184. Številka, Ljubljana, nedeljo 15. avgusta. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD i— < V " '{'•"■".. lne™ '!; v *• > po poatl oiuan. z« ustro-ooersk« dežele M ■ eto in m>1& ta po 8ta 8 rold, a* iatrt .e.a 4 go^d. — Za LJubljano bret poiiljaaja na dom za celo leto 13 gold., za 6etrt leta 3 j?uld. 30 kr., za an me^c I gold. 10 kr. Za pošiljanje na talL'SllSS^i ! »S^n/^nff0' *° kr7Z*,5eKH 1CU* "a 2a !"J< Jai,,Wl!0 iBt0 20 F**-! "V let« 10 Kuld. - Za go.p-.ae učitelje na ljudstih io.ab ti kc dijaka vcija znižana cena in oicer: 2a LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejomau za četrt leta 3 gld. - Za oznanila te plačuje od ćeart- _ »topne peut-vrste 6 kr., če no oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. de se tri- ali večkrat tiaka »opio, na, ae Izvoia .rankirati — Kokoplsi se se vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški oesti v Tavčarjovi biii „Hotel Evropa". Oy?avniB,vo, m o naj co blagovolijo posejati naročnine, reklamacije, or^ila, t. j. administrativne reči, je v »Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiti Tiskovna svoboda v severnej Ameriki. Amerikansko novinarstvu jo popolnem svobodno. To je napotilo dopisnika „A. A. Ztg." iz "VVasbingtoua, da je ond< tne tiskovne razmere b(>lj natanko pregledal, tako da jib moremo primeriti z onimi, ki so pri nas in so se baš zadnje dneve kazale. Ustava« zjedinjenih držav — pravi dopisnik — določuje najprvo: „Pravica, svoje misli objavljati z besedo, pisanjem ali tiskom, ne smo se na noben način braniti ali omejiti." Tu je pravno dopuščen neomejen buj mej pravimi in napačnimi, mej pametnimi in nespametnimi idejami in mnenji, tako da se pravo od napačnega razloči in se iz tega tiskovnega in govorniškega boja porodi javno mnenje ko sodnik. Vsaka javna osoba, vsak javni čin se tukaj po novinah najostreje kritikuje. V Ameriki se je posebno novinarstvu zahvaliti, da je odkrilo vao korupcijo v mestih in državah. Novinarstvo je tu silna moč proti prestopanju in samovoljnosti javnih uradnikov, ono je varh pravice in bič za krivico, ono je, z eno besedo, prava velemoč. Ako bi ne imeli svobodnega novinarstva, katero spravi vse v javnost, bila bi vlada uže davnaj korupciji, časti željnim politikom, demagogom in skrivnim strankarskim intrigam zapadla. Novinarstvo je tu edino sredstvo, s katerim se morejo manjšine proti pritisku večine ali pa vlado varovati; ono je najprostejše sredstvo agitacije, s katerim morejo manjšine delati propagando za svoja načela, ter tako postati večine. Seveda novinarstvo pogostem tudi meje Hči starega sodca. (Izvirna povest, spisal Liberius.) X. (Dalje.) Urnih korakov hiti sodnik po stopnicah v zaznamovano sobo in ne čaka boječega slugo, ki mu hoče kazati pot po mračnem zidovji. A ko najde sobo prazno, odide v kapelo, ki stoji na vzhodnej strani v najbolj zapu.ščcaem delu vsega grada. Starodavne Črvi ve duri so kapeli le prislonjene. Sodnik pomoli nekako giujen glavo v svetišče in opazi na kamenitih tleh klečečo Valerijo pred na pol razpadlim altarjeni, katerega slabo razsvetluje rudeča luč male svetilnice. prekoračuje, a država ga zarad tega ne preganja, ker se ne sms vtikati v to zadevo, kajti ustava neomejeno svobodo tiska garantira. Le v slučajih, kadar se privatne ali javne osobe „uapačuo in hudobno" dolže po novinarstvu, da so učinile kako nepravuo ali nečastno dejanje, imajo dotične osobe pravico, tožiti list zarad obrekovanja ali žaljenja časti. O tem odloči sodnija. A porotniki so tožbo skoraj vselej zanikali, držeč se načela, da je napade v novinab mogoče zopet po drugih novinali zavrniti. Slučaji pa, kakor je bil na Nemškem Lindau-ov zarad bogokletja so tu neznani in pravno nemogoči, tu nema država s cerkvijo in bogočastjem ničesar vkupaega, ker je država strogo ločena od cerkve. Sicer pa se tu novinarstvo obrekovalaih napadov sploh zdržnje ; le malo listov je, ki so tako osorni, mej njimi posebno novojorlki „Sau" pa „Times" v Chikago, toda navori značaj takih listov dobro pozna in jim malo ve jame. Ako novinarstvo vlado ali katero javno osobo napade, zadostuje uže popravljevalen odgovor od strani poškodovanega, popravek naznani združeno novinarstvo takoj vsem listom. Nij še dolgo tega, kar se je načelnik pošte Jewell javno novinarstvu za odkritje zmot in goljufij pri pošti zaliva ljeval, rekoč: „Imeti hočem svitlobo v svojem delokrogu." Mej tem ko so redaktorji na Nemškem (in pri nas Ur.) pogostem v strahu in stiski zarad preganjanja, se tu javni uradniki dušovnej sili novinarstva klanjajo. V glavnem mestu Washingtonu imajo vsi večji listi iz Novega Jorka, Bostona, Philadelphie, Chikago, St. Lmisa, San Fran-oisca, Novega Cvleaua itd. svoje pisarne z enim dopsnikom in več poročevalci. Ti ob i skujejo vsak dan vse javne oddelke, kakor Škripajoče duri zdramijo vtopljeno Valerijo, ozre se, in meneč, da je graščak, U\ jo zopet nadlegnjo z nepoštenimi besedami, vskliknc: „B.-ži, beži, ura maščevanja se bliža, dan zmage skrivnih hudobij je napočil |M Izgovorivsj, izb oži za altar iu skozi stranske duri na mostov/. Sodnik št: bolj zbledi pri teh besedah, mislec, da te besede veljajo ujemu, očetu, od svojega lastuega otroka. Strašna misel, da je Valerija v resuici izdajica njegove zarot?, vsaj mu očita v obraz to sama, omami mu razburjeno glavo. Kakor blazen piane sa bežečo deklico, ter izdere meč iz nožnice. Na mostovžu skoraj dohiti Valerijo, ki, prepričavši se napačua v strahu, da jo preganja graščak, izbeži na dvorišče, se nagne na obrobju velicega vodnjaka in plane v strašno globočino. tudi stanovanje predsednika republike, ka-pitol, ter povprašujejo po vseh javuih zadevah pri uradnikih, ki zmirom z največo uljudnostjo odgovarjajo. Na ta način je narod zmirom o vsem natanko podučen. Enako je z lokalnimi korespondent, kateri na policiji, pri sodnijah, mestnih gosposkah in ua borzi vse izved6, in pogosto sled hudo-delnikov prej najdejo, nego sama policja. Časopisi se skušajo mej soboj, kateri bode boljša in obširniša poročila prinesel : bistrooki poročevalci malokedaj prezro kako važno stvar, a oni imajo tudi povsod prost vstop ua javnih in pnvv.tnih krajib. Vkupni rezultat tukajšnje tiskovne svobode je zures vel k blagedar za republiko in nijeden narod na sv iu nij ua tako visoki stopinji politične izobraženosti kakor amerikanski. In to v vseh krogih. Za vse tu pa se je zahvaliti svobodnemu in zelo delavnemu novinarstvu. Gozdi naši — barikade naše! Naša domovina je lep košček zemlje. Vsak tujec, ki jo je pohojeval, strinja se s hvalo domačinov. Hribovje, doline, ravnine, vinski holmci, in mej temi kr*sua, vesela naša Sava, Saviua, inajestet ena Drava, Krka, jezera etc. in v tej lepej naravi krepek, zdrav ljud na telesu in dubu in kar je v več pogledov vulike važnosti, to naše domovjo ima lepa gozde. Ako tudi naša narava v jenem okraju mrtvaško svoje polje razprostira, kamor katakombe njene zret začuden svet hodi, ali po večjem gledamo zeleno gozde ali v kompaktnih masah ali razdeljen.«) mej travniki in poljih v naše j domovini. In to je dobro ; bog dal, da bi nam ti gozdi se ohranili, bog ali kdorkoli razjasnil našsmu ljudstvu glave, da ne pokončuje neusmiljeno svo- V obupu, v nepopisljivi borbi se nagne - dnik za njo, a preplašivši se temne glo-biue, vrže svoj meč za njo, kričič: „Po-grezui so v peklo, iidajioat" V tem hipu se čujejo obupi j i vi, boječi kl'c družine iz grajskega obližja. Krik : Fiaucozje, Fi«nc zje, ndnieva. po zidovju boječih hlapcev in drugih dela'i c;v. Soduik se zgaue in hiti k vratam, kjer se prepriča, da je izdauo njegovo pribsža-lišče, da je uuičeuu, končano vse, in tudi on. Kakor zblaznel, hiti v zgornje sobe in zaklens duri za soboj. Kmalu odletijo sovražna; sili grajske duri, iu s krikom: Kje je zarotnik sodnik ? se razprše vojaki po zidovju. A ko odpahne poveljnik prve duri, vidi visečega na zagrinjalu — a uže mrtvega — mestnega sodnika. jih gozdov več tako, kakor se je dosdaj tti in tam videlo. Gozd je hitro posekan, par sto voz drv, več sto goldinarjev je lepa svota za našega kmeta, ali kdo zopet nčaka, da zopet vidi velikansko hrastovje in bnkovje Id vendar, kaj bi bil poljedelec in ža jim vsi stanovi brez dobrotnih dreves ! Zakaj je nek n. pr. naša Savina izvirajoča iz Solčavskih planin tako majhena postala, zakaj plavi-čarji iz „slovenske Sr*ic*u ne morete celo poletje po njej vaših plav veslati doli mej južne vaše brate, zakaj kmet tako tuguješ, da nemaš sadja, akoravno nij bilo mraza ali mrzlega vetra, ko so sadna tvoja drevesa stala v najlepšem cvetji, zakaj se pritožaješ, da dež nič ne izda, da je kmalu zemlja zopet suha, zakaj ti kmetic zaporedoma toča lopota po tvojih upih, zakaj itd. se da popraševati, odgovor je eden. Zato so naše reke čedalje manjše in za-to ozemlje na široko kraj njih preveč saho, ker lakovni par goldinarjev vaše šume končujete in 8 tem malin vj n nd jemljete rast, onemu mahov ju, ki roso, dež, mokroto dolgo v sebi obdrži in počasi odceja v male jarke, ki potem reke velike, plodonosne delajo. Pa oratar nemaš sadja, ker drevo za drevesom v goj-zdu posekavaš in z drevesi ptičem dom podiraš, ki ti mrčesa, katerih sam pokončati ne moreš, nevtegneš, nečeš, ki ti pa sadje neinogočno storć, pojedo, negledc tega, da te ne pozdravlja veselo žvrgolenje, kedar rano na delo in kesno od dela domov hodiš, zato je vreme tako nezanesljivo, ker drevja in njegovega listja, regulatorjev mokrote in suhote ne trpiš v lepem razvoju itd. Kdor se je po Krasu vozil, nij veseljem gledal to tužno širjavo, nad katero se italjansko nebo Siri. Vprašal si potovalec: kdo je bil barbar, surovež, ki je ta kraj tako opustoši IV Človek, Venecijan, Rimljan, ki je hraste za brodovje in palače vpotrebljeval, zmirom le človek, končavši šnme. Zakrjj zdaj borni vnuk — Krašovec zagorela tvoja prsa pred mrzlo burjo, ki ti je, ker bo gojzdi pali pod sekiro, odvzela brez pardona zemljo ter ti golo pečevje pustila, ograjaj zdaj neizmerno ograjo, tvoj praded je oral za šumo in nij mu treba bilo kamene ograje, burja je šumela v veličastnih akordih mej vršiči gozdnih velikanov. Nij bolj drastičnega dokaza, nego je KraH na svetu za to, koliko gozdi v gospodarstvu narave veljajo. Tja doli poglejte gospodarji, ki nameravate vaše gozde porušiti ., Kazim val Be je sam," vsklikne in zvabi svoje podložne, rekoč : „Pojdimo, naša naloga je končana !u XI. To jo bila strašna noč v njegovoj hiši, Nočni mir glasovi so plašili, Ukala v gozdu sova, ptič mrtvaški. Sekfipir. Nekaj dnij pozneje so zbrani zopet za-tiŠki vaščani, naši znanci iz poglavij v Ki-barjevi krčmi pri vinskej kapljici. RudečeliČni krčmar zopet seka sem ter tje s polnimi bokali, prikimaje, odgovarja ali molči, kakor spozna, da je po godu gostom. Za druge ne vpraša, vsaj ti možakarji mu dajejo mnogo skupička in tudi dobička, »koravno v obraz trdi vsacemu o slabih časih. nTo so sitnoBti in težave v denašnjih ki prodajate lepa vaše šume, da jih posekajo in drva potem v velika mesta proda-jejo, — z goldinarji, koje za to dobite, ne bodete palač zidali, ti goldinarji bo nesrečen kap, s katerim ubožtvo vaSih potomcev nakupite, b temi novci in s trčenjem kozarcev vaših veselih dnij zvonite zanamcem mrtvaški zvon. Železnica prepregajo svet, in tudi po našej domovini hlapuji čudo stoletja. Začetkom so kurili kotle z d vini in ker so se drva dobro plačevala, dobila so se lahko. V tej dobi je šel marsikak gozd rakom žvižgat. Odkrilo se je k sreči naše bogastvo premoga, in tedaj so Šume duhovi prostejše dihali. Ali akoravno leži v naši zemlji milijone stotov premoga in imamo na pr. v Trcbovljah premog uže par sežnjev globoko pod zemljo in še po več druzih naših krajih kopanje premoga marljivo vrši, tako, da od te strani nij tako [hitro primanjkanja pričakovati, — ali od druge strani preti uničevalec našim gozdom. Kupci vidijo v velicih mestih, kakor na pr. na Duuaji itd. pomanjkanje drv, v okolici teh mest nij dobiti drv za vso potrebo prebivalstva, ker mali posestnik ne more vsega v tem ozira storiti, veliki posestnik nema nujne potrebe svojih gozdov rušiti in veliko gozdov v teh okolicah tudi ravno nij, tovornice terjajo dosti krompirja za delavca, — in tako trgovec z lesom hodi v kraje, kjer je še dosti gozdov in lahka komunikacija in tako prihaja tudi v naše kraje, in nakupuje velik kompleks gozdov, ter jih do tal, brez razločka na stara in m!: da drevesa do tal obrije za drva, deske itd. To je eno. Drugo je to: plavičarji naši dobro tržijo s celimi smrekami, deskami itd. če le količkaj voda plav nese, pluje plav za plavjo do Črnega morja. Iz zraka ne jemljo ti našinci len. To plavičanje dela sicer posamezne premožne, ali kako večja sknpina in nje zarod zraven trži, to je drngo vprašanje. Slov. Solčava na pr. varuj tvoje gozde, varuj jih kakor človek zdravo oko, pazi, da ne bode borni tvoj vnuk kakor Krašovec kdaj gledal enok golo pečine. — Se tretje navedem. Naš kmet, če malo drv izseka iz gozda za domačo potrebo iu prodajo, da si potem sol in druge male potrebne reči nakupi, pusti ljubemu boga za gozd dalje skrbeti, sam nema skrbi, da bi naravi pomagal do hitrejše rasti. On poseka, ali ne sadi. Dobro, posekaj kmetic po malem v gozda, ali še bornih časih!" vzdahne zdajci v kotu župan Komar, ter postavi prazno kupo na mizo in puhne kake tri pota gost dima tobaka tje gori v kot, kjer visi z živimi harvami na steklo naslikan svet Jakob z bačo na palici, ki je večji skoraj, kot pol njegovega života. „Kaj bodete vi, župan, ki ste bogati in ki imate vse pod palcom, kar se tiče okroglega," ongavi soBed Hrušovec v potlačeni kučmi in ne ravno najlepši kamižoli zraven suhega pivca Kobilce. „To je reSj ne da bi dejal in se hvalil, hvala bogu, pomanjkanja ne trpim, a pomislite, skrb za vso soBcsko imeti ni svojej glavi, to je mnogo." IzgovorivŠi župan te besede, se ozre nekako ponosno po svojih zijajih in občudujočih ga sosedih, češ, kaj bedete vi siromaki, ki veste komaj, koliko je številka nad vašimi vrati, jaz pa sem tisto leto vrzi na gol javi seme v mater zemljo in za boga ne seči malih, tenkih dreves ic. Človeka src boli, ko vidi, da na pr. za kako cerkveno svečanost, za procesijo na dan „rešnega telesa" kmet cele gozdiče mlajev poseka v „božjo slavo" ali za par grošev. Menda bi brez mlajev se od tacega „žegnanja" uOiila teška glava domov. Telegraf tudi požre veliko mlajših steblov, temu bi se dalo drugače pomagati, škoda, škoda za mlada stebla. To bi bil v velicih črtah risan gozd iz narodnogospodarskega stališča. Slovenski gospodarji tedaj ne posekajte gozdov kar jih je, zarad vašega in posebno vaših potomcev dobrega gmotnega stanja ne; ne rušite pa tudi gozdov naših zarad tega, ker so barikade proti tujstvn, ker so gozdi važni pogoji ohranitve naroda. (Konoc prih.) Vstanek v Hercegovini. Dalmatinski „Narodni List" od 11. t. m., ki smo ga dobili včeraj, ima dva telegrama iz Metkoviča. Prvi poroča, da so Turki kot volki zapalili 373 hiš v Dolnjem Rasnu, vzeli, kar so našli, otroke in žene pa posekali. „Na tako barbarstvo začudno je, kako Evropa može, da miruje," pravi rečeni list. — Drug telegram iz istega mejnega mesta o uže znanej zmagovalnej bitki pri Neve-sinji. _ Iz Dubrovnika se poroča, da se tam pričakuje srbsk poslanec, ki potuje na črno goro. Gotovo, da v zadevah vprašanja udeležitve boja proti Turkom. Od isto tam se brzojavlja, da je bil podkonzul avstrijski v Trebinji na nagloma odstavljen in je šel pod-konzul iz Banjaluke na njegovo mesto. Od Trebi njskega oddelka vstašev se poroča: „12. t. m. je trebinjska turška posadka udarila iz ograje ven na vstaše, da bi jim vzela samostan, ki ga v rokah imajo. Ničesa nij opravila. Bitva je trajala 5 ur. Od vstašev ranjenih je devetorica, 11 vstašev je ujetih, ter so bili- 13. t. m. na glavnem trgu v Trebinji posekani. Cela polna stran nekoufisciranega „Narodnoga Lista" je polna izkaza nabranih milodarov za sirote hercegovske. Tudi zadnji (Dalje v prilogi.) vendar vaš župan in še gospoda me obrajta in ceni. j.Ali ste imeli zopet opravek v kance-liji?" pravi zdajci na pol sme ječ se mešetar Pikec, nekoliko razžaljen ponosnega pogleda županovega, ker je vendar prepričan, da nij takov učenjak, kakor bi morda rad bil, in katerega on vžene v kozji rog in pusti, da je sila, če bi se govorilo v kupčiji, naj si uže bode konj, volov, ali plemenskih, ali pitanih prascev. „Imel sem, imel," meni Župan, „in še važne reči. Komar, daj vina, grlo se mi suši, potem pa še kakovo rečemo in vga-nemo skupaj," pravi potem. „Povejte, povejte, kaj je kaj novega v mesta in kaj počn6 Francozje!" oglase se vsa usta okrog in zijajo v župana v kotu, eni tudi v leBkečo, napolnjeno posodo. (Konoc prihodnjič.) Priloga „Slov „Pokrok" ima 244 gld. izkazanih za „pod-pcru rodbin padlh bojevnikov v Hercegovine za samostalnost a fcvobodu," in tadi ta češki list nij konfisciran. Sicer pa veljajo v Zadrn in Pragi iste postave, kakor pri nas v Ljubljani, —__ Iz Albanije se piše v „A. A. Ztg.," da bodo Miriditi tudi vstali proti Turku, ako jim sultan sina nmrlega kneza minili: ikega iz ječe na svobodo ne pasti. Naroda" k št. 184., 15. avgusta 1875. Tiskovna pravda „Laibacher Tagblatt-a" Pretečeno sredo je stal pred porotniki urednik „Laib. Tagblatta" Fr. Spitaler. Tožil ga je deželni tajnik Matej Kreč zarad razžaljenja česti. Sodišče je bilo sestavljeno : predsednik Heinrichcr, prisednika pak gg. Gariboldi in Pesjak; zapisnikar dr. Petrisch. Porotniki so bili ostali, potem, ko je zago vornik tožencev vsih devet jih zarvgel, kolikor jih je m< gel in ko je tndi zastopnik tožiteljev dr. Moše jih nekoliko odbil, sledeči gg.: Z g ar Al., Ličan Aleks., Oliv-čiČ, Ferjančič, Dddeva J. jun., Debevec Andrej, Schunko, Tolaži, Marinšek, Golob Fr., Golob Anton in dopolnilni porotnik J. Bencdek. Predsednik naznanja, da dve priči nijste prišli, namreč baron Widman, deželni predsednik bi bil imel pričati, a je poslal spričevalo, da je nbolanu. Lasnik, glavna priča, pak je dobil ob pravem času vabilo, vendar je zapisal gori: dllrfte vielleicht nicht erseheineu" (in res šel v Stnttgart na nemško strelno demonstracijo). Sodišče ga je obsodilo zarad nenavzočnosti na 10 gld. globe. Zapisnikar bere tožbo. Predmet tožbe so trije članki, v katerih „Tagblatt" napada deželnega tajnika KreČa in ga z grdimi psovkami titulira. V prvem članku je namreč „Tagblatt" neresnično povedal, da je g. Kreč pri nečem požaru v krojaŠkej ulici obnašal se kakor su-rovec (roher Geselle), da bi bil kmalu aretiran, da je ščuval na upor proti javnej oblasti, da je človek, ki je službo brez izpitov dobil, neine blatternarbige Gestalt von urslovenischen Typas," „Muster eines natio-nalen Beamten" itd. V drugem Članku pak se (v dopisu iz lileda) poroča, da se je g. Kreč v Bledu neolikano obnašal nasproti natakarju, ker nij ta slovenski znal. Tožba je jako obširno razvita in na konci naglasa, da je toženi urednik Spitaler tem bolj zmožen, uavlašč razžaliti, ker njegovo pretečeno življenje kaže moraluo propalega človeka. Predsednik lleiuricher bere dotičue članke in ostro naglasa . . . Spitaler, povprašan o svojih genera-lijah, iz katerih posnemljamo, da je odpuščen profesor, oženjen in ima 500 gld. penzije in 1000 gld. plače, pravi, da nij on sam pisal onih člankov, nego da jih je dobil, in sicer vse tri od visokospoštovane strani („von hocbachtbarer Seite"), katerej je bil g. Lasnik prvi vir. Kreča razžaliti nij nameraval, ker ga niti ne pozna. Priznava, da je jezik teh člankov neotesan, vendar se izgovarja, da je bilo tačas veliko razburjenje, ker so slovenske novine bile ostre zarad volitev v trgovinsko zbornico. M. Kreč hoče slovenski govoriti, da bi vsi porotniki bolje razumeli, ker ne ve, ali znajo vsi nemški. Predsednik Heinricher: Razpravni jezik tu je nemški; po zakonu morajo porotniki znati nemški (oach dem Gesetze milssen sie deutsch kbonen.") (Oho klici in mrmranje mej poslušalci. Predsednik jezno:) „Ako se poslašalci ne bodo mirno zadržali, dal bom galerijo izprazniti; če se le še en glas od tam čuje." Dalje pravi, da tu govorimo nemški, naj torej to govori, sicer pa konča z nevoljno besedo: pthun Sie, was Sie wol-len." Tožitelj Kreč govori tedaj nemško in razloži, da na vsej povesti iz krojaške ulice nij čisto nič dražega res, nego da je na Silvestrov večer iz čitalnice gredoč pri požara stal 5 minut, da ljudje pred njim nijso ubogali nemške komande: naj ne silijo v ulice, in je on mirno dejal samo: „po domačo jim povejte, pa bodo šli." Iz teh be-sedij so naredili ščavanje in je zlasti Lasnik tačas nanj pokazal in rekel ga aretirati, češ da nemir dela. Kar se tiče povesti iz Bleda, je to stara reč, ker od 1. 1871. uže v Bledu več nij bil. Težko se spominja še, da je enkrat pri Malnarju kletarja slovensko ogovoril, a ko mu ta odgovoriti nij znal, mirno svoje začudenje izrekel, da more izhajati tukaj s samo nemščino. Predsednik Heinricher mu stavi več vprašanj in na zadnje reče tudi, da je vendar zdelo se tako, kakor da bi Kreč bil hotel reči: „ v Ljubljani ne sme nobeden po nemško ukazov dajati." Kreč temu ugovarja. Kar se tiče blejske reči, pravi Kreč, da on principijalno vedno slovenski govori h človekom, ki slovenski zna, torej je njegov izrek v Bledu lahko razumljiv. Predsednik: „No, das ist Gusto.sache.u Pokličejo se priče. Najprvi je poklican g. Pakič, hišni posestnik v Ljubljani. On je bil na mestu v krojaškej ulici, je KreČa videl, prav blizu njega stal, a nič dražega slišal, nego besede : „po domače jim povejte, pa bodo šli.u Ko bi bil kaj hrupa delal, kakor „T." pravi, bil bi ga on gotovo slišal, ker slišal je oficirje prepirati se, ki so bili dosta daljo. Tadi jo slišal necega Dobrina, zavarovalnega agenta razsajati in razgrajati. Druga priča je krojač Končar. Oa je pri požarnej straži, je tačas imel prav na tistem mestu stražiti, videl Kreča, a nij slišal, da bi bil on razgrajal. Tretja priča jo dr. vitez v. Kaltcn-egger, c. kr. dvorni svetovalec in deželni glavar. On je bil tačas po noči ob ene t uri z deželnim predsednikom Widmanoui, s pl. Vestenekom in p). Alpijem na mesta požara. Kaltenegger pravi, da je stopil c. kr. predseduik \Vidmau k njemu in mu rekel: „Nun, Ihr Secretar beninimt sich auch sau-ber, da sollteu Sie sich ins Mittel legen." (Vaš tajnik se tudi lepo obnaša, vi bi imeli tu vm«s poseči.) Na to je g. Kallenegger naprej stopil, aii Kreča nij videl ; on nič ne ve sam iz sebe, le kar je od Widmana slišal. Četrta priča je g. Bar to lo, nadzornik mestne straže. On kot šef policajev je bil na mestu iu je ljudem branil, ki so tiščali v ozko ulico. Slišal je Krečeve besede: „po domače itd." a nič druzega. Neki Dobrin je močno ekscediral, a drugi ne, vse je bilo v reda, kar on ve. Samo Lasnik je k njemu pristopil in mu zaznamoval Krača, kot eks-cedenta. On, Bartolo, je na Lasnikove besede h Kreču stopil, alt Kreč se je njemu nasproti dostojno obnašal („anst.'indig bonoh-men"). LaBnika, nij bilo pričati. Brala se je njegova izpoved na protokolu, v katerem pravi Lasnik, da je KrcČ rpe slovensko proti fenenvehr remonstriral'. On ne more Kre-čevih besedij povedati, ne domisli, se, vendar pravi, da jo Kr. grajal in šuatal. — Predsednik produciranekovo brezi ran o pani-fletno pismo, ki ga je baje Lasnik dobil in ki zadeva ono afero. Kreč obžaluje, da te priče Lasnika nij tu, da bi se dokazalo protislovje njegovega izpovedanje. On konstatira 8 povzdi-gnenim glasom, da se je Lasnik proti ujema obnašal in tamno, „to Lasnikovo obnašanje nij obnašanje honetnega meščana." Priča Bobnslav W idmau, 39 let star katoliške vere, rojen v Olomucu, svojega posla c. kr. načelnik Kranjske dežele, nij prišel pričat, a poslal je spričalo, da je bolan. Bere se toraj to, kar je pri prvem zaslišanji pred sodnijo izpovedal. On je bil s Vestenekom, Kalteneggerjem, pl. Alpijem tisto noč na ulici skupaj. Slišal je živ razgovor („leb-haften \Vortvvechsel") v slovenskem jeziku. Zdi se mu, da je bilo nekaj rečeno kakor, da se tukaj ne sme nemško govoriti, a besedij se ne domisli. Kreča je videl še le potem, ko je odhajvl, slišal ga nij, a pravi, da je polglasno nekaj godrnjal. Kaj, tudi ne ve povedati, no domisli se. Grof Korinski, 38 let star, v Lincu rojen, sedaj c. kr. deželno vlade svetovalec, je jako zgovorna priča. On za trdno pravi, da je Kreč rezonira!. To pove v raznih va-rijantah, ali naposled pa tudi on pravi: „an die Worte kann ich niich nicht erinnern." On trdi, da je bil Kreč Vi ure na mestu, a Kreč pravi, da njegova dražba v kavarni mora pričati, da komaj 5 minut. Cul je, da je Kreč rezoniral, da se na slovanskih tleh ne sme nemški govoriti. (Kreč ugovarja.) Dr. Moše konstatira, da je izpoved grofa Korinskega v nasprotji s tem, kar je Lasnik na jednem mestu izpovedal; Korinski ugovarja. Predsednik na dr. Mošč tovo prošnjo bere torej izpoved Lasnikovo, kot dokazilo. Dr. Moše: Poznate gg. Pakiča, Kon -carja V Grof Korinski. G. Pakiča poznam, imel sem uradno z njim opraviti. Dr. Mošč. G. Pakič jo bliže stal Kreča, a tega nij slišal, kar vi. Vi pravite namreč . . . Predsednik II ei nric her. Das ist \Vort-fiingerei. (Vi besede lovite.) Gospod priča, ali je bilo veliko vpitje V Grof Korinski. Da, nekov Dobrin je stražno („fiirchterlich") vpil. (Dalje prib.) Politični razgled« Sotr»iaJe dežel«. V LJubljani 14, avgusta. €*va$kn „Tagespo-rt" od predvčeraj-nem je bila konfiscirana. — Tudi „N. Fr. Pr." od petka v Ljubljano nijsmo dobili in sodimo, da je celo njo enkrat sreč* ueiu-ško-liberalue tiskovne svobode zadela. Hodle mihi, crps tibi. điinttsJ.i sabor jo sklican na 23. avgusta „u zemaljski glavni grad Zagreb,4* Na Ogersken* uže očitajo ministru Tiszi n enotizem. List „Ung. Lloyd" prinaša z debelimi črkami natisneno vest, ka sta svak g. ministra notranjih zadev, baron Gejia Podmaniczky in njegov tovariš v Debrečinu g. Ljudevit Kisz, postala upravna svetovalca ogerske državne železnice. — 0 držanji treh severnih velevlasti pravi ofici-cijozoi „Pester Lloyd," da so glede herce-govinskega upora vse tri velevlasti složne v tem, da se ne vtikajo ne diplomatično, ne z vojsko v to zadevo, nego jo smatrajo ko notranjo zadevo turške države." Ker tudi ruski in pruski oticijozui listi v tem smislu pišejo, je to najboljši dokaz, da se tudi Avstrija ne bode v to stvar vtikala. Srbija in Črnagora imati popolnem proste roke. Ako pa opustiti to lepo priliko, izbiti kle-tega Turčina, jima bode težko več enaka došla, ker jih hoče po izjavi vladne „Pe-tersb. Ztg.u i Rusija podpirati. Vna»*ije drf,»*f. V Mlu nt niti /i je vse razburjeno. Celo ministerski list nemški „Presse" piše: nSto-letje, v katerem živimo, je soletje narodnosti). Morebiti se bode uže jutri strašno vprašanje, ki uže toliko časa čaka rešitve, razrešilo samo ob sebi. A pripravljeni moramo biti na vsak slučij, i vsak hip biti na svojem mesta." Dalje opominja Romane, da naj v očigled prevažnih dogodjajev, ki se sedaj vršć, pozabijo na vse strankarske prepire. Si /*#/./ knez je 12. t. m. v Belgrad nazaj prišel in telegram pravi, da je bil navdušeno sprejet. Kaj je Srbe navdušilo, ali nevestovanje kneževo, ali upanje, da se Srbija omoži — o tem telegraf ne poroča. Vrancosici „Moniteur" oporeka vest, da je spanjsko ministerstvo vsled nasveta Nemčije prosilo francosko vlado za dovoljenje, da smejo iti španjski vojaki tudi po francoskej zemlji nad karliste. — Darila geografične družbe parižke so bila razdeljena 11. avg. pod predsedništvom nau-čnega ministra Wallona. Navzoči so bili tudi Mac Mahou, Buffet in ni s ki veliki knjez Konstantin. Naučni minister se je zahvaljeval razstavnikom in je častno omenil tudi avstrijske polarne ekspedicije. Darila so dobili tudi dunajsko vojaško-geografično društvo, o. k. geologična naprava in nadvojvoda Ludvik Salvator. SptttiJsk<* vlada kaže v najnovejšem času resno voljo karliste zatreti. Vladna „Gazeta" objavlja povelje, da se v vojake vzame 100.000 mož, tudi mladeničev z 19 leti. Drugo vladno povelje pa ukazuje, da se izda za 1500 milijonov pezet tri pere en t-nega notranjega posojila. Dopisi Iz Slovenaltegra Stisjerjim 10. avg. [Izv. dop.J (Narodno učitelj-stvo in školstvo v Zagrebu.) Kdor bi našim nevednim in hadobnim nemškutar-skim ljudem v Cislejtauji verovati hotel, mislil bi, da so naši bratje Hrvatje istinito kakovšen divji narod skozi ia skozi — to se zna, ker so Slovani— in da Cislejtanija zato kaj velja, ker se po njej širi omika v obče po jedinozveličevalneni nemškem kopitu. Ali temu nikakor nij tako, nego odkrito priznavam, ka me je sram kot Jugoslovana, ker sem cela 3 leta služil v državi, kjer so moji kolegi tako daleč zabredli v protinarodno korupcijo! Ako opazuješ hrvatsko narodno nčltelj-stvo, ne zapaziš pri njem ni najmanje oue strahopetnosti, katera ljubljanskim učiteljem, kojim se ljubi, kar sapo zapira zbog tega, ker bi utegnol koji nšvab" izvedeti, da so narodni, ter bi je potem ovadil. Oni ljudje se ni po ulicah, ni kod drugod ne upajo govoriti v dragem jezika, nego le v onem, katerega je imel cesar Karel V. za svojega — konja, dočim se pa hrvatskemu učitelju nij bati nijednega nbavbavau, koji bi bil za to knd nanj, ker divani v blago-donečej jngoslovanščini. Pri nas Slovencih je morala, ka se norčuje iz slovenskega učitelja, ako prosi za globns se slovensko terminologijo, dočim pa je za hrvatskega učitelja častno, ako se podviza za slavensk globns. Ako slovenski narodni učitelji torej želo slovenskih globusov, pa se uže spravi na-nje cela druhal švabskih žurnalov — ker menda dražega gradiva nimajo dosta, kali? Ali se tudi hrvatski učitelj boji činovnika ko tacega, ki ga utegne ovaditi viso-kejŠim gospodom, ka je zato „nevaren", ker im /cd a v gostilni in drugod obično slovanski „divani" in misli V Kaj še! Onadva oba sedita vkopaj kot Slovana, a ne kot „špi-celjau, doČiui se pa pri nas v pričo natakarice boji govoriti c. k. uradnik slovensko z učiteljem Slovencem, češ, utegnem biti „denunciran" kot „gefahrlicher"! Pa tudi gg. duhovniki ne gledajo učitelja na Hrvatskem zaradi svojih „žegnov" tako zaničljivo, kakor je to pri nas Sloven cih. S kratka: tam so si vsi — bratje. Barem, kar se tiče Zagreba, moram reči, ka so ondašnji učitelji — možje. Hrvatski učitelji v Zagrebu bivajoči skupno delajo na polji slovanskega slovstva neumorno. A naši Kli|alti ali ne znajo peresa prijeti, ali pa, ako kdo kaj pisari, psuje in udriha prav po švabsko po narodnih možeh, bodi si po deželnih poslaucih, bodi si po drugih, kojim nij dano, da bi krivili hrbtišče pred dušmanini slovanskega naroda. Cislej-tanski „afterpedagogi" ne poslušajo dosta slavnih, in to nemških, pedagogov, nego za poduk poslušajo obično take ljudi, koji niti ne vedo, da eksistira pedagogika kot znanstvo. Hrvatski kolegi naši se čudo, kako da more biti učitelj tako brez pravega poklica. Oni teden sem pročital „godišnje izvešče zagrebačkih učiona." Tu sem se prepričal, da so mestni učitelji slovenskih mest zadaj za zagrebškimi. Dočim naši nenarodni in narodni učitelji izdaje same suhe klasifikacije Šolske mladeži, nahajam v zagrebškem letnem poročila šolskem podučen Članek in razne „Bolske vieBti". Jz JBelgrriad.il &?g. [Izv. dop.j Naš narod je jako vznemirjen zavoljo herce-govinske vstaje in zavoljo nesodolavnosti Srbije. Najbolj ga to skrbi, da ne bi vstaja prej potlačena bila, predno Srbija v akcijo stopi. Ce bo Turčija vstajo ukrotila, bode nasproti Srbiji ia Cruogori vse druge strune napela in uboge Hercegovce, Bošnjake, Bolgare in Skipetare še vse huje stiskala, nego do sib nial. Hercegovci gledajo zaupno na svoje brate v kneževini, pričakovaje od njih pomoči. Vendar pa preide dan za dnevom, in srbska vlada še zmirom okleva. Jaz rečem vlada, kajti narod je ves za akcijo. Narod čuti v sebi dolžnost, Hercegovcem na pomoč priskočiti, reakcijonarna vlada ga pa nazaj drži. Je li čudo, da je vlada omražena postala v javnem mnenji, posebno pa še knez Milan? Mej narodom na enej strani in vlado s knezom vred na druge j mora v kratkoua do krize priti 1 — Sedaj, ko so za hercegovinske Srbe prišli težki d:ievi krvavega bojevanja za oslobojeuje in za ustvar- jenje velike Srbske države, sedaj, ko se her-cegovinske udove v črnino zavijajo, ko se hercegovinske sirote po sveta ubijajo, sedaj, ko bojna tromba poje; sedaj se je vrgel srbski knez Milan devojčini v naročje, sedaj pir piruje! Sedaj, ko celi srbski narod za orožje grabi, daruje srbski knez Milan v mehkih blazinah bimena obilne darove. Za koga je to večja sramota: ali za kneza ali za narod. Nedeljo pričakuje se „Nj. presijajnost" iz svojih snubokov nazaj v Belgrad. Kako ga bo narod pričakal ? Pred knezom stoji ta-le alternativa: ali kneževati in vojskovati, ali pa ne vojskovati in tudi ne kneševati. Vuk Brankovič, katerega srbski narod uže črez četiri sto let kolne, je izdal Srbijo na bojnem polji, knez Milan pa bi Srbijo izdal v objemajih devojčninV Hvala bogu, da ima srbski narod Še toliko moči, da bo to sramoto in nesrečo od sebe odvrniti znal. Navdušenost za vojno akcijo je v narodu velika in splošna, dobrovoljci hite v Hercegovino, po celej deželi nabirajo se milodari in uže 5000 zlatih cekinov v Hercegovino poslanih bilo. Avstrija je rekla, da ostane neutralna, Rusija je obeČala naravnost svojo pomoč, srbska vlada pa je za vse to slepa in gluha. Denašnje žalostno stanj s v Srbiji je plod reakcije, ki se je po razpnščeuji zadaje skupščine kakor mora na Srbijo vlegla. Če Srbija denašnjo povoljno situvacijo zamudi, bo to za njo in za celo Jugoslovanstvo velika izguba časa. Domače stvari. — (Konfiskacija „Slovenskoga Naroda"), in sicer dve številki za pore-dom, — druga številka celo zarad male male notičice, katera prej ta dan nij bila konfiscirana, torej nam nij bilo niti mogoče misliti, da je kaj v listu, kar bi utegnilo vestnim iz vrše vatel jem in čuvajem zakona nepovoljno biti — imati svoj posebni uzrok. Mi ne smemo o njem govoriti, .sicer uas zopet konfisciraju. Ali slu bi j eno je, da se o stvari in osobi i/.vć istina ob svojem času v državnem zboru. — (Prepoved „post fes t um") ki smo jo omenili v včerajšnjem našem listu, karakteri z njo drastično prenapeto „skrblji-voat" naših policijski organov glede narodnega gibanja. Akoravno je v porazumljenji obeh stranij, hrvatskih i slovenskih društev, glede na borbo slovanskih bratov, ki prelivajo na jugu svojo kri za zlato slobodo, nameravani shod v Bledu bil odgojen ua bolj primerno dobo, in se o tej zadevi še nikjer nij naznanil shod pri dotičnih oblastih, vendar našo policijo nij s trpel.*, da bi počakala prijavljen je bodočega shoda, kakor -Šno je po postavi potrebno. Uže „antici-paudo" izdala je brez vsakaterega posebnega nagiba prepoved, katero smo priobčili včeraj, ter prepovedala stvar, za katero jo do-zdaj še nihče prosil ali tudi vprašal nij t Ali nij to res prav „očetovska skrbnost." Radovedni smo le kako dolgo bode v omenjenem ukazu navedeni „prihudnji Čas" trajal in če bode ta ukaz slavna policija rabila tudi pri eventualnih shodih m*mh» š-ltiit društev. Kakor smo sicer zvedeli, bodeta odbora dotičnih društev odgovorila na ta „ukaz". — (V Šiški) je bila včeraj volitev Žn-pana. Voljen je bil g. Andrej Vodnik s 5 glasovi. Gr. Plautz, nemškutar, je dobil 4 glasove. — (G. J o s. Scbwegl) c. kr. dvorni svetovalec v ministerstva vnanjega je postal baron (Freiberr). — (Andrejčkov Jože.) K novici v „Slov. Naroda" o spominku poroča se nam iz gotovega vira, da je nagrobni spomenik ranjcemu Podmilšaku g. dr. Razlag na svoje troške napraviti dal. — (Soareja.) Denes v nedeljo zvečer bode v ljubljanskej čiialničnej restavraciji mestna godba svirala. Razne vesti. * (Ponarejeni bankovci.) V času od 16. do 31. julija so na Dunaji pri raznih javuih blagajnica!) in v privatnem občevanii dobili 14G ponarejenih bankovcev po 1 in 5 goldinarjev. Falsifikati so bili futografično zelo natanjko ponarejen'. V Trstu so v enem samem dnevu petdeset takih bankovcev po 5 gld. dobili. * (Na univerzi) v Cernovicu so imenovani sledeči profesorji: dr. Toma ščuk za trgovsko in menjično pravo, za civilno pravo in filozofijo prava; dr. II a ban baron Cannstein, dosedaj zasobni docent na Ivovskej univerzi za avstrijsko civilno pravo, trgovsko in menjično pravo, okrajni komisar dr. H. Roza, ko suplent za državno pravo in npravo, oziroma tudi za predavanje o avstrijskem državnem in upravnem postavo-dajstvu za zimski semester 1875/76; W ii liri n g iz lleidelberga za rimsko pravo; Schiffner iz Dunaja za nemško pravo; Senš iz Sibinja in K 1 e i n w ii c h t e r iz Rige za profesorje narodnega gospodarstva. * (Tudi češki listi) so začeli nabirati za sirote boj u joči h se Hercegovcev. * (Hrvatskih poslancev) je dosedaj 69 izbranih v 73 okrajih. Enoglasnih je 30 volitev. Cisto novih poslancev je 16. V pretečenem zboru jih pa 37 nij sedelo. Po stanu je največ odvetnikov (14). Makanec je trikrat voljen: v siseŠkem okraji, v Samoboru in Kraljevici. * (Boj mej cigani in žandar m i.) Na Hrvatskem so v Pregradi bili 11 cigank zaprli, ker so krale. Zandarma sta jih 5. t. m. gnala v Varaždin. Na potu jih ciganje napadejo, hoteč vzeti svoje Žene. Zandarma začneta streljati. En cigan in ena ciganka sta mrtva, več je ranjenih iu so v Varaždinu v bolnici, kamor sta jih zandarma privela. * (Kulturni čin.) V Petersbuchu na Bavarskem so z puškami, kosami in cepci oboroženi nemški kmetje šiloma preguali gozdarje, ki so hoteli v gozda pokoncevat' škodljivega knavra (Borkeukiifer). — Potem se pa zmirom zabavlja le čez slovensko surovost! * (O vojni) je govoril na berlinskej nniverzi 3. avg. sloveči nemški profesor Mommsen, ko so stavili spomin 39 mladim berlinskim študentom kateri so v zadnje) vojni pali. Dejal je zbranim, da morda kmalu tadi njih enaka osoda zadene. Torej mož o miru nij prepričan. * (Andrej Johnson), po omoritvi Lincolna 18651. predsednik republike neverno-amerikanskih zjedinjenih držav, je oni dan umrl. Johnson je mej predsedniki ameriks,u-skimi nclepo rolo igral. R»jea leta 1808. v Raleighu, je uže 17 let star, postal krojač na svojo roko v Oreenvillu, v državi IVnessee. Uže črez malo časa so ga oudotui meščani izvolili za župana. Izvoljen je bil tudi v kongres. Ob času vojHke mej lužuimi in severnimi drŽavami je zapovedoval enej brigadi. Kot predsednik je rogovih! proti vojnemu ministru Stantonu. Dižavni zbor ga je dejal vsled tega v zatožbo, i moral se je zarad tega opravičevati, kar ga je zelo peklo. Akopram talentiran in sam zelo niz kega rodu, upiral se je vendar osvobojenju zamorcev. A vsak ima svoje muhe. — Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni ReTalesciere Iu Barry 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i »trocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni r želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; zleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato tilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, mmenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, »t 11/.i i ust, diabet, trganje, shujsanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pranega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, udravilnega svfetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-'tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih jfiob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in if, j& vu * gola. BO Kr.. 9 praha ta 120 ta ,.>U?., ca 288 tol tO gold., — t*. 676 taaSti gol-i Prodajo: B :it ry d'i *;«rry Sk Conp na Du> n •.;L- w^riicu Dieehtl i:i Frank \ Celov«! I*. Bira-i .chor. v LoaAi Lnc- Ig Kuller. v ••aurt«i»«r" ML Mori:, v Harana J B --oefe • u s -r. % Xugrel>u v lekurnici usmiljenih sester, v Oer-novic h pri N. Šnirliu, v Oseku pri Jul. Da vidu, lekarju, v Ciradcii pri bratih Oberrauz meyr, v lemešvuru pri JtJS. v. Papu, mestnemu lekarju, pri 0. M. Jabnerju, lekarju, v Vara*- •lliin pri lekarju dr. A. Hal ter ju, kakor v vs^h mestih pri dobrih tatarjih in ■poeerijtkih trgovah; tmdi razpoiilja danajaka hiia na vse kraje po notnih -akatnioah ali o^ietlih riO*.») Unarll t EJnf»IJniil od 10. do 12. avgusta: E iz. Mih, hči kljiič:irsk*o\/.<'lju. (132—HOj —II■■imilllllll I III I I MIH i1 BI—■■—HM Tujci. 13. avgusta: *:*rpjiia : Casperi, z družino i/. Italije. — Lunder iz Keko. — Kienzl iz Gradca. P • 'r.n Lcngcl iz Kan ž «. — Polak iz Dunaja. — Graaer iz Oradc«. — llu/.ička iz Tabora. — Lebei i/. Dunaja. — Falk iz Gradca. — Ktuhž ia Trsta. — Križ.ii u Št. Petra. — |v*aln«r iz Trsta. — Kocijančič iz Koroškega. — Laiaa iz Trsta. i'n Hfašlleli Gotz i/. Dunaja. — Finger iz Opavo. — Bicrman iz Ja-vornikn. — Rtder iz Gradca. — A'va i/. Dunaja. — Gelnsig iz Trsta. — Pick iz 1 tuja. — Sauacb Is Dunaja. Naznanilo. Jemijt iu si časi naznanjati, da s'm vsa aktiva in pasiva od kupčijo z iioi-imbei-Mkim iu galanterijski m blagom, iu kraujak.ili ladeMKOV« ki U&6 od leta 1868 pod li.iuo Petričić & Pirker obstoji, prevzel, in da bodeni to kupčijo od 6, julija na daljo na lastni račun pod ktipCijsko-.sodnijsko vknjiženo firmo Taso Petričić nadaljeval. Z nooslabljcno denarno močjo iu oprt na dolgoletne skušnjo bodeno si prizadeval, dobro Ime, ki ga jo uživali dosedanja družbena kupčija, tudi na dalje ohraniti, In prosim, da blagovolite Vaše dosedanje zaupanje na dalje tudi meni obraniti. /. odličnim spo štovanjem (278-2) Vaso Petričić. * Pražka trgovinska akademija! * Prihodnji akadcmični tečaj so prično i<». septembra lsT,». Pogoj za sprejem v ta zavod je dokončano izšolaujo IV. realke, gimnazije ali pa realne gimnazije. 4 lenom t«*ga zavoda jc dovoljeno, da no enoletni proslotol jei i»rl vo-jiteih. — Ako obole, ho sprejeli v novo zidano boluleo kupčlJNko ln-e/.pliieiio v ONkrbovauJ«*. Natančneja naznanila in druga pojasnila dajo uljudno: na zahtevanje opravilnega sveta (253—3) vodja trgovinske akademije v Pragi. ♦ i ♦ i J A \ i: % VICI a O I£=L ♦__ ♦ I ♦ i ♦ ♦ i O Dober kup kakor pri razprodaji, 10 do 25'V, pod fabriško ceno lin d«9t>n<>. Vrnivši ae iz Dunaju, kjer sem veliko najnovejšega £3*Bf" kramarskega blaga nakupil, pri poroda m ie poiebno mojo vedno m pruv veliko /alo^o kitnibrika, pavi olnatib, pliil iienili. voluulili in svilnatih rut. Ker vedno velike in 1. j Urim. Si. Toh.ii ~ZCa.to-im^r». ■ J^lotriliiam«. a Strelovod. Pogostno »Irele v poslednjem času v poslopja, ki so brez strelovoda, napotile so podpisanega, da opozori posebno občinstvo na svoje po-akušeue strelovode najnovejo sestavu in je priporoča. .Stroški st» naznanijo, in so izračunjeni prav po coni. Ignaeij Taglelclit,, skladišče strelovodov, na drobno in debeli*. Mesto, Pleischmarkt 1, Wien. (26U—3) Naročila iz provincij bodo hitro in redno izvršeno. Mttvn za ohrunjonjo zob, odstrani sniradljivo sapo, tor joj podeli prijetno čvrstost, ozdravi zopet krvavečo in oteklo robno m>■-". /aliram giijlloho /i>h, jo utrdi in ohrani intlumaoijo v urin in goltMMIlj * Btokleničiou lin kr. X5x. T o 3^.33. "STato-Jo-T- tu Serail zobni prašek, M oiiati tako zobe, du no iiii odpravi samo vrtloil vsakdanjo rubo običajno 11 cji ri.lftn i zobni kamni, nogu i zulum glazuru, belina in i m-'' -t ho s tem pospoaujo, .1 škatlja lu kr. Er. John -Z"a.-tc~}oT ' kh I V« m p to - O/* «?» O, EOlfi (kapljici- zsi znbri, garantirano sredstvo piituliiziti brzo In z vapo-liom vsaki zobti-biil. 1 »>tui a pripravljeno volno 40 kr. ■bks TiifMlio IiiM>i> 1 jjU'o. sjsjaVI prežvckovitln« kmuljici' za mlstran jrnjo sninlljivii Kapo, ki izvira iz tiat valml pušenju tiibakovoKii, ali valoil zuv/itili npirituozuili napojev itd., zelo potrebno pri obisku buljšili iu oliknnili krogov, glodiščev, jilesov, Balonov itd. itd., i\ »kutiju 40 kr. Eoih.avci-Ja splošno zelišiio zdravilo zn želodec. Tu aromatični iu močni destilat jo izborim urodatvo /oper slubo prebavljenje, in iz to^a ievirajoin netoeniidt k jedi, pebanjo in napennnjo, nervozni Hlavo-bol, pekoeiuo, iolodečno prulilajonjo in tr^unje, bledičico, glisto, «pIoli pri vsuh boleznib, ki izvirajo iz Hlabogu prebuvljenju, u iteklonicu 60 kr. 2jL-u.11ox-* oto zelišne prsne krogljice. znamenito olajšujoče arodstvo zoper kuaelj, prso-bol, težko diliuujo, aulii kaaulj, hripavoat in /opor vso iieuetalne bolezni v praili, a »kaliju 30 kr. Flxilolsorr3.e, ■bob (zeliiiiii-pomiidu), v svojih l_..iwhIi razdelili narejen iz rastlinskih oljov, obrani laso in brado v izvirnoj lepoti in moći, zabrani vsako stvorenje luskin nil glavi, tor pospešuje ruat la .o znova tam, kjer jih prej nij bilo, ozdravi v kratkoj dobi vsakovrstno laano bolezen, naj ao učeno zov« kakor hočo in nij treba zdruvniako pomoči pri I i ■• I in drugih enakih neainialov. Učinek to pomurlo jo čeatokrut čudoviti. 1 eleganten »tekleni-pot 1 gold. ■lav Orijentalno lepotivno mleko, ■■bsjj Mnogi imajo zahvaliti hvojo lepo, Cisto, belo in mlailolično kozo etilnu lo „oiljoaital-aemu mlolcia.4*. Vao na obrazu ali koži se nuhujujočn napako, kakor : perjo, ćlaa-Jo. lisa.*, mozolji, samsrsdna ru. iočlca, zapoielcat 1:iazde, Icczavoat itd. izginejo v nekolikih dneh in na mesto njih nastopi nježna, mludoatiiu barvu. Vspoll 3* tetiće gotov, du ao garantira populim neškodljivost, ii steklenica 1 gold. 60 kr. (183—11) buri omenjeno ipucijulitote 80 pruve dobivajo: v fLJiiliMjkt it j. pn gosp. Petru Lassniku. V Celju bo pri podpisanem dijaki ali deklice v stanovanju vzamejo. (275—1) •Jo*-4i]> I Col i m. notarijatski uradnik v Celju. t3fGSr Komi. Dobor in izurjen >.|i«eei i j si. i i>roda|alrc na drobno se v enej zelo čis ani trgovski hiši naše kranjske kronovine takoj v s.užbo sprejme. Zahteva so znanje nemškega in slovenskega jezika :n dobra spričevala. Oglasi naj se p šljejo pod napisom S 1000 poste restante v Ljubljani. (-TG—1)_ Učiteljska služba. Na •lA.ndaej doli v JDolii se razpisuje Učiteljska služba HluZnin.j lil. razreda in stanovanjem. Prtisitclji, zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in piHavi, imajo svoje dostojno dokumentirane proiuje \ 6itm predstavljene šolske g»;spodskc vposlati raj u eni a Šolskemu svetovalstvu najdalje do 20. sep-tetnbra /SJ."i. Okrajni šolski svet Luški, dr.e 5. avgusta 1875. (272—2) Predsednik: lit nt y J. r. itttlj in ar*aniK Josip J-rčič. Za Kranjsko edino in samo pravi pri podpisanemu. Poleg originalnih llovve-Htrojcv so nahajajo pri meni skoro vsi znani šivalni atriji inozemsai po zelo znižanih cenah in v veiki izbiri. ■si Kakor tukajšnji zastupnik najboljših in naJBtarših 1'abrik za šivalno Biroji-i celega sveta, t. j. amerikanskih EI i a s Hovvr. poleni Singer & Comp., Grover &. Backer, dalje gospodov Baer & Rempel, Lehmann & Comp. na Pruskem, VVhceler &. VVilson-strojev itd., sem v stanu tekmovati z vsako konkurencijo. P. t. kupaželjne dame in gospodje bo tedaj prošoni, izbrati si kakor prejana leta svojo potrebne stvari v mojem bogatem skladišču, ter sem porok za izvrstno in puštenu postrižbo. Tini i plačila na obroke. ■mej Vsled tahtevanja oskrbljujeni i ponarejene stroje ii po 10—lf> gld. ceuejo, kakor gori omenjeno vrste. Mašinska svila, cvirn, sivanke, olje, aparati, štrgljač za prsno gube, volna za podlago pri Grover & Hackor-strojih itd. so vedno v naj vi čjej izbiri. (HJU—5) Ljnliliia, judovska ulica št. 228. S odličnim spoštovan cm gw ? Franc Detter. NB. Po deželi sprejemata moja potovalca, gg. .1. Cjiloliočnilt iu Frun«- Fili|iovie uljudno vsa naročila, ter ob enem podajeta potrebni poduk. Vl* ^uJ/'M/' >J^* >Jl^SA/ \lf NA/ SUA\A/SA/ \A/ Si/ SA/SA/1 ^> ^/^^ NA> NA/NVNA/N^S^'^