177
liivu Ck /kS arhivu i/DG (oz arhivu IN/), v Goriškem muzeju Icr izjave posameznikov in objave v zbornikih tei samostojnih publikacijah kot tudi objave v ca'opisju m"! revijah ki;/narje v uvodu svojega članka posegel nazaj do Bicjčcve mladosti v cerkljanskih hribih, preko Sremske Mitrovice. delovanja med izseljenci v Francij m v NOB tezis če pa je na prikazu življenja 111 dela Toma Brci.a v povojnem času vse do njegove smrt1 leta 1964 Pi sec članka je uporabil tudi zapisnike sej Ck kPS oz, ("k ZkS, gradivo v/godovmskem arhivu Ck /kS.
Spominski del Idrijskih razgledov se začne z za pisfflfi Djurs Šmicbergerja Nonotova Idrija (str 84-85). To so spornim i/ otroštva na obisk v Idnji sredi tridesetih let. Omenjeno je tudi rudarsko praznovanje na dan sv. Ahaca Gostilne in trgovine med obema vojnama v Idriji in njem okolici zam mivo popisuje lanev .leiam (str. 87-91). brane Pa všič objavlja na straneh 85-87 del krajevne kronike o Stopniku in njegovi okoliu v času I. svetovne vojne, ko je tu divjala Soška Ironta.
V	rumiko o naravni m k ulturni cleclisc mi sodi ui-ziskovalna naloga cerkljanskih osnovnošolcev o vasi Polke, a objavo je poskrbela Ivana Lcskovec (str 63-72). Samo Pevk je na str. 75-80 objavil vrsto fotografij s krajšimi teksti o sanaciji bolivšnicc Pranje leta 1989 (Fotografije so prispevali: Samo Bevk, Danilo Šuligoj in drugi.) Želeti bi bilo da bi vključili bolnico v Unescov seznam svetovne na ravne in kultni ne dediščine
V	literarni rubriki objavljata I ranko Vihtchc m Rafko Terpin (str. 95-1 I I)
Prispevki v ostalih rubrikah (str. I 16-149) posegajo na razhena področja: od obravnavanja krscan-ske morale do lotografije in Slovenske kmečke '.veze ter občinske raziskovalne skupnosti. (Ciril Sto kclj, Rafael Podobnik Marjan Podobnik, Andiej Albreht, .lože Čar, Mama Bavdaž, karmen križ. nik-Podobnik. Milan Božič, lože Janež). I,-kočo knjižno produkcijo, ki je zanimiva za kulturno identiteto tega predela Slovenije, predstavljajo v posebnem dodatku Andiej kranjc, Jozc Janež, Duš;m Moravče in Jože Car
Številka je skrbno opremljena na naslovni strani je perorisba llommagc idrijskim rudarjem (Rud Skoču) m stilizuun grb z antičnim Merkurjem Objavljene so zanimive podobe Idrije (Valvasor 1689, i laccjuct I 78 I, Goldcnstcin 1840 R. Terpin - Idrija 1907 - linorez. 1983) Med fotografijami naj omenim tiste pred letom 1914 posnetki iz fotografske zapu!cine dr. Milana Papeža nam pokažejo njegovo družino ter vsakdanje delo rudarjev, posa me/nc rudarske objekte in ceikveno procr ijo na dan sv. Ahaca iz tega časa so tudi fotografije Zor-ka Prelovca z, dvema pevskima zboroma ter posnetek Idrije
Proslavljanje 500 letnice Idrije se je začelo že de-ccmbra 1989 m se bo nadaljevalo v letošnjem letu vse do okiobra (str 92): premiera dokumentarnega televizijskega filma Sijaj v temi o zgodovini luclni-ka m Idrije, srečanje slovenskih geologov otvoritev prenovljene partizanske bolnišnice I rame, predsta vitev pošti,ili /iiamk ob 500-ietmci rudnika in mesta, jubilej rudarske godbe, osrednja proslava s kan
tato A Ida kumra„ razstava Zgodov uiskega arhiva I jubliana, razstava slikarja Rudija Skočiria itd
/a naslednjo številko razgledov, ki izide morda še letos (I. XXXV, 1990) so med drugim najavljene razprave Marije Vcrbie o tehnični opremljenosti idrijskega rudnika v 16.stoletju ter podrobnejša predstavitev naravne katastrofe v partizanski bolšjima' I ranji leta 1989 itd
Primorska srečanja, Nova Gorica, \V, 199(U112, I H .ti, (Marjeta ampa)
Številka je posvečena dvema jubilejema 500-letniei idrijskega rudnika in 100-lctnici rojstva pisatelja Franceta Bevka
Pol tisočletja Idrije (str 651-677): daljši uvodni tekst je napisala Iviea kavčič o pomembni zgodovinski preteklosti in pri tem opozarjala na nekatere zanimivosti. Leta 1910 je bila Idrija drugo največje mesto na kranjskem Leta 1901 je mesto dobilo svojo realno gimnazijo, kier se je zc takrat poučevalo samo v slovenskem jeziku Profesorji iij Ilijitki so vidno obeležili slovenski kultnim prostor. Mak so Pirnat Fngclbert Gangl, dr. Fran koiSdr Ivan Pregelj, ch Lavo Čermelj, dr. Andrej Buda! Zoiko Prclovce. Zorko Jchncic Božidar Jakac. Nikolaj Pirnat, dr. kajetan Gantar, dr Aleš Bebler m mnogi drugi. Pri dokončnem zapnanju rudnika pa da nes ra/nvsljajo tudi o bodočem jamskem turizmu
Nato Iviea kavčič podrobneje seznanja o svojevrstnem proslav) j a i u idrijskih stoletij Idnjčant so namreč ob tem visokem jubileju hoteli seznami, širšo lavnost o svojem prispevku k slovenski kultu ri m znanosti Izšla je vrsta publikaciji o idrijskih gozdovih (I rane korchš), o realni gimnaziji (Janez, kavčič), o idruskem zdravstvu (Jože Pieifcr), o pri niorsk- in se posebej idrijski krajini v umetniški fotografiji (Ralacl Podobnik), roman o idrijski družini med obema vojnama (Jože I clc) Poleg zc omenjene revije Idrijski razgledi (1989) je treba prišteti se prispevke o koledarjih Mohorjeve in Prešernove družbe (1990) Za naše razmere je to prav neverjetna knjižna produkcija ob jubileju nekega mesta'
lanez. kavčič je objavil (str 655-659) tekst o sti ristolctiii tradiciji šolstva na ■rijsfcem: od protestantske šole (ok I 580) do glavne šole v času Marije Terezije; nato nekakšne domače srednje sole, pa vse do realne gimnazije 1901 leta Upošteva tudi strokovne sole, ki so delovale ob rudniku. Posebnost tega zgodovinskega razvoja je v tem da so se prebivalci Idrije in rudniška uprava že zelo zgodaj zavedali pomena šole in zanjo požrtvovalno skrbeli' S krat k im pregledom poseže kavčič tudi v obdobje 1918-194} ,n v čas po letu 1945.
Idrijske ranocelnike, lekarnarje ni zdravnike predstavlja Jože Pfciler (str. 660-663)- J. A. Scopo-li Baltazar llaequet, člani rodbine I rt ver (F,mest, karel Henrik) I rane klopstcin, dr. Janez Mihael Sccycr, dr. Jožef Ignac Fanton, dr Blaz Hafner, Anton Makovic, lunj Dolinar, Ludvik Gerbee. To hi znamenita -mena ne le za zgodovino Idrije, am
178
pak tudi za širši prostor habsburških dežel.
Franjo Kordiš piše o plavljcnju lesa in znameni-*lh idrijskih klavžah v širokem časovnem ra/.ponu od leta : 600 do 1840 o/iroma 1926 (str. 664-668).
Jože Čar je prispeval članek o idrijskem rudiscu (str. 669-670).
Jože Fclc se na svojstven način spominja začet kov psihiatrično bolnišnice v Idriji in dela v njej (str. 67 1-673).
Jurij Bavdaž popisuje delovanje idrijske čipkarske šole v letu 1905. /bral je doslej manj znano gradivo :n z njim nazorno prikazal njeno dejavnost, ki jc segala cclo do Izole in Kamnika (str. 674-677).
Slovenskemu pisatelju in primorskemu rojaku Francetu Bevku so namenjem prispevki na str. 678-710. Ob stolctnici njegovega rojstva (Primorska slovcnistiem dnevi 1990) so sodelovali z objavami Silvo Rit ur, Janez Dolenc, Sonja Stare 'a zgodovinarja je zannniv oris Branka Vlarusica (Fr. Bevk, kulturno-politični delavce) in pa nekaj spominov Borisa Pahorja (Moja srečama z Bevkom).
Okrogla miza jc imela delovni naslov Bevk v šoli. Kar šest prispevkov jc posvečenih tej problematiki; niso zajete le osnovne šole v Sloveniji ampak tudi osnovne ter srednje šole na Goriškem in Tržaškem.
O hudi prostorski stiski Goriške knjižnice v Novi Gorici pise Rajko Slokar,_povscm drug problem pa načenja prispevek Irene S mgoj o uživanju mamil tudi na Primorskem.
V rubriki Leposlovje (str. 722-746) so zastopani; Trzaean Umbcrto Saba, Bogdan Zorz, Borut Suban, Edclman Juneič lože Volarič, Marc Cestnik Milan Vineetic m drugi Bevka pa ni med njimi
Rubrika Zapiski prinaša med drugim daljše Svoljšakovo poročilo o odmevni razstavi o Lango-bardih v Čedadu recenzijo Pfcifcrjcvc Zgodovine idrijskega zdravstva Bože Car) ter obsežnejši polemični zapis ob Zcrjalovih Spominih . i razlagah (Miiica Kacin-Wohinz).
Številka jc lepo urejena, tako vsebinsko kot oblikovno: štirinajst izbranih posnetkov iz. fotodoku mcntaeijc Mestnega muzeja v Idriji govori o mestu, njegovem grbu m rudniku, realni gimnazin terup-kar-tvu Na zadnji strani jc kratka predstavitev vseh šcstinštirideset avtorjev, ki so sodclovah pri tej periodični publikaciji.
Österreichische Ostheftc, letnik 32, /vezek 1-2, Dunaj 1990 (Ivanka I ršič)
Časopis Österreichische Ostheftc predstavlja eno od zelo razvejanih področij Östernchisches Ost und Südosteuropa - Instituta. Med jjublikaci-janr, tega inštituta so še sledeče: a) pediodika' Presseschau Ostwirtschaft Ost-Dokumentation Wirtschaft Bildungsvvcsen
Dokumentation der Verordnungen Osteuropas (DGVO)
b) atlasi: Atlas der Donaulander Atlas Ost-unv Südosteuropa e) vrstc knug: objave časopisi
Protokol ministrskega sveta 1848-1918
d)	knji/niec in dokumentacija strokovna knjižnica
časopisni oddelek (gospodarstvo in družboslovje) zbirka uradnih listov krajevna imena z.hirka zemljevidov
V	okviru instituta se prirejajo tudi jezikovni seminarji:
mednarodni seminar za vzhodne jezike v Eiscn-stadtu
ruski jc/ikovm seminar v Dicntenu pri Iloc-hko-enigu in
mednarodni seminar za Ruse v Moskvi.
V	sklopu mednarodnega sodelovanja organizira inštitut predavanja in okrogle mize, zasedanja in konference, sodeluje z OZN in IJNFiSCO ter vodi mednarodne študijske programe in štipendijsko politiko.
GascSis Österreichische Ostheftc izhaja na Dunaju štirikrat na leto. Prinaša interdisciplinarne znanstvene članke s področja zgodovine, prava, geografije, jezikoslovja, izobraževanja kulture in gospodarstva ter ocene strokovnih poročil vzhod nih in jugovzhodu h evropskih raziskovalcev Posamezen /vezek jc razdeljen takole:
a)	članki
b)	poročila o raziskavah
e)	poročila o kongresih d)occnc
c)	kratke ocene
V	prispevku podajam pregled prvih dveh številk o/ zvezkov letnika 32 za leto 1990.
( istermchisclic Ostlicftc, letnik 32, Dunaj 1990, /vezek I, 240 trani
Gerhard Oberkofler jc avtor prvega članka / na slovom Znanstven' stiki na bizantinskem ozemlju med Avstrijo m Sovjetsko zvezo od 1945 do 1971. V nicm predstavlja življenjsko pot m delo Norbcrta Bischofia (26. 11. 1894, Dunaj - 30 6. i960 Dunaj), ki jc od leta 1947 prebival v Moskvi kot politični zastopn-k avstrijske zvezne vlade v Sovjetski zvezi Po končani konzularni akademiji na Dunaju jc leta 1919 stopil v diplomatsko avstrijsko službo m jo opravljal do konca življenja Med triletnim službovanjem v Ankari (1930-193 3 je bil poslamški svet nik) jc pripravil osnutek za knjigo Ankara; Razlaga novega nastanka I určije (Dunaj 1935, 226 strani) To je ena prvih realističnih ocen po Kemalu Ata iurku (1881-1938) o revolucionarnih spremeni bah v Turčiji napisana v nemškem jeziku. Priključitev Avstruc k Hitlerjevi Nemčiji je doživel Bischoliv Parizu, kjer je bil od leta 1933 poslaniški svetnik. Med drugo svetovno vojno je bil izključen iz javne službe. Po osvoboditvi Nemčije ic do vpoklica v Moskvo sodeloval v diplomatski službi avstrijske zvezne vlade.
V	naslednjem članku Fcrenc Frdocsi proučuje politično m gospodarsko ozadje gradnje železnice
i