov je bil v trenutku mrtev, ostala sta odnesla pete. Proti majorju se je uvedla preiskava. Umorjeni je jedini sin uboge vdove.
Židovstvo na Francoskem. Paui de
Cassagnac, znani politik francoski, opozarja v listu »Autorite« na silno naraščajočo moč Židov na Francoskem ter vabi rodoljube na složen odpor proti izraelskemu navalu. O tem daje sicer kratko, ali jako žalostno sliko, kako si je v kratkem priborila mala peščica teh premetenih priseljencev vplivno in od-ločevalno moč v vseh delih francoske družbe. Kaj je pomagalo Francozom, da so se otresli lastnega plemenitaštva, ko so zdaj zapali tu-jej aristokraciji zlata?! Židje prilastili so si ogromna narodna posestva, njih kapital si je usužil vsa večja podjetja in trge. Oni gospodarijo pri blagajnah in financah, vsa vojna uprava je od njih odvisna, in v slučaju vojne morejo vsak trenotek onemogočiti sleherni narodni vzlet. O židovskem vplivu na vseh sodnijah do kasacijskega dvora govori ves svet. Tudi vsa državna uprava je po židovski volji, ker polovica prefektov je židovskega pokolenja in mišljenja, ki preganjajo in zaničujejo vero in prepričanje francoskega naroda. A ta pohlepni Izrael, čigar edini idejal je vendar le denar, polastil se je celo umetnosti ; sami sicer ničesar ne zmorejo, a vse je od njih milosti odvisno, njih sodba je veljavna, oni imajo v kritiki odločilno besedo. Židom se poverjajo državne razstave, oni oskrbujejo slavni lou-verski in luksembourški muzej ter vse civilne spomenike. Rothschildov proteže Ro-ger Marx je bodoči vodja slavnega zavoda lepih umetnostij. Nesramna reklama in špe-
kulacije pokvarile so ves javni ukus ter uničile prave umetnike, da se je bati, da te nove struje pod državnim vplivom obveljajo za bodočnost. In res, v najkrasnejih dvoranah svetovne razstave pariške se šopirijo novodobni mazači, dočim so pravo francosko šolo (Grome, Sisley, Emile Breton) potisnili v kote pritličja. — In taka »pristna« moderna francoska umetnost preplavlja potem ves svet.
Kričeč fonograf je iznašel Ilorace S. Short v Brightonu. Ta fonograf kriči tako, da se ga razume popolnoma 10 kilometrov daleč. Baje se more govoriti v aparat čisto navadno, a fonograf ponavlja besede z najglasnejšo razločnostjo. Deset kilometrov daleč so stenografi zapisali, kar je povedal fonograf. Ta iznajdba bode porabna ob morju, da bo svarila ladije, in v mestih, da bo sporočila preteče nevarnosti. Tudi koncerte bode mogoče dajati s tem aparatom, da jih bodo čuli 10 klm. daleč.
Koliko je Židov? Vseh židov na svetu je 6,200.000. V Kvropi je 5,500.000 Židov, največ jih v Evropi živi na Ruskem t. j. 2,652.000. Od teh jih odpade 788 000 na kraljestvo Poljsko. Na Avstrijskem je 1,708.000 židov, od teh jih je v Galiciji 688.000. Na Nemškem je 562.000, na Rumunskem 263.000, na Turškem 105.000, na Nizozemskem 82.000, na Francoskem 63.000 in v Italiji 40 000 židov. V Palestini 25 000 krivo-noscev. Na Dunaju je 100.000 židov, torej še jedenkrat toliko kot na Francoskem, trikrat toliko kot v Italiji in štirikrat toliko kot v Palestini.
*
* *
Sejmi po Slovenskem od 30. julija do 4. avgusta Na Kranjskem: 30. v Kostanjevici, Lukovcu, Šmartnu pri Litiji in v Telčah; 1. avg. v Kranju, Vinici, Osilnici in Krškem; 2. v Dolu in Črnomlju; 4. v St. Volbenku. — Na slov. Štajerskem: 30. v Ormožu in Kostrivnici; 31. v Konjicah in Dobu pri Hrastniku; 1. avgutta v Ptujem; 2. pri Sv. Lenartu v slov. Goricah. — Na Primorskem: 1. avg. v Dutovljah; 2. v Paznu, Hrpeljah in Gorici; 3. v Glemoni.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 28. julija. (C. B.) „Wiener Zeitung" objavlja zaroko nadvojvode Petra Ferdinanda z M a r i j o Kristino, princezinjo bourbonsko in si-cilijsko.
Belgrad, 28. julija. Poroka kralja Aleksandra bode v torek v dvorni kapeli. Pričakuje se, da bode ruski car zastopan po posebnem odposlancu iu da bode Eusija skoro po poroki zastopana na beligrajskem dvoru po rednem zastopniku.
Beligrad, 28. julija. Naznanilo o zaročitvi kralja Aleksandra je dobil Milan od metropolita Ciriča. katerega je kralj poslal z naznanilom v Karlove vare. Milan je pisal Aleksandru, da ne more dati dovoljenja k tej ženitvi, ki bi bila nesreča za Srbijo. Ako Aleksander ne predrugači svojega namena, tedaj ne preostaje druzega, nego moliti k Bogu za ubogo Srbijo. Svoje pismo zaključuje Milan z besedami: „ Tisto vlado, ki Te bode najprej vsled Tvoje lahkomišlje-nosti pognala iz Srbije, pozdravil bodem prvi z veseljem." Odstopivšim ministrom, ki so kralju izjavili, da Drage Mašin ne bodo nikdar priznavali za kraljico, odvrnil je kralj: „Pa vas bodem jaz naučil." Odstopivši ministri so odpotovali iz Belegagrada.
Belgrad, 28. julija. Milan pride baje danes v Zemlin. Kolodvor v Belemgradu je zastražen z dvema stotni-jama vojakov.
Beligrad, 28. julija. Govori se, da je največ deloval proti zaroki kralja Aleksandra vodja radikalne stranke in bivši minister Gyaja, ki je konečno svetoval, naj se Aleksander le poroči, a Draga naj ne postane kraljica. On je prepričan, da bo ta zaroka spravila Aleksandra ob prestol.
Turin, 28. julija. Policija je prišla na sled veliki anarhistični tiskarni.
Newjork, 28. julija. „Herald" poroča iz Panama, da je vstaja končana. Vlada in voditelji vstašev so podpisali
mirovno pogodbo, na podlagi katere vstaši izjavljajo, da odlože orožje in izroče ladije, vlada jim pa zagotavlja popolno amnestijo.
Balmoral, 28. julija. Na potu proti vzhodu južno od Balmorala je zadel gereral French ob 2000 Burov, ki so se umaknili. Buri pravijo, da bodo tako dolgo nadaljevali malo vojsko, da bo izvoljen ameriški predsednik, ker jim je obljubljeno posredovanje, ako zmagajo demokrati.
Vojska na Kitajskem.
Poleg evropskih velesil, Amerike in Ja-pana se pripravljajo sedaj na akcijo v Kini tudi manjše evropske države. Španija, Belgija, Nizozemsko in baje tudi Portugalci bodo odposlali nekaj vojnih ladij v kitajsko vodovje, ker imajo tudi te kolikor toliko interesa na kitajskih tleh. O Španiji poročajo listi, da je prejela še poseben migljej iz Vatikana, naj zastopa ondi interese izredno stiskanih katoličanov.
Na rešitev poslanikov noben diplomat več resno ne misli. V Berolinu in Londonu so najbolj prepričani, da ni več nobene rešitve. Splošno se sodi, da kitajska vlada samo radi tega slepi velesile z nasprotnimi poročili, da bo pri eventuvalnem napadu na Pekin lahko pretila z »umorom poslanikov«. Jedina Amerika je baje prepričana, da še živi nje poslanik Conger; toda to še ni zadostno poroštvo, da žive tudi ostali zastopniki.
Najbolj je pa presenetila vest in ga potrdila v dosedanjih slutnjah izjava kitajskega poslanika v Parizu. Li Hung Čang je namreč 23. t. m. zagotovil, da dojde odgovor poslanika Pichona v Pariz v petih dneh. Sedaj pa izjavlja poslanik v Parizu, da more dospeti odgovor šele v devetnajstih dneh. Iz tega je razvidno, kako hočejo Kitajci zvoditi Evropo na napačno sled in s tem pridobiti časa za zadostno obrambo Pekina.
Berolin, 28. julija. Iz Bremerhavna proti Kini odišlemu vojaštvu je dejal cesar Viljem: Kadar pridete k sovražniku. znajte: pardona ni, vjetnikov ne! Borite se na način, da se še v tisoč letih ne bode upal noben Kitajec kakega Nemca pogledati po strani.
Berolin, 28. julija. Začudenje vzbuja dejstvo, da brzojavke s Kitajskega omenjajo samo poslanike. Velevlasti pač ne morejo mirno gledati, ako so Kitajci ostale tujce poklali in ohranili le poslanike, misleč, da se s tem vlade zado-voije, Kitajci pa proti tujcem le dosežejo svoj namen.
Berolin, 28. julija. Mejnarodne čete se baje še ne podajo 1. avgusta proti Pekinu, ker so preslabe. Nemiri so izbruhnili tudi v Fučanu.
Berolin, 28. julija. Wolffov urad poroča iz Tientsina 24. t. m.: Danes je došel sem odposlani sel, ki je odšel iz Pekina 15. t. m. in ki pripoveduje, da so vojaki princa Oinga bojevali se s Tuanovimi četami, katerim je poveljeval general Tung, a so bili poraženi. Tujci se branijo blizu „prepovedanega mesta".
Rim, 28. julija. Tudi na sv. očeta se je obrnil kitajski cesar za posredovanje. Sv. oče je odgovoril, da ne more upoštevati prošnje, dokler niso prosti poslaniki.
London, 28. jalija. Angleška, ruska in amerikanska vlada menijo, da so poslaniki v Pekinu res še živi. Oster nastop Nemčije v Angleški nima prijateljev (!)
London, 28. julija. Li-Hung-Čang je poslanikom v Shanghaiju naznanil, da kitajska vlada pošlje poslanike in tujce v Tientsin, ako velevlasti zagotove, da mednarodne čete ne bodo prodirale proti Pekinu in v nadaljnih točkah prijazno obravnavale s Kitajsko. Dohod mednarodnih čet bi ljudstvo razburil in za poslanike utegnil postati nevaren.
London, 28. julija. Gibanje proti tujcem se je v Pekinu pričelo 15. junija, ko je bila služba božja v katedrali. Cesarske čete in bokserji so obkolili katedralo in umorili 16 misijonarjev in 200 kristijanov; 20 selov, katere so kristijani poslali naznanjat strašni dogodek, je bilo ujetih in javno
! grozno mučenih. Avstrijsko poslaništvo je bil razdejano 22. junija. Tako naznanja „Daily Mail", ki dostavlja, da kitajska vlada le radi tega obljubuje poslanike poslati v Tientsin, da bi potem poročala o napadu bokserjev na poslanike mej potom in tako prikrila, da so bili umorjeni že v Pekinu.
London, 28. julija. ,,Daily Mail" poroča iz Shanghaija, da je njegov dopisnik prejel pismo angleškega poslanika z dne 6. t. in., v katerem pravi, da kitajska vlada ne ščiti tujcev. Troje poslaništev je še ohranjenih, ki se morejo vzdržati k večjemu 14 dnij, ako bo pa pritisk hujši, da le še 4 dni. Bombardovanje se nadaljuje.
London, 28. julija. Kitajski tolmač, ki je poročal, da je večina poslaniškega osobja mrtva, je odšel iz Pekina 18. julija.
Po sklepu poročila.
London, 28. julija. (0. B.) Tukajšnjim listom poročajo iz Shanghaija 26. t. mes.: Li-Hung-Čang izjavlja, da se nahajajo zunanji poslaniki na potu v Tientsin, kamor dospo v nedeljo. —Nadalje pravi podkralj, da je prejel vest, da se je bil vroč boj mej obema bokserskima strankama vzhodno od Pekina ter da je Tua-n o v a stranka premagana, princ 'Tuan pa ubit. — Iz Či-Fu poročajo 25. t. m.: V pokra jini Pečili je bilo umorjenih 18 misijonarje^_
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
K sreči tedaj pokličejo ključarico. Mislite si, kaj je bilo z materjo in hčerko. Cel dan ne izvesta uboga žena in njena obupana hči nič gotovega, obe premišljujete, kako, zakaj se je to zgodilo in kaj se bode zgodilo. Vsaka za-se ali pa na tihem skupno, kadar morete razlagati te grozne novice.
Neki četrtek pride v samostan mož, ki bi rad govoril z Agnese. Bil je ribič iz Pe-scarenico, ki je šel v Milan, da bi ondi razpečal svoje blago kakor po navadi. Dobri oče Cristoforo ga je prosil, naj se v Monzi oglasi v samostanu, pozdravi zanj ženski, pove, kaj ve o Renzovi žalostni usodi, jima nasvetuje, da potrpiti in v Boga zaupati, da ju ne pozabi oče Cristoforo in da jima bode skušal pomagati, da jima bode vsak teden na tak ali drugačni način sporočil novice. O Renzovi osodi ne ve druzega, kakor da ga je gosposka iskala doma in da ga skuša dobiti v pest, da pa je bilo vse zaman in da je skoro gotovo odnesel peto na Berga-meško. To jc bila za Lucio velika uteha. Pozneje ni več pretakala toliko solz, jokala je lažje. Kadar je mogla svoje srce odkriti materi, potolažila se je; v vseh svojih molitvah se je ob jednem zahvaljevala Bogu.
Gertrude jo pogosto pokliče v svojo zasebno sobo, kjer se dolgo ž njo pogovarja, posebno ji ugaja nedolžnomehka odkritosrčnost revice in njena velika hvaležnost. Pripoveduje ji tudi del (čisti del) svojih zgodeb; koliko je morala prej trpeti, da je še tu začela trpeti. Lucia spremeni svoje prvotno sumljivo začudenost v pomilovanje. Iz tega, kar ji je pripovedovala, posnela je lahko, zakaj se njena dobrotnica tako čudno obnaša, tem bolj, ker ji je Agnese že povedala, kakšne muhe ima gospoda. Četudi bi rada povrnila svoji dobrotnici njeno zaupljivost, vendar ne zine ničesar o svojih novih skrbeh, o svoji novi nesreči in ne pove, kdo je oni ubegli svilotkalec. Boji se namreč, da bi si ne začeli ljudje izmišljevati kake bajke. Obotavlja se tudi na vprašanja Gertrudina govoriti o preteklem svojem življenji, toda ne iz previdnosti. Ubogi nedolžni deklici zdi se to bolj mučno in težje, nego ono, kar jc slišala iz ust domine Getrudc. Ta je namreč pripovedovala o nasilstvu, zalezovanji, trpljenji; žalostne in grozne stvari, a vendar se da o njih govoriti. Lucia pa bi morala vedno govoriti o čustvu, katerega bi ne mogla spraviti iz ust, katerega bi nc mogla brez rudečice na obrazu opisati. To čustvo je bila ljubezen.
Na to upiranje je Gertrude časi že skoro nejevoljna; vendar ne more biti drugačna nego ljubeznjiva, zaupljiva, hvaležna, spoštovanja polna. Ta rahločutna, skrivnostna sramežljivost se ji ne dopada še od druge strani. Toda vse to se izgubi v misli, ki se ji vselej vrne, če Lucio pogleda. — Proti nji moram biti dobra! — In bila je res. Kajti razven zaščite, bili so za Lucio ti pogovori in to ljubkovanje velika uteha. Tolažila se je tudi z neprestanim delom, vedno je prosila dela; celo v govorilnici je vselej kaj imela v roki. A žalostne misli se povsod utihotapijo. Ce je šivala, česar dosedaj ni bila vajena, spomni se na vreteno. Potem pa še na druge reči!
Drugi četrtek pride zopet neki ribič s pozdravi od očeta Cristoforo ter potrdi, da je Renzo srečno ubežal. Drugih bolj natančnih novic ne prinese. Kakor smo povedali, upal je oče Cristoforo od svojega so-brata v Milanu kaj več izvedeti. A ta odgovori, da ni videl ne osebe, ne pisma, da se je res nekdo oglasil v samostanu in vprašal po njem, da pa ga ni bilo več tam, ko je menih prišel domov.
Tretji četrtek — nikogar. Ubogi ženski prvič niste imeli zaželjenega tolažila, drugič pa ju začne še bolj skrbeti, kakor se zgodi pri vsaki malenkosti, ako smo zamotani v zadrege. Sto šumenj nadleguje ženski. Uže preje je Agnese sklenila, pogledati nekoliko v domačo vas. Ko izostane obljubljeni sel, utrdi se v svojem sklepu. Za Lucio je mučna misel, da se bo morala ločiti od materinega krila. Toda njene ugovore premaga hrepe-njenje po novicah in zavest, da se nahaja v povsem varnem, svetem zatišji. Obe torej skleneti, da naj Agnese drugi dan na cesti pričakuje ribiča, ki se bode mimo vračal iz Milana, in naj ga prosi za prostorček na vozu, da se popelje z njim mej domače hribe. Res se tako zgodi, in Agnese vpraša ribiča, ali mu oče Cristoforo ni ničesar naročil. A ribič je cel prejšnji dan ribe lovil in ni vedel ničesar o kapucinu. Ženi ni bilo treba prositi za prostor na vozu, poslovi se od domine in od hčerke, ne brez solza, obljubi, da takoj sporoči novice in da se skoro vrne; nato se odpelje.
Po poti se ne zgodi nič posebnega. Cez noč ostaneta v krčmi, kot po navadi, še pred jutrom odrineta in za rana prideta v Pesca-renico. Agnese stopi z voza pred samostanom, zahvali se svojemu vozniku in hoče še obiskati svojega dobrotnika, predno gre domov, in pozvoni. Brat Galdino, ki je nabiral orehe, pride odpirat.
„Oho! Dobra žena, kaj pa vas sem prinese ?"
„Grem k očetu Cristoforo."
„Oče Cristoforo? Ni ga tu."
„Ah! Ali se kmalu vrne?"
„Saj. .reče brat, strese z rameni in potegne ostriženo glavo v kapuco.
„Kam je šel?"
„V Rimini."
»Aj ?"
„V Rimini?"
„Kje je ta dežela?"
„Ej! ej!" odgovori brat in reže navpično vzduh z raztegnjeno roko, kakor bi hotel povedati, da je daleč.
„Jaz revica. Zakaj pa je šel tako nenadoma ?"
„To je želel oče provincijal."
„Zakaj so ga poslali proč? Koliko dobrega je tu storil! O Bog!"
„Če bi bili predstojniki odgovorni za svoje ukaze, kje bi bila pokorščina, draga moja ?"
„Res, a to mene ugonobi."
„ Veste kaj? V Rimini potrebujejo naj-brže dobrega pridigarja. Saj jih je dovolj; a časi mora oni iti, ki je najbolj pripraven. Tamošnji oče provincijal je najbrže pisal tukajšnjemu, če ima tacega in tacega. In oče provincijal si je mislil: Tu je treba očeta Cristoforo. Tako je najbrže, vidite."
„0 jaz ubožica! Kdaj je odrinil?"
„Predvčeraj."
„Ce bi svojo vest poslušala in prišla pred par dnevi! Ali ne veste, kdaj se vrne? Ali niti približno?"
„E, draga moja! To vc oče provincijal, če sploh kdo vč. Če kak naš pridigar gre po svetu, ne vč, kje bo ostal. Iščejo ga tu, iščejo ga tam. Imamo samostane na vseh štirih vetrovih. Oče Cristoforo bo v Rimini
zaslovel mej ljudstvom s svojimi postnimi pridigami, ker se na pridige vedno pripravi, bolj, kakor tu za ribiče in kmete. Za mestne prižnice ima pridige lepo spisane, izbrane pridige. Če se raznese govorica o tem dobrem pridigarju, iskali ga bodo . .. Bog ve kje! Poslati pa ga moramo, ker živimo od miloščine celega sveta in moramo vsem ustreči."
„0 Bog!" vsklikne zopet Agnese jokavo. „Kaj naj storim brez njega? Bil jeza nas pravi oče. Mi smo izgubljeni."
„Res je, žena; oče Cristoforo jc pošten mož. Imamo pa še druge usmiljene in pametne može, ki znajo ravnati z reveži in gospodo. Ali hočete očeta Atanasio? očeta Girolamo? očeta Zaccaria? To je zlat mož, ta oče Zaccaria. A ne prestrašite se, kakor bedasti ljudje, ki ne zaupajo njegovi suhi postavici, slabotnemu glasu in redki bradi. Jaz ne pravim, da je dober pridigar; saj ima vsakdo svoje darove. A on zna dajati svete, svete!"
„Za Boga!" pravi Agnese pol hvaležno, pol nepotrpežljivo, kakor človek, kateremu se da svet, ki bolj kaže na dobro voljo svetovalca nego ugaja njemu, „kaj me briga ta ali oni; le oni dobri mož pozna naše razmere in je že vse pripravil, da bi nam pomagal?"
„Torej morate potrpeti."
„To vem", odgovori Agnese, „oprostite, da sem vas nadlegovala!"
»Zakaj, draga moja? Smilite se mi. Če kdaj potrebujete naših očetov, kar pridite; saj se samostan ne premakne. Ej, pokažem se zopet, ko grem nabirat orehov."
„Z Bogom!" reče Agnese in se napoti proti svoji vasici, zapuščena, zmešana in razburjena kakor slepec, ki je izgubil svojo palico.
Ker vemo nekoliko več nego brat Galdino, moramo povedati, kako se je to zgodilo. Jedva pride Attilio v Milan, gre, kakor je obljubil donu Rodrigo, k tajnemu svetniku stricu. Tajni svet je bil sostavljen iz trinajstih oseb zasebnega in vojaškega stanu; tega je namestnik vprašal za svet, kadar je pa namestnik umrl ali sicer novi imel nastopiti, vladal je začasno. Stric je bil jeden izmej najstarejših v svčtu in je bil zelo spoštovan. A nihče ni znal svojega ugleda tako na znotraj in zvunaj porabiti kot on. Govoril je dvoumno, molčal značilno, obstal sredi govora, vrtel oči, kakor bi hotel reči, da ne zna govoriti, laskal se je, a nič obljubil, uljudno pretil. Vse njegovo delovanje je bilo tako, z vsemi temi svojimi posebnostmi je vselej dosegel svoj namen. Časi je rekel: ,tu nc opravim ničesar.' Mogoče je bilo to res, a rekel je to tako, da mu nikdo ni verjel; to je še povečalo njegov ugled in njegovo moč, kakor škatljice, katere vidimo v lekarni, popisane z arabskimi črkami, v njih ni ničesar, pa vendar vzdržujejo dobro ime pro-dajalnice. Ugled stričev je vedno polagoma rastel, a namah je storil, kakor pravimo, ogromen korak naprej, takrat namreč, ko je v neki izvanredni zadevi potoval v Madrid na kraljevi dvor. Kako so ga tam sprejeli, pripovedoval je najbolje sam.
Vojvoda je zelo spoštljivo ravnal ž njim in mu je toliko zaupal, da ga je nekoč skoro vpričo pol dvora vprašal, kako mu je ugajalo v Madridu. Drugič mu je mej štirimi očmi pri nekem oknu povedal, da je milanska prcstolna cerkev največje svetišče pod kraljevim žezlom.
Ko se Attilio pokloni stricu, in mu izroči stričnikove pozdrave, reče resno, kakor jc bilo treba: „Jaz menim, da ne zlorabljam Rodrigove zaupljivosti, ako povem gospodu stricu, da se je Rodrigo zapletel v zadevo, ki šc postane resna in ne brez poslcdicc, ako ne posežete vmes ..."
,,Zopet njegove zgodbice; že vem."
„Povedati moram, da ima sedaj moj stričnik prav, a precej se je zamotal. Nikdo drugi nego gospod stric more ..
„Mogoče."
„Tam jc neki kapucinec, ki je vzel Rodriga na piko. Stvar jc prišla tako daleč, da..."
„Kolikokrat sem vama že rekel, da pustita menihe in se ne brigajta za nje ? Dovolj, da nagajajo onim, ki morajo ... so primo-rani..." Tedaj močno pihne. „Vi drugi pa, ki sc jim lahko ognete ..
„Gospod stric, povedati moram, da bi se mu Rodrigo ognil, če bi mogel. A kapucinec je sklenil, dražiti ga na vse mogoče načine . .
„Kaj ima ta menih opraviti z mojim unukom?"
„Prvič je znan kot nagajivec, ki se vedno rad ravna s plemenitniki. On podpira, hujska ... kaj vem ? ... neko kmetsko deklico od tam. In zato baburo se nekako sebično, ljubosumno, sumljivo, trdovratno zanima."
..Razumem", reče stric; obraz se m* bedasto naguba, bere se mu pa iz njega tudi zvita premetenost in hudomušnost, in vse to skupaj se je jako čudno vjemalo.
„Sedaj si je vtepel v glavo", nadaljuje Attilio, „da se je Rodrigo zatelebal v ono..
„Vtepel si je v glavo, vtepel si je v glavo. Tudi jaz poznam gospoda Rodrigo. V ti zadevi ga ti ne moreš pred mano opravičiti."
»Gospod stric, jaz verujem skoro, da se je Rodrigo mogoče pošalil z ono punico na cesti. A s takimi čenčami nečem mučiti gospoda strica. Stvar je resna, ker je menih govoril o donu Rodrigo kakor o hlapcu in je celo okolico nahujskal proti njemu."
„In drugi menihi?"
„Ne brigajo se, ker ved6, da je oni menih svojeglavnež; vsi spoštujejo dona Rodrigo. A ta menih je zelo ugleden pri kmetih, ker se hlini in . .."
„Jaz menim, da ne ve, da je Rodrigo moj unuk."
„Če to ve! Prav to ga posebno bodri."-
„Kaj ? kaj ?"
»Ker prizna, da tem raji nagaja donu Rodrigo, ker ima tacega zavetnika kot vi. On pravi, da se lahko smeje visokim in prebrisanim glavam, da vrvica svetega Frančiška brzda tudi meče, da . .."
„Ti preklicani menih! Kako mu je ime ?"
(Dalje sledi.)
jetne-ga do
Splošno se sedaj rabi kot ustna in zobna voda »K os m in«, ki se je tako naglo priljubil, ker, kakor je dognano, ohranjuje zobe, osvežuje usta in krepi zobno meso. V tem
S
brega oKusa prekaša tudi » K o s m i n « vse druge ustne in in zobne vode. Steklenica 1 gld., dolgo trajajoča, se dobiva v lekarnah , boljših drogerijah in parfumerijah. — Glavna zaloga: Ant. Krisper v Ljubljani. R. 56.
u-
činku in ___ vsled zelo pri-
N
Umrli ho:
27. julija. Marija Zamarin, polirjeva žena, 48 let, Poljanski nasip 10. srčna hiba. — Marija Zaje, mesarjeva hči, 11 ines. Poljanska cesta 55, bronchitis.— Stanko Dolenc, mizarjev sin, l3/, mes. Trnovski pristan 36. eatarrh. intest.
87. julija. Marija Grabnar, prodajalca usnja hči, 4 mes. Florijanske ulice 9. akutni želodčni in črevesni katar.
V bolnišnici:
25. julija. Fran Cepin, premogar, 21 let, jetika.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 27. julija 1900.
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen . K	7 80 do K 7 81
Rž za jesen ...»	7-13 »	»	7-14
Turšicaza jul.-avgust »	6 22 »	»	6 23
» » sept. -okt. »	6 27 »	»	6 28
» » juni-juli /01 »	5-17 »	»	518
Oves za jesen . . »	5 49 »	»	5 50
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
Cm opazovanja
Stanje
barometra T mra.
Temperatura
po Ol/.iju
Vetr.rl
Nebo
_ A
!:
. M ^
27| 9. T.ve<) | '34-5 i 26-6 | si. sever | jasno ool 7. zjuti. I 735*2 I |2. popol. ] 733-5 I
jasno
00
21-0 j si. jvzh. 32-5 | sr. jug. | » 1 Srednja včerajšnja temperatura 25 9°, normale: 19-9°.
z eno delavnico in z eno sobo se v hiši v Židovskih ulicah št. I v pritličji na desno takoj odda.	614 3—3
Natančneje pri hišni gospodinji Frančiški Bilina, Breg št. 2, II. nadstropje.
jg:DOBRA VARČNA KUHINJAH
Juhina zabela Maggl prekosi vse druge; vsako juho in slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, — le nekoliko kapljic je treba — Pobi se v izvirnih stekleničicah po 50 vinarjev po vseh prodajalnicah delikatez, dišav, kolonijalnega in špecerijskega blaga. Izvirne steklenice se po ceni napolnujejo z novo jnhlno zabelo Haggl-Jevo. 168 12-6
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven od 1. Juniju lOOO.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-nemu času v Ljubljani za 2 minuli naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri 5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reilling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri 54 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje
in v Novo mesto Ob 7. uri 17 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei-fling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak v
Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri ti min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Franc-ove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 5. uri 41 min. popoldne do Podnarta, samo
ob nedeljah in praznikih. Ob ti. uri 55 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 7. uri it minut zvečer osebni vlak do Jesenic.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 5. uri 15 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra. Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve. Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 8. uri 21 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri Iti min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz
Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 38 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob 7. uri 45 minut zvečer osebni vlak z Jesenic. Ob 8. uri 20 min. zvečer iz Podnarta, samo ob
nedeljah in praznikih. Ob 8. uri 48 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (dri. kol.)
Ob 7. uri 28 min. z,jutraj	v Kamnik.
„ 2. „ 05 „ popoldne n „
„ O. „ 50 „ zvečer	„ „
„ 10. ,, 25 ., ,,	„ „ (le ob nedeljah in praznikih j.
Prihod v Ljubljano (drž. kol ).
Ob 6. uri 4!) min. zjutraj iz Kamnika.
„ 11. „ 00 „ dopoldne „ „
„ (i. „ 10 „ zvečer „ „
„ *> ,. ,, ,, ,,
(le ob nedeljah in praznikih).
Odhod: Ob 7-15 zjutraj „ 1-55 popoldne ,, 810 zvečer
Prihod: Ob 6'34 zjutraj * „ 12-29 popoldne 7-30 zvečer.
BV" 2Iajra,di psreselvfc-ce
razprodaja
vsega pohištva, ki ga imam še v zalogi, pod tovarniško ceno.
Posebno priporočam: Ogledala, podobe in kapelice. Tudi nekaj stare dobro ohranjene oprave prodam.	684 i—i
Adolf Klarer,
naloga pohištva v Ljubljani, Breg 10.
Gospa A.: „Kje kupujete jesih? Vaša salata ima vedno izvrsten ukus!"
Oospa B.: Jaz izdelanega jesiha sploh ne kupujem, ampak napravljam si ga .sama s tem, da vode prilijem znanemu jesihovemu cvetu ..Vinacet". Na ta način imam vedno svež in dober kis, med tem ko je kupljen gotov jesih mnogokrat spriden, ali pa se pri meni spridi. Tudi ceneje izhajam tako, kajti liter mojega kisa stane me le 15 h. Ta cvet dobite v vseh prodajalnicah dcli-kates-, dišav- in kolonijalnega blaga za krono '/« litrsko steklenico, litrsko pa za 3 krone.
A zahtevati morate pristni cvet „Vi-nacet".
V I. j u b 1 j a n i je dobiti pri 1 Buz-zollnlju in J. C. Praunseisu. 625 3—1
Umetni mlin
(zmelje vagon žita na teden) in 682 6—i
žaga za deske
s stranskimi poslopji, event. tudi do 20 oral zemlje, je na prodaj za zmerno ceno. Vodna moč (v Savinski dolini) je stalna.
Pojasnila daje iz prijaznosti gospod Ivan Strašek v Celju, Veliki trg št. 4.
Franc Lenarčič iz Novevasi pri Rakeku proda
novo hišo
zidano in krito z opeko; zraven hlev vrt, pet njiv. del hoste za steljo m četrti del pašnih pravic.
Proda vse skupno ali pa tudi, če kdo želi, samo hišo, hlev in vrt.
Cena po dogovoru pri lastniku Francu Lenarčiču v Novivasi št. 1. 683 2—1
r.
\ mom
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
Giess&ulJlstte kisle vofle.
10-30
Izvirek: Giesshubl Sauerbruton,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieaii in trgovinah z jestvinami in vinoui.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik u v Ljubljani.
Dobro obiskovana gostilna
v Ljubljani se da v zakup.
Pojasnila daje g. Ivan Pintar v Ljubljani, Soteska št. 8J	660 2-2
Gimnazijski konvikt
čč. oo. benediktincev v Šent-Pavlu na Koroškem
Plačilo za semester 280 kron. Javna višja gimnazija.
Natančneje pove predstojništvo konvikta.
Dnevi za vsprejemni izpit: 15. julij in 17. september. 116 6-5
na deželi blizu Celja, «-$
z jako dobrim prometom se proda prav v ceno z zemljiščem vred ali brez zemljišča.
Pojasnila daje iz prijaznosti gospod Ivan Strašek v Celju, Veliki trg št. 4.
gPozor!
Andrej Pollak, ]. Sajovitza nasl.,
trgovina s špecerijskim in drogerijskim blagom pri „črnem psu" v Gradou, Annenstrasse 46
vljudno naznanja, da prodaja izvrstne snovi za domačo pijačo z jabolčnim, hruškovim in vinskim okusom (belo-rudeče in muškatelno-vinskim okusom).
Snovi so: I. vrsta po 8 gld., II. po 7 gld. in III. po 6 g'd, — Snovi z vinskim okusom vseh vrst so I gld dražje. Pošilja snovi od 50 litrov naprej.
PraSek za zboljšanje vina stane 40 in 60 kr.; ovoji se najceneje zaračunijo.
Dalje ima v zalogi 80% ni ocetni cvet z aromatom. 1 klgr. tega cveta zadostuje za 40 do 50 litrov dobrega jesiha ter stane le 75 kr.
Nadalje prodaja sestave za rum in raznovrstna žganja Za poskušnja pošilja tudi v malih merah. — Pošilja le pod poštnim podvzetjem in ako se denar naprej pošlje, povsod pridene potrebna navodila v slovenskem jeziku ter tudi slovensko dopisuje. Opomni še, da so snovi vsake strupene primesi proste ter pijača ne postane nikdar črna in je tem boljša, ako se dlje časa hrani, kar se bode vsak naročnik sam prepričal. — S spoštovanjem se priporoča
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opekarno
uvel delovanje
s parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
*	* * opeko za stavbe, ^ * # zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dacli-
*	* * pressziegel) itd. itd. * *
Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Jamstvo.
Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in jako nizke cene.	676 2
Ludovik Herzmann,
opekarna s parno silo,
v Ljubljani, Tržaška cesta.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, S v. Pot ra cesta št. O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
lz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svejo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 44
593 2—2
Andre} Pollak.
cflliza rsfia
zadruga
v Št. Vidu pri Ljubljani
pričela je poslovati dne i. julija t.l.
Ker je pri tej zadrugi že doslej blizu trideset izkušenih in strokovno dobro izvež-banili mizarskih mojstrov, je sigurno, da bode
mizarska obrt v Št. Vidu, Vižmarjili in okolici
najboljše uspevala, ako jo bode sl. občinstvo stolnega mesta Ljubljane, drugih mest, trgov in z dežele blagohotno podpiralo z izdatnimi naročili.
Zatorej se zadruga toplo priporoča pre-čast. duhovščini, vsemu p. n. občinstvu in pospeševalcem domače obrti sploh v naročitev
raznovrstne Rišne in druge oprave
temne (matt), likane (politirane), sploh poljudno po želji izvršene.
Oprave jer spalne sobe, salone, restavracije, f^uhinje, vile itd. itd.
izvršujejo sc v poljubnih slogih, lastnih ali predloženih u^orcih in načrtih kar najtrpejšneje najboljšega, dobro izsušenega lesa.
^ Cene so nižje kakor vseh drugih kon- ijj ^joJjjfc kurenčnili podjetij iste obrti.
V prav obilno naročitev se priporoča
načelništvo mi^ars^e zadruge v Št- Vidu pri JLjubljani.
665 (2-2)	cftrfiar, načelnik.
St. 640 m. š. s
687 2-1
Razpis službe.
Razpisuje se v stalno popolnitev mesto
tretjega veroučitelja
na javnih mestnih ljudskih šolah s prejemki II. plačilne vrste kranjskega učiteljstva. Prošnje je po predpisanej poti vlagati
do 18. avgusta t. 1.
pri podpisanem okrajnem šolskem oblastvu.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 27. julija 1900.
'žS.:«	W m :UC M ■<&. M % M -M

jsfe M
MM
-"i&dft
■i V V
J2



■mm
■m
Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih
in galanterijskih del. 4JI4444
St. Vid nad Ljubljano
izdeluje in ima v zalogi cerkvene sve-tiinice ali stalnice, dve po:
iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, iz tompaka
40, 50 gld.,; obhajilne svetilnice
iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5,8,10 gl.,
pušice z zvončki za pobiranje
28, 32 gld., miloščine, iz koBitarj a po gld. 1-50, iz medenine po 5 gld.;
štedilna železna ognjišča, vsaželeznain tudi razna za vzidanje.
688 (8-1)
•ii •m
^r^Sfr -
••S«
•m-
tU
•m»
^ Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov.
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — Skritevjo zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela.

Redka priložnost za nakup pohištva. j|gj|g
r Jan. Dogan-a
mizarski pohištveni obrt
536 7 "V" J^jllI>ljHlli
na Dunajski cesti št. 19 (v Nledjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo

\
vsakovrstnega likancga in politiranega
pohištva
gld. 5--, 7 50, 10
Garniture, divane, madrace
7, 14 do 40 gld.,
madrace na peresih
8, 9 gld.,
dratene madrace 7 gid.
12—, 14
tf C( m
pulte za masne knjige
itd. itd. gld. 10-—, 15—, 17*—. Naročila se točno Izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj ln 1'riinko.
Redka priložnost za nakup pohištva. ^
Dragih vozačev
mi ne vzdržujemo!
Predragoceno reklamo
le skromno rabimo!
Obojega naSa 198 20-18
„Styria" - kolesa
ne potrebujejo. Kar prihranimo, pride kupcu na prid, odtod naše
nizke cene!
Tovarna za „Styria"~ kolesa
Jan. Pneh in dr., Gradec.
Pristna le pri našem edinem zastopniku
Fr. Čuden, trgovcu s kolesi v Ljubljani.
Bar
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * * tinkturo
lekarnarja Plccoli
v JUjubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
kot želodec krepku.joče m tek vzbujajoče. dalje kot pre-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredsivo, posebno onim, ki trpe na navad fiem telesnem za-
prtju.
I
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III.	več stekleničic. 591 50 — 4
J. SOELIČ
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča osobito preč. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah
Domača umetnost!
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ R0V8EK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22
v hiSi gospi Wessne*~jeve 60 52-29
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniško izvršenih
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov * in svetniških soh
od kamena, gipsa ali lesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega materijah.
Priznan« umetniško dovršena delu !
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
, jzgsja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko iu hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri Jožefu Valenčlču na Dunaju, III., Stelngasse 9, I. Stook, Th. 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.	1000 23
s katerimi more vsakdo barvati razno "e, blago: sukrn), platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 12 11—3
X
Dobiva se povsod.
927 (36-30)
Najboljše ln najcenejše sredstvo za čiščenje zob.
Št. 223 balaj. v Avstr. 1900.
639 3-3
S.
Od sindikata nemško-viteškega reda kot zapuščinske oblasti se oni, kateri imajo kot upniki kako terjatev do zapuščine po dne (i. julija 1900 v Semiču na Kranjskem brez oporoke zamrlem gosp. Antonu Alešu, n. v. r. duhovniku balaje v Avstriji, dekanu in župnemu upravitelju ravnotam, pozivljejo, da isto ali pri podpisanem sindikatu (Dunaj, I., Singerstrasse 7) ali pa pri od tega delegovanem oskrbnistvu n. v. r. komend v Metliki na Kranjskem
do dne 16. avgusta 1000
10. ure dopoldne ustno ali pismeno naznanijo in z dokazi podpro, kajti na kasneje došle prijave do zapuščine, če ista po plačilu terjatev poteče, se no bode oziralo, izven če je zadobljena zastavna pravica.
Sindikat nemško - viteškega reda na Ihmaju,
dne 10. julija 1900.
L. S.	Gustav Bandian s. r.,
svetnik visok, nemškega mojstra in balaje v Avstriji.
Št. 28.
Razpis.
686 1-1
Na petrazredni ljudski šoli v Postojini je oddati službo
šolskega ©l^ge
z mesečno plačo 40 kron in prostim stanovanjem, event. tudi prosto opoludansko hrano iz šolarske kuhinje v zimskih mesecih.
Prosilci morajo biti slovenskega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni, vojaščine prosti in ne nad 40 let stari, prednost imajo oni, ki umejo kaj o vrtnarstvu. Ože-njenim se nudi prilika, da žena prevzame kuho v šolarski kuhinji, za kar ji gre 17 kron mesečne plače in opoludanska hrana.
Prošnje je predložiti do 20 avgusta 1900 krajnemu šolskemu svetu v
Postojini.
Postojina, dne 27. julija 1900.
]>ekleva,
6g-	predsednik kraj. šol. sveta.
St. 177 Pr.
670 3- 2
XXXXXXXXXXXXXXXX
likaka skrivnost si več
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zislemu s pomočjo ekstraktov,ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, češki liker kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec. alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plznski liker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Prepro-w dajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ft ceneje.
C Anton Knkavina,
V£	OCVSS«,
Jf 612 £0—9 Via Belvedere št. 23.
XXXXXXXXXXXXXXXX
| VINCENC Č AMERNIK kamnoseški mojster jjj
v Ljubljani, Slomšekove ulice 17 (nasproti elektrarne).
$ Izborna zaloga grobnih spomenikov
^	iz vsakovrstnih marmorjev, granitov in sijenitov.
$ Delavnica umetnih cerkvenih kamnoseških del.
Stavbena dela.	465 25-12
Priznana solidna dela, točna postrežba. = ^
K K K
R
K K
K
g
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je stalno popolniti službo
mestnega živinozdravnika in mestne klavnice oskrbnika
s prejemki 5. činovnega razreda, to je z letno plačo 1760 kron, s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 160 kron in do naturalnega stanovanja v mestni klavnici.
Prosilci za to službo, ki morajo biti državno aprobovani živinozdravniki, morajo svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata najpozneje
do dne IS. avgusta t. 1.
Pomanjkljive ali zakasnele prošnje se ne bodo upoštevale.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 14. julija 1900.
Službi praktikantov.
Pri deželnem knjigovodstvu in pri deželni blagajnici kranjski izpraznjeno je po eno mesto praktikanta z adjutom 1000 K na leto.
Prosilci za jedno teh dveh mest vlože naj svoje prošnje	663 (3—2)
do S. avgusta, t. 1.
pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani. Prošnje morajo biti opremljene s krstnim listom in s spričevali o dovršenih študijah. Oziralo se bo le na one prosilce, ki dokažejo, da so dovršili kako srednjo šolo ali pa niže razrede kake srednje šole, vrhu tega pa kako trgovinsko šolo, ter da so vešči slovenskemu in nemškemu jeziku v govoru in pisanju.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dno 19. julija 1900.
fr
| Zobozdravnik 8chweiger
udano naznanja slav. občinstvu, da letos ne poj de v
Herkulovo.
Ordinoval bode kakor doslej vsak dan od 9—12 in od 2—5. ure
v hotelu pri Malicu II. nadstr. soba št. 25—26.
Podpisana ima v zalogi najnvznovrstnejše trpežno, krasno
blago ga bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-t* || lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljenje sture obleke in vsii popravila. — Izdeluje rodno in pošteno po n-jj nižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 532 52-9
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulioe 4.
^ffffffffttT#THTTTTTTTTTHTTt^
G-rajšcina,
t*
v krasni in zdravi legi pod Rožnikom V* ure oddaljena od Ljub-ljane z lepim senčnatim parkom in z vsemi udobnostmi
ir se proda.
Posredovalci izključeni.
Natančna pojasnila daje
685 1-1
Dr. Josip Furlan,
advokat v Ljubljani.
t
4» f
4* f
t
t
t
•f
f f f f
t +
krepcevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda.
■ 'v ■■ a«, salona
za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. 259 52 26
Priložnostna darila!
Il3w 0 \
Friderik Hoffmann,
llfM*-,	665 26-26
na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalog-o vseli vrst
ir žepnih ur n
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah.
Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih In budilnih ur so vedno v zalogi.
Poprave se dobro in solidno izvršujejo.
Josip Kastelic,
krojaški mojster, v JLj ubijati i, Vodnikov trg št. 4,
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
O 1» 1 Lt d 9
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem blrete, olngulum in vsakovrstne iemisete, kakor tudi vaa draga v to stroko apadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaiko delavnloo, v kateri izdelujem
obleke za gospode in dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri.	86 26
Zunanja naročila točna. — Cene primarno nizke.
4
Hi
hi hi hi
HI H§

05 O h P*
<B
a
>« o
P4
S
•a ©
o t
Pozor, kolesarji!
Vsled poletnega časa
nabavil sem si velikansko zalogo voznih koles (bicikljev), kakih PC 400 komadov	in sicer od najznamenitejših tvrdk, kakor:
ter kolesa raznovrstnih drugih sistemov od gld. 80-— naprej.
Pengeot-kolesa
po izvanredno nizkih cenah in sicer od gld. 140-— do 230'—.
A. Putrieh,
lijubljana. Dunajska cesta.
285 20-19
1
S
®
tr p
B
H«
M<
{V p
o-
(D
M
S» <
P
m«
o P>
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi hiši,
obrestuje hranilne vloge j)o	6i 12-7
4* 3 odstotka
brez odbitka rentnega davka,, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilni čilega urada št, 828.406,
Telefon štev. 57.
Dunajska f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 91 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Ilerrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K_ Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
D n 11 a j s li a l > o
r z a.
Dne 27. julija.
8kupni državni dolg v notah ... . .	97-50
Skupni državni dolg v srebru......97-15
Avstrijska zlata renta 4°/0.......115 60
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97-25
Ogerska zlata renta 4°/0........115-30
Ogerska kronska renta 4%, 200 ..........90'95
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1703 —
Kreditne delnice, 160 gld................665-50
London vista ......... ,	242-82
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj	118-57
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dn6 27. julija.
3-2% državne srečke 1. 185-i, 250 gld.. . 5°/o državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . .
23-70 19-33 90-50 11-38
170 — 163— 193— 9550 139— 251—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94-20
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	405—
»	» južne železnice 3°/0	319-—
»	» južne železnice 5°/0 .	119-25
»	> dolenjskih železnic 4°/0 .	99'50
Kreditne srečke, 100 gld..............384—
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	340"—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42 50
Ogerskega » „ » 5 »	20'—
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12 60
Rudolfove srečke, 10 gld..........63-50
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gendis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
172-183-
47 276 6130 760 109-149 453 418 255
50 25.
50
■50
Nakup ln prodaja Tfcffi vsakovrstnih državnih papirjev, »ročk denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
EIICII
66
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I.,
aUT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostni* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti n »t i o i e ti i 1« gin vnie,