tETO XV, ŠTEV. 234
SLOVENSKI
Izdaja ćasopisBo-^aložnfiko podjetje SZDL »Naé tisk« / Direktor» Radi Janhnba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičev« ulica 5, telefon 23-522 do 23-524 / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/TL, telefon 23-522 do 23-526 / Oglasni oddelek: Ljubljana,
Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896,
obljanske naročnike 20-463,
ca znnacje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne Danke 601->T«-là3 / Mesečna naročnina 200 din
Céna 10 dbt
USPEH KONFERENCE V LONDONU
Oživljanje brnssljskega pakta
Sporazum o nemški oborožitvi in tudi o njenih pogojih — Z uspehom konference v Londonu so vsi udeleženci zadovoljni
London, 4. okt. (Reuter) Devet zahodnoevropskih držav, katerih zastopniki so se 6 dni posvetovali v Londonu, so podpisali včeraj novi program evropske obrambe- Smoter tega programa je, da se svobodna in ponovno oborožena Zahodna Nemčija vključi v organizacijo severnoatlantskega pakta. Po devetih letih zasedbe bodo Nemci spet oblekli uniformo, če bodo načrt, ki so ga izdelali na konferenci v Londonu, ratificirali parlamenti devetih držav.
Pričakujejo, da bodo ZDA dale podporo novi obrambni organizaciji 7 zahodnoevropskih držav in se zavezale, da bodo imele svoje čete v Evropi tako dolgo, dokler bo obstojala nevarnost pred napadom.
Po določbah podpisanega programa bo imela Zahodna Nemčija pravico, da bo koi članica Atlantskega pakta in bruseljskega pakta opremila 12 divizij in imela 3. 350 vojaških letal ter manjše brodovje. Izjavljajoč da njegova država n« bo izdelovala nikakršnega večjega uničevalnega orožja, se je kancler Adenauer tudi slovesno zavezal, da Zahodna Nemčija nikoli ne bo uporabila sile za ponovno združitev Nemčije ali vrnitev izgubljenih ozemelj na vzhodu. Tri zahodne sile pa so obljubile^ da bodo dale Nemčiji v 'kratkem suverenost, o čemer in o oborožitvi bodo podrobnosti izdelali strokovnjaki-
Marades - France in dr. Adenauer bosta v kratkem začela neposredne razgovore, da se reši francosko - nemški spor za Posarje, kar je poslednja, ovira, ki jo bo treba premagati, preden bo Menđes _ France zahteval od francoskega parlamenta odobritev novega obrambnega načrta.
Po londonski konferenci bo sklicanih več sestankov med zastopniki zahodnoevropskih držav. V Parizu bo 20. oktobra sestanek ministrov za zunanje zadeve ZDA, Velike Bri-
tanije in Francije, na katerem bodo dali končno obliko sporazumu o podelitvi suverenosti Zahodni Nemčiji- Prihodnji dan se bodo zbrali ministri bruseljskega pakta ter ministra Zahodne Nemčije in Italije. Na tem sestanku bodo po-dorobno proučili aranžmaje za novo obrambno skupnost. S es tani ra se bodo udeležili tudi opazovalci iz ZDA in Kanade- Takoj nato 22. oktobra se bo zbral svet ministr. Atlantskega pakta, ki mora odobriti sprejem Zahodne Nemčije.
Danes bo podpisan sporazum o tržaškem vprašanju
London, 4. okt. (AFP— AP) Britansko ministrstvo za zunanje zadeve ie pncvdi o nocoj vesti iz Rima, po katerih bo jutri podpisan jugos lovansko-italijanski sporazum o tržaškem vprašanju.
Italijanski radio je por očal danes, da bosta Italija in Jugoslavija podpisali spor azum o prihodnosti STO v Londonu v torek ob 13. uri.
V	dobro obveščenih bri tanskih krogih izjavljajo, da se bo skladno s tem sporazu mom ameriška garnizija v Trstu lahko umaknila v 3 tednih. Po istih virih bosta listino o sporazumu, kateri bodo p riloženi zemljevidi, podpisala italijanski veleposlanik v Londonu Manlio Brosio in jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Vladimir Velebit.
V	teh krogih pričaku jejo, da bosta britanska in ameriška vlada objavili dekla racijo, v kateri bosta odobrili sporazum med Italijo in Jugoslavijo in izjavili, da ne nameravata sodelovati pri ni kaki spremembi njenih določb.
RIM, 4. okt. (r) Italijanski ministrski predsednik Scelba je sklical za jutri zjutraj sejo vlade v zvezi s sporazumom o Trstu. Pričakujejo, da bo po seji v senatu objavil sporazum.
PROSLAVE OB TEDNU OTROKA
.irli s&rb zu
Na proslavi je imel slavnostni
tìr. icže Potrč
družino
govor
u
Sinoči je bila v dvorani Slovenske filharmonije v Ljub-
ani proslava
Tedna otroka. Udeležili so se je številni predstavniki oblasti in množičnih organizacij, občinstvo pa je zasedlo dvorano do zadnjega kotička.
Na proslavi je imel slavnostni govor
član izvršnega
sveta LRS dr. Jože Potrč, nato pa je sledil koncert, pri katerem so sodelovali solisti, Ljubljanski komorni zoor in orkester Slovenske filharmonije.
V svojem govoru je dr. Jože Potrč med drugim dejal, da je v našem stoletju mentalna higiena dokazala, da je zdrav duševni in telesni razvoj otroka najbolje zajamčen in edino mogoč v zdravi družini. Zato je skrb za otroka neločljivo povezana s skrbjo za družino, za njen nadaljnji razvoj in za njeno preobrazbo v socialistično družino. Vendar ni vsestranskega razvoja otroka, če ni tudi mati srečna v skladnem zakonu. Ta zdravstveni napredek z odpravo vsake oblasti, torej tudi oblasti in privilegija moža, ter z resnično popolno enakopravnostjo spolov s tudi na znotraj spoštovanim in svobodnim položajem žene pa seveda ne more priti sam od sebe, temveč z napori generacij prav na tem področju. Taka socialistična družina, ki nam je zgodovinski cilj, je največje darilo otroku, ki ga more dati družba. Na ta cilj moramo osredotočiti vse sile in napore.
Z ljubeznijo in resničnim spoštovanjem do žene raste tudi sam odpor do prostitucije. S čustvom ponosa nad tem, da si človek, je mogoče uspešen boj proti intrigi, laži, klečeplazenju in krivici. Tak nov človek in taka socialistična družina pa nikakor ne moreta biti plod samo ekonomske borbe in sama od sebe zrasti na novi materialni bazi. Ta nam samo omogoča, da bedo vzgojni napori generacij uspešni.
Ko govorimo o pravicah otroka, o njegovem najboljšem okolju, o socialistični družini, se moramo zavedati osnovne dolžnosti, da nudimo prvo pomoč tam, kjer je potreba največja, kjer so največje pomanjkljivosti kjer otroci največ trpijo. Naša pomoč velja v prvi vrsti otrokom brez staršev ali iz nepopolnih družin. Zato smo letos posvetili vso skrb vprašanju rejencev. Dalje smo posvetili — morda prvič — organizirano skrb otroku. M i’—1 sicer dru-
žino, pa je zanj vse prej, kot prijeten dom. Gre za družine alkoholikov. Nekateri ta pojav podcenjujejo, češ, da takih razpadajočih družin in družinskih tragedij ni mnogo. Zal, jih ni malo, vendar ne gre za njihovo število, ampah za princip, da je humanost nedeljiva. So pojavi, ki pomenijo veliko sramoto za narod, pa naj so še tako maloštevilni; prav zato jih moramo čim hitreje odstraniti.
Socialistična zavest nam narekuje, da moramo storiti vse, kar je družbeno in človeško mogoče, da preprečimo razpadanje družin in predvsem, da preprečimo nastajanje slabih družin, kar je večkrat posledica neznanja, pomanjkljive vzgoje ali tudi zunanjih objektivnih pogojev. Potrebna nam je socialistična družinska vzgoja. To pa ni samo stvar strokovnjakov — pedagogov, temveč vseh politično zavednih — socialno čutečih ljudi. Povsod v svetu nastajajo danes posvetovalnice najrazličnejših vrst. Naše posvetovalnice morajo dobiti tak značaj, da bodo pospeševale razvoj nove oblike družine. Naše življenjsko pravilo mora biti, da niti en otrok v Jugoslaviji ne sme pogrešati naše skrbi, naše pomoči in ljubezni.
Družbeno upravljanje, s katerim odpravljamo vsako zgolj uradniško ali celo birokratsko skrb za otroka, nam bo omogočilo, da bomo '-'•Mlizirali vse sile našega ljudstva v skrbi za človeka, še posebej za otroka. Poleg delavskega upravljanja tovarn je družbeno upravljanje vsega prosvetnega, zdravstvenega in socialnega delovanja nekaj novega, ne samo pri nas. ampak v svetu sploh. To prenašanje kompetenc in vedno večja neposredna odgovornost vseh državljanov v občini ali komuni, je dosedaj najgloblja demokratizacija družbe. Nič na svetu ne more danes vzbuditi in omogočiti večie ini ci siti vn osti vsa-
kega državljana za skupne interese kakor komuna in nič ne more bolje mobilizirati vse družbe — to je kolektive za usodo vsakega posameznika in posamezne družine ter v njej predvsem za otroka, kakor komuna. Ni dvoma, da je komuna z družbenim upravljanjem vseh tistih funkcij, ki so v vsaki družini — zaostali ali napredni — najbolj pri srcu, kakor socialno skrbstvo, zdravje in dobra vzgoja otrok, do sedaj najpopolnejša šola socializma. Razume se, da pri tem upravičeno pričakujemo od zavednejših ljudi, predvsem od članov Zveze komunistov, da so drugim za vzgled.
Tov. Potrč je nato poudaril, da bomo začeli v Tednu otroka vosvečati večjo pozornost tudi prehrani naše mladine. Toda njeno strukturo je treba spremeniti, saj kaže dosedanja struktura prehrane našo relativno zaostalost in primitivnost. Ker je prehrana na sploh, otrok pa še posebej, pri nas pomanjkljiva, zato bomo v borbi za boljšo prehrano mobilizirali komune. Organizirali bomo nove mlečne kuhinje, gospodinjske tečaje, izdajali brošure, seznanjali ljudi s pridobitvami znanosti, posebno s higieno prehrane, organizirali po sklepu Rdečega križa treznostne družine v šolah itd.
Razen borbe za boljšo prehrano si moramo zastaviti nalogo, da vsej doraščajoči mladini, ki zapušča osnovno šolo, omogočimo. da dobi delo oz. ji dotlej nudimo izobrazbo in nikakor ne dopustimo, da zaradi brezdelja moralno propada. Imamo celo vrsto organizacij, ki imajo podmladke, kateri so že mnogo storili. V teh organizacijah posvečajmo še naprej vso skrb mladini, organizirajmo zdravo zabavo, prijetno tovariško družabnost. da bomo tako povzdignili in okrepili socialni čut in značaje naši mladini ter pripravljenost na požrtvovalnost.
Vse te naloge zahtevajo seveda tudi materialne žrtve. Danes, ko razpolagajo obrati in občine z vedno več sredstvi, ko imajo občani z novimi statuti vedno več pravic, da odločajo o usmerjanju sredstev v razne sklade, bo odvisno od aktivnosti politično najzavednejših in socialno najbolj čutečih občanov, da bodo šla sredstv- v prvi vrsti v socialne, zdravstvene in
TTVfVjirK» -p om on p»
London, 4. okt. (AFP) Dokument, ki so ga včeraj podpisali udeleženci londonske konference vsebuje naslednja načela in obveznosti:
1.
Franclja, Britanija In ZDA izjavljajo, da bodo ukinile okupacij sfcti režim in Zavezniško visoko komisijo v Nemčiji. Tri vlade bodo sklenile potrebne sporazume v tem smislu. Ti sporazumi bodo veljalni prej ali pa istočasno kot sporazum, ki se nanaša na nemški prispevek k zahodni obrambi.
2.
Bruseljski pakt bo okrepljen in razširjen, tako da bo lahko postal učinkovito orodje evropske integracije. Nemčijo In Italijo bodo pozvali, da se priključita temu paktu. Struktura pakta bo zboljšana in .posvetavalna skupščina bo dobila pravico sprejemati odloke. Bruseljski pakt bo aktivno odločal o prispevku k skupni obirambi vseh podpisnic pakta in sicer v okviru Atlantske zveze. Ta prispevek, ki ga bo natančno določil poseben sporazum, bodo lahko povečali samo s soglasnim dogovorom. Nemški prispevek k zahodni obrambi bo isti kot ga je predvidevala pogodba o EÖS.
3.
Ameriški zunanji minister izjavlja, da so ZDA pripravljene še naprej nuditi svojo pomoč evropski enotnosti, če bo nova evropska organizacija pokazala, da vodi v evropsko združevanje. Ameriški zunanji minister bo priporočil predsedniku ZDA, naj izpolni obljube, ki jih je dal lani neustan ovij eni EOS. ZDA obljubljajo, da bodo obdržale v Nemčiji potrebne vojaške enote, dokler bo to potrebno.
Velika Britanija bo obdržala na kontinentu britanske sile, ki so sedaj pod poveljstvom vrhovnega zavezniškega poveljstva v Evropi (4 divizije in taktično letalstvo). Teh sil Britanci ne bodo mogli umakniti, razen ob soglasnem privoljenju večine držav v primeru, da bo položaj v britanskih čezmorskih posestih za-iz bruseljskega sporazuma. Samo hteval umik britanskih sil s kontinenta, bodo Britanci lahko načeli to vprašanje.
Kanadska vlada je svečano izjavila, da bo osnova njene politike Atlantski pakt.
4.	Članice Atlantskega pakta ki so sodelovale na londonski konferenci bodo priporočile svetu Atlantskega pakta, ki se bo sestal 22. oktobra v Parizu, naj spremeni svojo strukturo:
a)	vse sile Atlantskega pakta na evropskem kontinentu naj pridejo pod vrhovno zavezniško poveljstvo v Evropi, razen tistih, ki po sklepu Atlantskega pakta morajo ostati pod nacionalnim poveljstvom.
b)	vse te vojaške sile bodo porazdeljene v skladu s strategijo Atlantskega pakta;
c)	vrhovno zavezniško poveljstvo v Evropi bo izvajalo kontrolo nad jakostjo teh ^il, nad oborožitvijo itd.
5.	Države ki so se udeležile londonske konference smatrajo vlado Zvezne republike Nemčije (Ade-nauerjevo) kot edino nemško vlado, ki je »svobodno in zakonito formirana« in ki ima pravico, da v mednarodnih zadevah govori kot predstavnik nemškega naroda v imenu Nemčije.
Osnovni cilj vlad, udeleženk londonske konference, je in ostane, skleniti mir z Nemčijo. Nemške meje bodo določene ob sklenitvi miru.
Varnost in blaginjo Berlina ter ter ohranitev pozicij treh zahodnih velesil v tem mestu, smatrajo te vlade kot osnovni element miru. Vsak napad na Berlin bi pomenil direkten napad na podpisnice londonskega sporazuma.
(Nadaljevanje na 3. stran!)
V nedeljo se je začel v Beo gradu I. kongres pravnikov FLR J, ki ga je otvoril predsednik Zveze združenj pravnikov Ju goslavije Vladimir Simič. — V imenu zveznega izvršnega sveta je kongres pozdravil podpredsednik Aleksander Rankovič
?RVI KONGRES PRAVNIKOV FLRJ
Dosledno spoštovanje zakona bistveni pogoj za nadaljnji
Glavna referata o vlogi prava v našem družbenem sistemu sta imela predsednik zveznega vrhovnega sodišča dr. Josip Hm-čevis in univ. prof. dr. Jovan Djordjevič
Beograd, 4. okt. Dopoldne je prvi kongres pravnikov Jugoslavije nadaljeval delo. Dopoldanskemu zasedanju so prisostvovali tudi predsednik zvezne ljudske skupščine ' Koša rijade, sekretar zveznega Izvršnega sveta Veljko Zečevič, član zveznega izv ršnega sveta Krsta Popivoda, predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne ljudske skupščine Vladimir Popovič in predsednik odbora za gospodarstvo zveznega zbora Miientije Popovič.
razvoi
Zakonitost - inštrument socialistične demokracije
Pred razpravo o vlogi prava in pravnikov v naši družbeni ureditvi sta predsednik zveznega vrhovnega sodišča dr. Josip Hrnčevič m profesor pravne fakultete v Beogradu dr. Jovan Djordjevič kot referenta obrazložila glavne teze referata kot osnovo za razpravo.
Dr. Hrnčevič se je v svoji razlagi posebej zadržal na vlogi prava v sedanji fazi naše socialistične izgradnje in je med drugim dejal:
»Za pravo in pravno prakso je posebne važnosti, da smo v gospodarstvu začeli razvijati in graditi socialistično blagovno gospodarstvo, v katerem delujejo poleg ekonomskih ukrepov, ki vplivajo na formiranje cen, tudi zakoni tržišča, ponudbe in povpraševanja. Na tržišču se ustvarjajo blagovno-denarni odnosi, ki se neposredno odražajo v pravnih predpisih, predvsem v predpisih imovinskega in gospodarskega prava. Prišli smo v tisto dobo revolucionarnega družbenega razvoja, v kateri
nadomeščata razne administrativne ukrepe zakon in zakonitost. Namesto neposrednega vmešavanja državne uprave v tekoče posle gospodarskih organizacij, namesto vmešavanja višjih državnih organov v konkretno delo ljudskih organov uporabljamo pravne norme. Za normalen razvoj gospodarskega sistema in za nemoteno gospodarsko poslovanje kakor tudi za zagotovitev individualnih pravic državljanov je bilo potrebno pravno regulirati načela in instrumente novega gospodarskega sistema in predvsem posle blagovnega prometa. Sedaj pravni predpisi določajo obveznosti gospodarskih organizacij in državljanov do družbene skupnosti in nasprotno obveznosti družbene skupnosti do gospodarskih organizacij in državljanov. Zakonitost postaja v novih pogojih prvovrstni instrument socialistične demokracije. Dosledno spoštovanje zakonov po vseh državnih organih, gospodarskih in družbenih organizacij ter državljanih je eden izmed bistvenih pogojev za nadaljnji revolucionarni razvoj. V takih okolišči-
Predsednik republike ]e obiskal gradbišče hidrocentrale v Jablanici
Na poti iz Trebinja je obiskal tudi Mostar in predilnico v Vrabcih
v
je
Mostar, 4. okt. Predsednik republike Josip Broz-Tito je na povratku iz Trebinja, kjer je prisostvoval proslavi 10-let-nice osvoboditve južne Hercegovine, obiskal davi okoli Sture Mostar. Z njim so prispeli predsednik Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djuro Pucar, državni sekretar za narodno obrambo generalpolkovnik Ivan Gošnjak, predsednik izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Avdo Humo in člana izvršnega sveta Vlado Segrt ir Uglješa Danilovič.
Na ulicah Mostarja je do-zdravilo predsednika republike okoli 30.000 ljudi, na Trgu republike pa so ga pozdravih ljudska poslanca Franc Novak in Franjo Simič, predsednik mestnega ljudskega odbora Mustafa Sefo in generalmaioi Ante Banjina.
Predsednik republike je svojim spremstvom odšel v vilo v bližini hotela »Neretva« kjer so mu priredili zakusko nakar je burno pozdravljen odpotoval iz Mostarja.
- p-tjo je obiskal novo moderno urejeno predilnico bombaža v Vrabčih. kjer si je ogledal njene naprave v spremstvu direktorja podjetja in glavnega inženirja ter se zanimal predvsem za delovni proces in delovne pogoje. Delavci so mu priredili prisrčne manifestacije. Od tu je nadaljeval pot skozi slikovito sotesko Neretve v Jablanico, kamor je prispel okoli poldneva Povsod med potjo ga je prebivalstvo živahno pozdravljalo tudi najmanjše kmečke hiše so bile okrašene z zastavicami in cvetjem V Jablanici so zbrani delav-c; priredili predsedniku republike prisrčne manifestacije Predsednik republike je najprej odšel na velik jez, ki zadržuje vodo Neretve in od koder ie zelo lep razgled na 'z liv Rame v Neretvo. Inženirje Danilo Protič in Čeda Miličevič sta ir.u dajala izčrprr pojasnila na mnoga vprašanja o gradnji in rokih za dokončanje potrebnih objektov. Nato je
predsednik republike odšel veliko strojnico, kjer si ogledal vse naprave, zatem pa v veliko podzemeljsko dvorano, izklesano v hrib. ki je dolga 120 m. visoka 40, m široka pa 28 m. Predsednik Tito si je ogledal prva dva generatorja, izmed katerih enega že preizkušajo. zato pa se je podal v spodnje prostore, kjer si ie ogledal velike turbine-
Po ogledu hidrocentrale je bil prirejen predsedniku republike v Jablanici slavnostni obed.
V odgovoru na pozdrav zastopnika delovnega kolektiva v Jablanici je predsednik Tito dejal, da je izredno zadovoljen s tem, kar je videl med svojim drugim obiskom v Jablanici. Kar je tu zgrajenega, je poudaril, mora napraviti vsakega Jugoslovana ne samo zadovoljnega, temveč tudi ponosnega.
Takoj po obedu je predsednik Tito nauJM’eval pot in je prispel okoli 16. ure v Konjic kjer si je ogledal tamošnja industrijska podjetja.
Zvečer je nadaljeval svojo pot
nah sta povečani vloga prava in organov pravosodja in odgovornost naših pravnih kadrov do družbene skupnosti.«
Vloga Gdvokaiure v našem družbenem sistemu
Govoreč o današnjem sodstvu je dr. Hrnčevič poudaril velik njegov napredek, vendar pa je tudi omenil, da pri tolmačenju zakonov še prihajajo do izraza dogmatična in juristična pojmovanja, tako da bo treba vztrajno odstranjevati pravni formalizem v naši sodni praksi. V nadaljnji razlagi se je bavil z advokaturo in njeno vlogo v našem družbenem sistemu. Glede advokature je med drugim dejal:
»Glavni vzrok za slabo stanje V advokaturi je po našem mnenju v tem, da je advokatura še vedno privatni poklic starega tipa, kakršna je bila v stari Jugoslaviji. To se predvsem vidi iz vsebine dela advokatskih pisarn. Po klienteli in vsebini dela so advokati še vedno zastopniki in zagovorniki privatne lastnine in njenih teženj. Glavni klienti večine advokatov so individualni kmetje, obrtniki in drugi državljani, ki se obračajo d? advokatov za pravne nasvete in zastopanje njihovih interesov. Advokatura se še zdaleua ni afirmirala kot pravni svetovalec «n zastopnik naših socialističnih gospodarskih organizacij in ustanov. Naše gospodarske organizacije imajo pred gospodarskimi sodišči in drugimi državnimi organi na deset tisoče imovinskih sporov. Doma in v inozemstvu sklepajo vsak dan vrsto velikih in zapletenih poslov, vendar pa se redko obračajo na advokata za pravni nasvet in strokovno pravno pomoč, čeprav je pravna služba v podjetjih v glavnem slaba in zaostala. Zato ni samo v interesu izpopolnitve socialistične advokature, temveč tudi v interesu samih gospodarskih organizacij, ustanov in komunalnih skupnosti, da -e ?a pravne nasvete obračajo na advokate In da advokatu zaupajo zastopstvo svojih imovinskih sporov pred sodiščem in upravnimi organi. Zastopanje po advokatu bi bilo strokovno boljše, zavestnejše in cenejše kakor po pravnih referentih. S tem ti advokatura dobila novo socialistično vsebino dela in advokati bi se seznanili s problemi našega gospodarstva, bi bolje prouče-»ali naše gospodarske zakone in predpise ih tako sčasoma osvojili socialistično pojmovani» zakonov in svoje prave vloge v naši družbeni skupnosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
VREME
Vremenska napoveda za torek: V severni Sloveniji precej oblačno, pozneje razjasnitve, v ostali Sloveniji lepo vreme z delno do menjajoče oblačnosti. Temperatura ponoči na Gorenjskem do —2, drugje od 0 do 4. na Primorskem okoli 7 stopinj Celzija. Cez dan med 14 in 18. na Primorskem pa do 21 stopinj Celzija. Zjutraj po kotlinah, zlasti v ljubljanski, rahla megla
' 2 str. Z SLOVENSKI POROČEVALEC / ET- ***
5. OKTOBRA 1954
Prvi kongres pravnikov Jugoslavia
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zakonitost pomeni absolutno supremacijo zakonov, ki jih izdajajo svobodno izvoljeni predstavniški organi državo
Dr. Jovan Djordjevič je v svoji razlagi predvsem govoril o zakonitosti. Po njegovem mnenju je bistvo zakonitosti druž-beno-politično, oblika pa ustavna. To je socialistično načelo, ki dobiva obliko ustavnega načela. Zakonitost ne pomeni samo obstoja prava in uporabo prava ne glede na to, kakšno je. Zakonitost pomeni načelo vladavine prava nasproti arbitrarnosti, diskrecionarnosti in samovolji, kadar gre za osnovne vrednote družbe in človeka, posebno za osebno svobodo in druge osnovne demokratične pravice državljanov. Zakonitost je osnovno načelo našega ustavnega si-eterna, je nujna, potrebna in je ena izmed oblik socialistične demokracije. Glede na to je bistvo zakonitosti v vladavini prava. Zakonitost pomeni absolutno supremacijo zakonov, ki jih izdajajo z ustavo določeni, svobodno izvoljeni in z ustavo pooblaščeni naj višji predstavniški organi naše države. Našim državljanom se upravlja samo na osnovi zakona in po njem. Po zakonu in njegovi osnovi tudi sami državljani vse bolj sebi upravljajo. Vladavina prava pomeni, da nihče v naši državi i e more zahtevati posebnih pravic zase ali odrekati drugemu pravice izven in mimo zakona.
Nadalje je dr. Djordjevič dejal ,da zakonitosti ne smemo izenačevati s teorijo o totalnem pravu, o vsemogočnosti zakona. Mišljenje, da mora biti vse urejeno z zakonom in podrejeno pravu, izhaja v skrajni vrsti iz birokratske teorije o državi. So odnosi in vrednote človeške družbe, ki morajo kot take ostati v sferi moralnih norm in tako imenovanega naravnega ponašanja. Svobodna družba ureja določene odnose s svojim notra-
r.7im aviomatizmom in intervencijo splošne družbe, zlasti državljanov. So tudi odnosi, ki j'h sicer zakon lahko ureja, vendar bi bilo nevarno ,če bi jih urejal v določenem času. Zakon je kočljiv in nevaren instrument intervencije ljudi v zapletnih odnošajih stvarnosti. Zakon lahko prepreči ali napačno usmeri določen proces. Lahko prepreči razvoj, če niso bile ocenjene njegove potencialne sile. Zaradi tega mora zakonodajalec uporabljati pravo in zakone šele po vsestranski analizi stvarnosti in po pravni oceni norm, ki jih hoče napraviti obvezne.
Fravniška vzgeja
Na koncu svoje razlage se je dr. Djordjevič dotaknil vpraša-
Pienum ckrcjnega odbora SZDL LmMjane
Ljubljana, 4. okt. Popoldne je zasedal plenum okrajnega odbora SZDL za Ljubljano, kateremu so prisostvovali tudi predsedniki občinskih in terenskih odborov SZDL, zvezna ljudska poslanca Tomo Breie in Andrej Petelin ter več republiških poslancev. Plenum je obravnaval politično stanje na področju okraja, razna gospodarska vprašanja in politične priprave za prenos razprave o ustanavljanju komun v osnovne organizacije SZDL.
Končano ja podvodno rszsnje parnika
sLjnbijanaa
Ekipa »Labin« podjetja »3ro-dospas« iz Splita je končala podvodno rezanje potniškega parnika »Ljubljana«, ki je meseca maja 1. 1945 naletel na mino v Bakarskem zalivu in se potopil 32 m globoko. Parnik »Ljubljana« je težak 850 ton. Kose izrezanega železa »Ljubljane« bodo dvignili iz morja s plavajočim žerjavom in jih na-
nj a pravne in pravniške vzgoje in je poudaril potrebo reorganizacije pouka na pravnih fakultetah ter posvečanje večje pozornosti strokovnemu m teoretičnemu delu tega pouka. Samo pravno izobraževanje ne zadošča. Po njegovem mnenju bi bilo nujno potrebno, da > i študenti prava po končanem študiju na pravni fakulteti nadaljevali speializacijo, da bi bil lahko naši pravni kadri kos nalogam družbenega in gospodarskega razvoja.
Dolžnosti študentov prava do družbene skupnosti
Po razlagi dr. Hmčeviča in dr. Dojrdjeviča se je razvila živahna diskusija, v kateri je prvi govoril dr. Maks šnuderl,
profesor prav. fakultete v Ljubljani. Posebno se je zadržal na načelu zakonitosti in je dejal, da je treba razlikovati zakonitost kot načelo in kot formo. Kadar govorimo o formi, je treba razlikovati etape razvoja. Po njegovem mnenju je za prvo fazo razvoja zakonitosti značilna doba represalij, neposrednega pritiska. Sedaj predpisane norme zamenjujejo ta pritisk in ta nova oblika se po njegovih besedah imenuje zakonitost. Nadalje se je dotaknil pravniškega izobraževanja in je dejal, da obstoja pri študentih prava nezainteresiranost in brezbrižnost za pravno izobrazbo. Meni, da je glavni razlog v premajhni zavesti študentov in v zanemarjanju njihove dolžnosti do družbene skupnosti. Zaključil je, da morajo študentje prava izpolniti svoje dolžnosti do skupnosti prav tako, kakor se bore za naslov doktorja. Končno je omenil še ekonomsko izobraževanje pravnikov in poudaril, da sedaj pravna fakulteta ne nudi orientacije v tej smeri in da bi bilo potrebno združiti pravno in ekonomsko fakulteto kakor se je to zgodilo v Ljubljani, da bi dobili potreben kader pravnikov-ekonomistov, ki jih naše gc darstvo potrebuje.
Potreba pravne izobrazba tudi v srednjih šolah
Dr. Fedor Culinovič, profesor pravne fakultete v Zagrebu, je poudaril potrebo širokega pravniškega izobraževanja tako pravnikov kakor širokih slojev državljanov. Predlagal je, naj se prouči uvedba pravne Izobrazbe tudi v srednjih in srednjih strokovnih šolah. Dejal je,' da potrebujemo vsestransko izobražene pravnike, ki bi lahko izvrševali svoje naloge, ker gre danes samo tretjina pravnikov v advokaturo, sodstvo in tožilstvo, ostali pa gredo v administracijo, gospodarstvo in na druga področja. V kolikor bi fakultete osvojile dogmatično prakticistično stališče v izobraževanju pravnikov, bi se izpre-rr.eniie v sodno-advokatske šole, kakršnih naša družba ne potrebuje.
O pretiranem historizmu v poučevanju na pravnih fakultetah je govoril v svoji razpravi dr. Jože Goričar, profesor pravne fakultete v Ljubljani. Dejal je, da imajo vse pravne znanosti preveč historizma in da je treba zgodovinske podatke in zgodovinski material podajati v pravi meri, da bi omogočili znanstveni študij, ker so naši državi potrebni visoko kvalificirani pravniki, ne pa pravni zgodovinarji. Nadalje se je dotaknil druge značilnosti pouka na fakultetah, normativističnih ln sociologističnih tendenc pouka. Po njegovem mnenju so vzroki za te tendence v pomanjkanju marksistične teorije pravnih ved, zaradi česar se uporabljajo neznanstvene metode in se ustvarjajo pravniki — birokrati.
Družbena kontrola nad advokaturo
Predsednik Zveze advokatskih zbornic FLRJ dr. Ante Stokič je govoril o vlogi advokature v našem pravnem sistemu in družbeni skupnosti. Strinjal se je s to odposlali v naše železarne.stališčem dr. Hmčeviča, da je
treba gledati na advokaturo kot na družbeno funkcijo ter da so v advokaturi razne slabosti, ker zaostaja idejna preorientacija advokatov za družbenim razvojem. Glede družbene kontrole nad advokaturo pa se ni strinjal z mnenjem dr. Hmčeviča in je dejal, da družbene kontrole ni mogoče izvesti niti preko takih organov družbenega upravljanja advokature, v katerem bi bili tudi elementi, ki ne izhajajo iz vrst pravnikov, niti s povečanjem pristojnosti sekretarja za posle pravosodne uprave v dajanju oziroma odvzemanju pravic naši advokaturi. Zavrgel je obe te inačici in dejal, da je treba organizirati interno kontrolo znotraj same advokature, ker je edino to v duhu načela samoupravljanja v naši državi. Poudaril je še potrebo Intenzivnejšega dela z advokati - pripravniki in potrebo izpremembe zakona o advokaturi, da bi se povečala družbena kontrola In In odgovornost advokature ter večje njeno podrejanje kodeksu socialistične morale.
Za zboljšanje položaja pravnikov v državni službi
Dr. Leo Gerškovlč, sekretar za zakonodajo in upravo pri zveznem izvršnem svetu je predvsem govoril o vlogi pravnih kadrov v državni upravi ter je poudaril potrebo jačanja vloge pravnikov v državni upravi. Doslej po njegovem mnenju temu ni bilo posvečeno novolj pozornosti, v bodoče je nujno treba izboljšati položaj teh pravnikov. Da bi bilo to urejeno, je treba te pravnike stimulirati, predvsem pravnike - ekomiste.
V nadalinji razpravi so sodelo-vaili Aksen Lutee, predsednik vrhovnega sodišča LR Makedoniie, Dušan Mišič, višji referent okrožnega sodišča v Beogradu, dr. Vladimir Kapor, docent pravne fakultete v Beogradu, dr. Bora Bla-gojevič, profesor pravne fakultete jz Beograda, in Jovan Lu-benovič, primi referent iz Beograda, ki je v imenu 20 pravnih referentov večjih beograjskih podjetij prebral peticijo, v kateri se zahteva, naj se uredi statut pravnih referentov in vskladi njihov položaj s sodnimi in advokatskimi pripravniki.	I. S.
Sklicanje Ljudske skupščine LR Srbije
Beograd, 4. okt. Predsednik Ljudske skupščine Srbije je sklical seji republiškega zbora in zbora proizvajalcev za 14. oktober ob 9. dopoldne.
Kongres jugoslovanskih pravnikov je popoldne nadaljeval delo v komisijah. Komisija pod predsedstvom dr. Pavla Rastovčana razpravlja o problemih kodifikacije s posebnim ozirom na gospodarske predpise. Delu te kombije so prisostvovali tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič-Tempo, član zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič in Veljko Zekovič, predsednik gospodarskega odbora zveznega zbora Milentije Popovič in predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne ljudske skupščine tov. Vlado Popovič.
Tov. Brana Jevremovič predseduje komisiji, ki razpravlja o problemih gospodarskih deliktov. — Razpravi je prisostvoval tudi član zveznega izvršnega sveta tovariš Osman Karabegovič.
»Nekateri problemi pravosodja« je tema, o kateri razpravlja komisija pod predsedstvom Boža Cikote, medtem ko komisij», ki razpravlja o načelih upravnega postopka, predseduje univ. prof. dr. Vlado Vavpetič. Zadnji komisiji, ki razpravlja o osnovnih načelih delovnega prava, predseduje Simo Kantardžicki. V vseh komisijah so poročevalci navedli osnovna načela iz referatov, ki so jih pravniki napisali o teh problemih, nakar se je začela razprava o referatih.
Kongres bo razpravo nadaljeval jutri, v sredo pa bo na plenumu vsaka komisija poročala o rezultatih svojega dela.	M. P.
Pri nakupu živine izklfučiti nakupovalce
Sklopi zastopnikov trgovskih podjetij in živinorejskih proizvajalcev na konferenci v Trgovinski zbornici LRS
Ljubljana, 4. okt. — V vrsti posvetovanj, ki jih v zadnjem času prireja republiška trgovinska zbornica o problemih našega tržišča, je bil danes zelo pomemben sestanek zastopnikov trgovskih odkupnih podjetij z živino, predstavnikov republiške kmetijske zbornice, Glavne zadružne zveze ter živinorejskih proizvajalcev. Osnovni namen sestanka je bil razgovor, kako odpraviti v trgovini z živino razne slabosti, ki vplivajo na višje cene, predvsem pa vse nepotrebne posrednike med proizvajalci in trgovino. V naši republiki je v tem pogledu že dobro urejen trg plemenske živine, katere prodaja gre izključno preko kmetijskih zadrug oziroma njihovih živinorejskih odborov, ki organizirajo v ta namen posebne plemenske sejme. Tako nimamo več primerov, da bi to živino odkupovali mimo kmetijskih zadrug. Prodajalec oziroma kupec plačata zadrugi za njen trud poseben prispevek. Ta denar zadruge koristno uporabijo za selekcijo. In
če je bilo to vprašanje možno koristno urediti za plemensko živino, ga je nedvomno mogoče tudi za klavno .
V trgovini za klavno živino imamo še vedno veliko število nakupovalcev in meše-ta^jev, ki spravljajo pri svojem škodljivem poslu v žep lepe dobičke. Po novi uredbi sicer nakupovalcev v starem smislu ni več — čez noč so se prelevili v uslužbence trgovskih podjetij — ki kupčujejo največkrat naprej na stari način s široko razpredeno mrežo svojih eksponentov po vaseh. Takih nakupovalcev je samo v ptujskem okraju okrog 130. Po sodbi nekega udeleženca konference ostane od 230 do 250 milijonov dinarjev, kolikor se mesečno v naši republiki izplača za odkupljeno živino, okrog 30 milijonov še vedno v žepih nakupovalcev in posredovalcev. Kmetijske zadruge sicer že sedaj ponekod odkupujejo same tudi klavno živino, toda tudi ta odkup je organiziran preko nakupovalcev in ugotovljeno je, da tudi take zadruge dvigajo
V Beogradu se je začel prvi mednarodni seminar za rehabilitacijo invalidov
Med udeleženci so strokovnjaki iz evropskih, ameriških in azijskih držav, kakor
tudi zastopniki OZN
Beograd, 4. okt. V prostorih Jugoslovanskega Rdečega križa sa je začel danes I. mednarodni seminar za rehabilitacijo odraslih invalidov. Seminarju prisostvujejo poleg jugoslovanskih zastopnikov tudi strokovnjaki iz Indije, Pakistana, Izraela iz evropskih držav in Amerike, kakor tudi zastopniki OZN. Med njimi so direktor Kessler j evega inštituta za rehabilitacijo v New Yefseju (ZDA) dr. Henrik Kessler, ki je obenem tudi direktor tega seminarja, nadalje šef oddelka za rehabilitacijo v službi za socialno skrbstvo OZN Kurt Janson, šef nacionalnega centra za prekvalifikacijo obolelih od poliomielitisa v Franciji dr. Andre Grossiord, strokovnjak Sve-
Veliko ohridsko zborovanje gozdarskih strokovnjakov
Ohrid, 4. okt. (Tanjug). Potem ko je II. kongres gozdarskih strokovnjakov Jugoslavije včeraj končal svoje delo, se je danes začelo v Ohridu tridnevno posvetovanje o problemih našega gozdarstva in lesne industrije.
Zev prvih referatih predlagajo posamezni strokovnjaki čim prejšnjo vskladi te v med sečnjo in naravnim prirastkom, da bi tako okrepili naš gozdni sklad. To bo možno z varčevanjem v
Naši gospodarstveniki na poti v ZDA
Beograd, 4. okt- (Tanjug) Pod vodstvom direktorja inštituta za proučevanje produktivnosti dela ing. Stjepana Hana bo danes odpotovala na šest-tedensko študijsko potovanje v ZDA skupina 13 ekonomistov, tehničnih direktorjev in gospodarskih strokovnjakov.
Vinogradniško-sadjarska razstava v Bitoiju
V Bitoiju so v nedeljo odprli vinogradniško-sadjarsko razstavo, ki prikazuje letošnje pridelke sadja. \ zvezi z razstavo so imeli posvetovanje o pospeševanju sadjarstva in vinogradništva v južnih predelih Makedonije.
potrošnji drv in z nadaljnjo omejitvijo sečnje. Med drugim predlagajo tudi izdelavo dolgoročnih načrtov za sečnjo, pogozdovanje in ureditev gozdov ter gradnjo gozdnih cest. Glede lesne industrije pa se bo treba v še večji meri kot doslej prizadevati za povečanje končnih izdelkov, montažnih hiš, pohištva itd. Skupna proizvodnja končnih izdelkov se mora povečati za 60 odstotkov v primeri s proizvodnjo v letu 1953.
tovne zdravstvene organizacije dr. H. Aubin in' drugi.
Seminar je otvoril predsednik jugoslovanskega odbora za organizacijo seminarja Gustav Vlahov, sekretar za delo in delovne odnošaje pri zveznem izvršnem svetu. Predsednik odbora za socialno politiko in ljudsko zdravstvo pri zveznem izvršnem svetu Moma Markovič je pozdravil udeležence v imenu zveznega izvršnega sveta in poudaril, da je rehabilitiranje one-sposoblenih oseb izrednega ekonomskega, socialnega in humanega pomena. Ko je govoril o problemu vračanja invalidov v aktivno delo, je poudaril, da je problem nove delovne sile pri nas toliko težji, ker je bilo večje število kvalificiranih delavcev poškodovanih v narodnoosvobodilni vojni. Tudi razvoj industrije pri nas je imel za posledico veliko število invalidov dela. Po anketi, ki jo je izvršil v soglasju z našo vlado ekspert OZN g. dr. Henrik Kessler, je pri nas okoli pol milijona onesposoblenih ljudi. Zato smo si postavili nalogo, da z rehabilitacijo vrnemo invalidu vero v samega sebe in mu povsem omogočimo, da bi se počutil enakopravnega in polnopravnega državljana z vključitvijo v normalno življenje. Ta osnovna ančela so določena tudi v invalidski zakonodaji.
Stalni zastopnik tehnične pomoči OZN v Jugoslaviji g. M. Cohen ki je pozdravil udeležence, je poudaril, da je bilo povsem prav, ko so izbrali Jugoslavijo za seminar, ker je znana v svojem podpiranju OZN na vseh področjih.
Zatem je pozdravil udeležence seminarja generalni sekretar OZN g. Dag Hamarseld, nakar so prebrali pozdravno pismo, ki ga je poslal vodja evropskega urada administracije tehnične pomoči Moris Milhaus. V imenu Svetovne federacije bivših borcev je pozdravil udeležene seminarja Velimir Stojnič.
Na koncu je govoril direktor seminarja dr. Henrik Kessler, ki je preživel v Jugoslaviji več let v podpiranju rehabilitacije v naši državi. Predaval je o temi »Moderne koncepcije o rehabilitaciji«.
V teku seminarja bo več ore-davanj o rehabilitaciji invalidov ia njenih uspehih v svetu.
cene, ker se pehajo za čim večjim zaslužkom.
Da bi vse te anomalije odpravili, so na včerajšnji konferenci sprejeli naslednje sklepe:
Prepovedati je treba odkup klavne živine po hlevih. Odkup klavne živine naj organizirajo živinorejski odbori kmetijskih zadrug, ki imajo že tako skrbeti za napredek živinoreje. V ta namen organisi rajo ti odbori dogon klavne živine na redne sejme ter sejme, ki jih organizirajo po potrebi enkrat ali večkrat na mesec na sedežih posameznih občinskih ljudskih odborov ali večjih zaokroženih lokalnih gospodarskih enot.
Klavno živino razvrsti na zbirnih mestih ter sejmih v kakovostne razrede (po klav-nosti) posebna komisija sestavljena iz veterinarja, zastopnika okrajnega ljudskega odbora, okrajne zadružne zveze, trgovinske zbornice ter po možnosti tudi prevzemal-cev trgovskih podjetij. Ta komisija tudi objavi če pred začetkom odkupa orientacijske cene.
Pogodba med proizvajalcem in prevzemalcem odkupnega podjetja je svobodna. Orientacijske cene naj bi res služile samo za orientacijo.
Prevzemalec odkupnega podjetja bo posameznim pooblaščencem živinorejskih odborov kmetijskih zadrug le potrdil količinski ter kakovostni prevzem, živine z naznačeno ceno, živino pa proizvajalcu izplača njegova kmetijska zadruga, ki nato s pribitkom svoje minimalne marže predloži račun odkupnemu podjetju.
Promet z gotovino bo s tem zelo poenostavljen in brez večjih težav bo možno izvajati ustrezne predvise Narodne banke. Možna bo tudi uspešnejša kontrola organov delavskega upravljanja in sploh skupnosti nad nakupi. Zaradi uspešnejše družbene kontrole naj odkupna in predelovalna podjetja ob vsaki pomembnejši spremembi cen javno objavilo svoje kalkulacije.
Te sklepe bo čimnrej izvedla republiška kmetijska zbornica v sodelovanju s trgovinsko zbornico in Glavno zadružno zvezo. Da bo njihovo uresničenje doseglo v celoti uspeh, bo seveda treba poskrbeti, da se jih bo držala tudi trgovina ostalih republik.	3
Dmgi kongres matematikov in fizikov FLRJ
Na Ravnata so gradili novo fjimnazifo
Na Ravnah na Koroškem Je v okviru Kulturnega tedna slovenjegraškega okraja IX. koroški festival. Letos praznujejo Ravenčani istočasno tudi občinski praznik kot spornim na prvi partizanski miting v Kotljah. Ravenčani so se že dalj časa vneto pripravljali na to največjo kulturno prireditev letošnjega leta v okraju. Na Ravnah so kulturne in športne prireditve ves teden. V nedeljo, 3. oktobra, je bil nastop domače folklorne skupine, včeraj pa otvoritev kulturnega tedna s slavnostnim govorom predsednika mestne občine. Ves teden so razne športne prireditve, razstave itd. V četrtek popoldne bo šahovska simultanka in svečana otvoritev ljudske univerze, v petek zvečer ob 8. uri bo gostoval Klub koro-
PISMO 12 SUHE KRAJINE
Naislarelša v prvem razredu
Po popoldanskem pouku na
nižji gimnaziji me je kolegica povabila s seboj. Neka šoloobvezna deklica ne obiskuje pouka. Treba si bo ogledati razmere in se pogovoriti s starši.
Žarki popoldanskega sonca so odsevali v zeleni. Krki. ko sva korakali med koruznimi polji, grički, brezami, robid-jem in pašniki proti vasi nad Krko. Vsepovsod so pasli otroci, kurili in utihnili, ko so naju opazili. Potem so nama zmedeno pokazali pot do domačije v bregu. Že se je mračilo, ko sva dospeli do gospodarskega poslopja im ugledala fantiča. Seveda se je brž skril med koruzna stebla ob seniku, za njim pa tudi sestrica. Kmalu sva našli t-;d% deklico, zaradi katere sva prišli. »Ne upam v šolo, sram me je, ker sem tako velika pa bi morala spet v rrr vo gimnazijo. Ne utegnem se učiti in nisem mogla k popravnemu izpitu.« Deklica je res Stara že skoro 14 let, zadosti
wlika, čedna v obraz, le postava ji je nekoliko upognjena. Hitro uganeš, zaLcaj.
Stojimo v tesni veži. Razsvetljuje jo le sveča v lini. Zaradi žarenja iz peči vidiva upadel, a še ne star obraz. Mati kuha večerjo na ognjišču. Štedilnika ni, elektrike tudi ne, po tleh je golo kamenje, vrata no obe strani odprta, prepih.
Kmalu se pokaže možak, tudi prezgodaj ostarel. »Nismo uporniki, radi bi pošiljali hčer v šolo, a res ni mogoče. Zena že 8 let boleha. Dostikrat zjutraj zaradi krčnih žil v nogah ne more vstati. Majhni otroci, delo, res, včasih bi kar obupal«, pojasnjuje v pojočem dialektu■ Prepričujeva zde? starše, zdaj deklico, da bo morala kljub vsemu hoditi v šolo in le v najhujših primerih ostati doma. Obljubljajo vsi voljni in veseli, da sta jih učiteljici obiskali in se z njimi prijazno pogovorili.
Že tja grede je bil najin po-
govor precej živahen in nekajkrat sva se gotovo nehote ustavili. Vračali sva se del poti s tremi deklicami. Pokazale so nama, kje hodijo v šolo• Spet in spet sva obe pogledali deklici in menda obe mislili isto: Res žive ti otroci v lepi pokra-
jini in so vajeni siromaščine, a zakaj vse so pa prikrajšani v primeri z otroci v industrijskem kraju ali v mestu! Pogled mi je spet obvisel na plavola-
si 9 letni Tončki, ki je z rdečim klobučkom skakljala poleg mene in navihano pogledovala. Kako srčkan otrok! Toda ta se trenutno še niti ne zaveda, da je na svetu, in ne daleč, drugačno, lepše življenje. 14-letna sestra pa občuti, da bi prav tako imela pravico vsaj hoditi z drugimi v šolo. Vsa nemirna je: kje je prvi razred, kdo je njihov razrednik, da najbrž nima sedeža itd■ Ko ji skušava odgnati take skrbi, se zamisliva vanjo, ki ni nikdar prav utegnila sesti k domačim nalogam in učenju, ki je stara 14 let in bo hodila v I. razred gimnazije. Najstarejša je in mora dostikrat nadomeščati mater in gosvodinio. Tudi na mater pomisli človek, kako si ne bi prehladila nog v tisti veži!
Prav bi bilo zato, da v času Tedna matere in otroka, mislimo tudi na take matere in o-tro in jim pomagamo. Kdaj se bodo razmere v Suhi krajini izboljšale? Ni elektrike, vodovoda. poti so slabe. Nekaj so res krivi tudi ljudje sami, nekaj pa bi tudi skupnost morala misliti na te kraje. M. K.
škili študentov v Dravogradu, v soboto pa na Ravnah. To skupino vodi naš rojak prof. Luka Kramolc.
Za zaključek IX. koroškega festivala bo v nedeljo, 10. oktobra, slavnostna otvoritev novega gimnazijskega poslopja. Poslopje Je eno najlepših v Sloveniji. V njem študira okoli 500 znanja željnih otrok delavcev, kmetov in uslužbencev našega okraja.
V Juliju je ljudska prosveta OLO v Slovenjem Gradcu izdala in založila zbirko »Dvanajst pesmi za koroški festival«. Pesmi je zbral in uredil Luka Kracpolc. Te pesmi bodo peli mešani pevski zbori Svobod iz posameznih krajev v okraju ter pevski zbor višje gimnazije iz Raven na zaključni prireditvi v nedeljo, 10. oktobra. Poleg teh bo sodelovalo na festivalu tudi 7 mladinskih pevskih zborov, ki bodo šteli skupino 520 pevcev. D. Vobovnik
Zagreb, 4. okt. Danes se je začel v Zagrebu drugi kongres matematikov In fizikov FLRJ, ki mu prisostvuje okoli 600 matematikov, fizikov in predstavnikov sorodnih znanosti iz vseh republik- Kongresu prisostvujejo tudi predsednik odbora za prosveto Sabora Hrvatske dr. Miloš Zanko, ki je tudi pokrovitelj kongresa, predstavniki Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, Srbske akademije znanosti, vseučilišč in drugih znanstvenih ustanov.
Pozdravna govora sta imela predsednik Društva matematikov in fizikov FLRJ prof. dr. Mladen Paič in tajnik Ernest Stipanič. Prof. dr. Paič je v svojem poročilu poudaril, da so se matematiki in fiziki vsestransko trudili za napredek srednješolskega in vseu-čiliškega pouka matematike, fizike in astronomije, kakor tildi za rešitev drugih znanstvenih in strokovnih problemov.
Kongres so pozdravili predstavniki akademije, vseučilišč, fakultet, med njimi rektor zagrebškega vseučilišča Željko Markovič.
Delo kongresa bo trajalo šest dni in se bo razvijalo v dveh komisijah za matematična vprašanja in v treh komi-
Izplaaevanje odškodnine izseljencem - povratnikom
Beograd, 4. okt. Zvezni izvršni svet je izdal odločbo o izplačilu odškodnine izseljencem — povratnikom, ki ob prodaji tujih plačilnih sredstev niso prejeli bonov za nakup blaga po nižjih enotnih cenah.
Narodna banka FLRJ je Izdala ob tej priliki vsem svojim podružnicam v državi navodila o načinu izplačevanja. Obenem je obvestila vse prizadete, da Imajo pravico do odškodnine izseljenci — povratniki, ki so se vrnili v domovino pred 21. majem leta 1948, pa za oddana tuja plačilna sredstva niso prejeli odkupnih bonov ali pa so naknadno prejeli manjši znesek teh bonov oziroma njihove protivrednosti. Do odškodnine imajo prav tako pravico izseljenci povratniki, ki so se vrnili v domovino do 1. januarja leta 1952. pa za zamenjana tuja plačilna sredstva niso prejeli bo-
nov niti dinarske protivrednosti, ker se v tem času boni niso izdajali. Končno imajo pravico do odškodnine izseljenci povratniki, ki so prinesli v državo razne stroje (avtomobile ali podobno) in ki so jih prodali do 31. decembra leta 1951 gospodarskim ali družbenim organizacijam oziroma državnim ustanovam po uvoznih cenah in po tečajih, ki so veljali v trenutku prodaje.
Izseljenci povratniki, ki imajo po tej odločbi pravico do naknadnega izplačila bonov odnosno protivrednosti bonov, naj se obrnejo s posebno vlogo na službo za splošne devizne posle pri Narodni banki FLRJ. Podrobnejša obvestila o podatkih, ki jih morajo navesti v svojih vlogah, morejo dobiti v vseh podružnicah in središčih Narodne banke.
sijah za vprašanja s področja
fizike. Poleg referatov o problemih srednješolskega in univerzitetnega pouka fizike in matematike so za kongres pripravili še nad 150 krajših referatov. Med referati s področja fizike so zanimiva poročila naših strokovnjakov za atomsko energijo in nuklearno fiziko.
Ob otvoritvi tega kongresa so danes v Zagrebu odprli v fizikalnem inštiutu prirodoslovno-matematične fakultete nov fizikalni praktikum, ki bo mnogo pripomogel študentom, da se bodo laže posvetili praktičnemu delu. To bo imelo dobre posledice za napredek našega gospodarstva in znanostL Odprli so tudi posebno razstavo knjig s področja matematike in fizike, ki so izšle po vojni v evropskih in prekomorskih državah. Delegati bodo med kongresom obiskali tudi fizikalni inštitut Jugoslovanske akademije »Rudier Boškovičc-	M R
SAH V PORTOROŽU
Začetek finala
Portorož, 4. okt. V Ul. kolu predtekmovanja so bili doseženi v A skupini tile rezultati: Mladost : Pošta (Lj.) 2:2, Železničar (Lj.) : Srem. Mitrovica I. 2.5:1.5, LUSK I. : Borac 2.5:1.5, LSK I. : Akademičar 3:1, Koper : Sisak 1:3. Železničar (M) : LSK n. 3:1, LUSK n. : Branilk 1:3. V finalu so Mladost (Zgb), LUSK I., LSK
I.,	Železničar (M) in Branik.
B-skupina: Zürich : Domžale
0.	5:3.5. Kalnik : Jesenice 1:3, Piran : Jugopetro! 1.5:2.5, Anhovo : Sečovlje 3:1. Finalisti: Domžale, Jesenice, Bjelovar in Pulj.
I. kolo finala: Branik : Železničar (M) 1.5:2.5 (Nemec-Longer 0:1, Guzel-»Òisar remi. Krulc-Ni e go-van 0:1. -vos-Kukovec 0:1). LUSK
1.	: LSK I 2.5:1.5. Pošta : S ambo r 3.5:0.5. Akademičar : LSK II. 1.5:2.5, Sisak : LUSK U. 3:1. Torpedo : Srem. Mitrovica n. 3:1, Koper : Stari Bar 1:3. Srem. Mitrovica I. • Senta 2.5:1.5. B-skupd-na: Bjelovar : Puli 3:1, Domžale : Jesenice 4:0. Jugcpetrol : Anhovo 0:4, Piran Sečovlje 2.5:1JS, Zürich : Dekani 1:3.
DRŽAVNO PRVENSTVO
ZA MLADINCE
CREPINSEK SAM VODI
Celje 4 okt V IV kolu držav-rega prvenstva za mladince je od slovenskih Predovnikov dosegel celo točko Mariborčan Creprfnšek v igri z Paukovi čem. Perdan iz Ljubljane 1e izgubil s Kneževićem. Celi an Draksler na z Iličem fBgdl. Stu<*m;čka fMrb) 1e prekinil v an?.kfm ooložalu z Jakovi iev’Vn Po W kolu vodi Crepi pšek s 4 to V ami Sledilo Cije-rič (Bgd) 3.5, Vukčevič (Bgd) ia Kneževič po 3 itd.
St. £34 — s. oktobra 1954 / SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 3
M Ml _
dogocUcoM
Londonski
uspeh
Malone vsi krogi v zahodnih glavnih mestih so sprejeli rezultate londonske konference z velikim zadovoljstvom, vendar pa s sodbami različnih odtenkov- V Londonu tolmačijo izid konference kot velik uspeh Francije, v Bonnu ga imenujejo dober kompromis, v Washingtonu pa pravijo da dokazuje, da je enotnost zahodne Evrope spet vzpostavljena in na dobri poti. Z vzhoda je bilo dosedcj slišati samo en komentar, in sicer iz Vzhodne Nemč-je, kjer pravijo, da predstavlja londonski sporazum velike ovire za združitev Nemčije in veliko nevarnost za sve. tovni mdr. S prvim argumentom, da predstavlja sporazum cvitro za združitev Nemčije, se menda strinjajo tudi opozicijski krog v Zahodni Nemčiji.
Kakor koli že, londonski sporazum je za ves Zahod brez dvorna dobrodošlo nadomestilo za praznino, ki je nastala, ko je francoski parlament odklonil ratifikacijo pogodbe o EOS. Da pa je do takšnih rezultatov v Londonu prišlo — v Bonnu imajo prav, ko govorijo o kompromisu — je samo zasluga popuščanja vseh treh igralcev glavnih vlog, in sicer Velike Britanije kot organizatorja in Francije ter Nemčije kot glavnih »nasprotnikova. Za svoje pojme velike koncesije so dali Britanci, ki so obljubili, da bodo njihove čete, štiri divizije in taktično letalstvo, ostale v Evropi, kar je obljuba, ki je Mendes-France nedavno v Bruslju ni in ni mogel dobiti. Doslej največja koncesija, kar jih je dal Adenauer pa je obljuba, da Nemčija ne bo proizvajala orožja za množično uničevanje ljudi (tako imenovanega A3C orožja) in težkega klasičnega orožja. Popustil pa je tudi Mendes - France, prvič, ko je privolil v to, da cnerciia zn nadzorstvo ned oboroževanjem ne bo nadzirala proizvodnje lahkega in srednjega orožja, in drugič, ko je preklical zahtevo, naj se v ministrskem svetu bruseljskega vedeta uvede pravica veta, kadar se bo razpravljalo o tem, ali naj se Zahodni Nemčiji dovoli proizvodnja klasičnega težkega orožja. Vsa ta tri glavna vprašanja (poleg njih pa tudi nekatera stranska) so v tem ali onem trenutku ogrožala ves potek konference, zato ni čudno, da odhajajo ministri domov zadovoljni, kot ljudje, ki so opravili kočljivo in težko nalogo.
Za preveliko zadovoljstvo in veselje pa je še prezgodaj! Do dokončnega ratificiranja sporazuma je še daleč. Sedanji sporazum po besedah ministrov samih ni nič več kot načelna privolitev v način, kako naj bi se reševala glavna evropska sporna vprašanja in strokovnjaki prizadetih držav bodo še cele tri tedne pripravljal i dokončna besedila sporazuma m dodatnih protokolov (kjer je še sedaj marsikaj nejasnega), da bi zunanji ministri okoli 21. oktobra, ko se bo v Parizu sestal ministrski svet Atlantskega pakta, mogli ie enkrat razpravljati o njih. •S j neto bodo sporazum predložil parlamentom, kar bo vsaj v Franciji m Nemčiji, predstavljalo za sporazum glavno preizkušnja. Pa tudi to še ni edina nevarnost za londonski sporazum. Če ne omenjamo sovjetske afenztbe, ki se bo sedaj prav gotovo razvnela — n ■• aceri trdijo da se je že začela, in sicer na generalnem zasedanju OZN s 'predlogom Višinskega za razorožitev — f» ’em je tu še saarsko vprašanje, fci ga marata v bližnji bodočnosti rešiti Mendes-France in Adenauer in ki bi prav lahko povzročil še globlji razdor med Nemčijo in Francijo.
Če pa pustimo ob strani razpravljanje o samem poteku
londonske konference i n o ničnih rezultatih, tedaj se pojavi tudi vprašanje, al' ni tonuo n-ski sporazum usme-jen preveč na vojaško plat in tpremalo na T	i-.ičiuh m gospo,
darskih problemov, ki so brez dvoma vir glavnih nesoglasij v Evropi. Sklepanje vojaške pogodbe, ki bo povezana z Atlantskim paktom, v sedanjem trenutku kaže, da niso dovolj resno upoštevane nekatere spremembe v mednarodnem političnem položaju; pojavi se tudi pomislek, ali je londonski sporazum res najbolj uspelo nadomestilo za EOS (ki je bila še sama problematična) in edina prava rešitev za Evropo, kakor to hitijo nekateri zatrjevati. Vse to se bo pokazalo šele v prihodnosti.
KARTUM, 4. okt. (AFP). Predsednik sudanske vlade IsmaiJ el AzHaji bo na povabilo britanske ▼lade uradno crbinkal Veliko Britanijo sredi teea meseca.
Odmevi na london.be
sklepe
m o
Berlin, 14. okt (Reuter). Prva osebnost, ki je zavzela kritično stališče do sklepov londonske konference, je vodja za-hodnanemške socialnodemokratske stranke Erich Ollenha-uer. Dejal je, da njegova stranka obžaluje, ker niso prav n!-kake pozornosti posvetili ponovni združitvi Nemčije. Domnevajo, da se bo moral dr-Adenauer v parlamentu braniti pred obtožbami, da je pripravljen žrtvovati morebitno ponovno združitev države samo, da bi dosegel oborožitev Zahodne Nemčije.
Rim, 4. okt. (AFP). Italijanski časopisi z velikimi naslovi objavljajo sklepe londonske konference. Krščansko demokratski »Popolo« piše, da ' je podpis sporazuma v Londonu, »začetek novega obdobja v zgodovini Evrope«, in meni, da imata udeležba Velike Britanije v življenju Evrope ter sporazum med Nemčijo in Francijo večji pomen kot ponovna suverenost Nemčije.
Kcdanj, 4 . okt- (AFP). Vladno glasilo »Sozial-Demokra-ten« piše. da je sklenjeni sporazum napredek v primeri z nameravano evropsko obrambno skupnostjo. Po mnenju časopisa v londonskem sporazumu ni tehničnih pomanjkljivo-
Zadovoljstvo je splošno, socialistična opozicija pa očita zahodnonemški vladi, da zanemarja vprašanje nemške združitve — Upanje je, da bo o tem problemu tudi sovjetska vlada kaj konkretnega predlagala
sti, ki so bile značilne za EOS, pri tem pa vsebuje iste prednosti, kot jih je imela evropska vojska. Poleg tega pa določa londonski soprazum v nasprotju z EOS še dejavno udeležbo Velike Britanije.
Konservativni »National Ti-dende« piše, da je sklep devetorice glede oborožitve Zahodne Nemčije za Sovjetsko zvezo najhujši poraz, kar jih je doslej doživela njena diplomacija, in meni, da bo Sovjetska zveza sedaj prišla na dan s stvarnim predlogom za združitev Nemčije na podlagi svobodnih volitev.
London. 4. okt. (AFP). Uspeh londonske konference je mogoče najbolje ceniti, piše danes »Manchester Guardian«, če pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi bila konferenca propadla. Nemčija verjetno ne bi dobila suverenosti, Francija bi bila še nadalje v strahu, Britanija se verjetno ne bi povezala z obrambo Evrope, Atlantski pakt pa bi bil v nevarnosti.
tsonn, 4. okt. (Tanjug). Razen izjav kanclerja dr. Adenauerja v Londonu in ob vrnitvi v Bonn iz uradnih krogov do danes ni
bilo nikakega komentarja o sklepih londonske konference. Izjavljajo samo, da je gradivo s konference zelo obsežno in da ga morajo nadrobno proučiti ter da bo uradno stališče vlade vsebovano v kanclerjevi deklaraciji pred parlamentom.
V krogih opazovalcev ocenjujejo sklepe londonske konference kot osebni uspeh kanclerja Adenauerja in njegove vlade za utrditev zunanjega in notra-" njega položaja Zahodne Nemčije. Menijo tudi, da se Je zlasti ojačal notranji Adenauerjev položaj in da se bo to pokazalo tudi na volitvah za pokrajinske parlamente.
Kot nadaljnji uspeh londonske konference omenjajo v Bonnu odstranitev napetosti med Parizom in Bonnom, ki je bila dosegla vrhunec ob zavrnitvi EOS v francoski narodni skupščini. Prepričani so, da so sedaj ustvarjeni pogoji za re-
- A
ÜÜ&
Talpeh. 4. oktobra. — S For može Se vedno orihajajo vesti, da kitajsko obalno topništvo vedno hujše obstreljuje otoke v skupini Kvemoja In da so na celini vedno večje koncentracije čet. KuomintanSke oblasti so na na teh otokih že izvedle lzredn e ukrepe, ki naj hi zagotovili njihovo obrambo. — Na sli ki: Cangkajškovi vojaki na utrje nem Kvemoju.



VOLITVE V BRAZILIJI
Filho se ie zavaroval
pred eventualnim porazom konservativne
stranke z izjavo o nevtralnosti vlade
Rio de Janeiro, 4. okt. (Tanjug). Včeraj so v Braziliji volili novi predstavniški dom, dve tretjini članov senata in guver-
šitev francosiko-nemških n aspro- nerje, zakonodajna telesa in
gspspastara o nemški oborožitvi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vsako ogrožanje enotnosti Atlantske zveze bo pomenilo ogrožanje miru in varnosti članic Atlantske zveze. V takem primeru bo prizadeta vlada izgubila vso pomoč, ki jo predvideva pogodba o Atlantskem paktu.
6.	Posebni sporazumi, ki jih bodo sklenili v okviru Atlantskega pakta ali s posameznimi prizadetimi vladami, bodo natančneje določili obveznosti, izvirajoče iz prej navedenih načel, ki so Jih sprejeli v Londonu.
V dopolnilo dokumenta o nemški udeležbi pri evropski obrambi so tudi določili, da bodo države, članice bruseljskega pakta, določile sile, ki jih bo vsaka izmed njih postavala pod vrhovno zavezniško poveljstvo. Nemški prispevek bo enak, kot ie bil določen v sporazumu o evropski ooramb-ni skupnosti. Za morebitno povečanje vojaškega prispevka ene izmed držav bruseljskega pakta bo potrebna soglasna privolitev vseh držav članic.
Vse sile članic Atlantskega pakta, ki so na evropski celini, pridejo pod vrhovno poveljstvo zavezniških sil v Evropi, razen tistih, za katere bo Atlantski pakt mnenja, da morajo ostati pod nacionalnim poveljstvom. Države, članice bruseljskega pakta, bodo določile v okviru svoje organizacije efektive in oborožit, za notranje obrambne sile in policijo-
Sile pod vrhovnim zavezniškim poveljstvom bodo razvrščene v skladu s strategijo At-lanskega pakta. Vrhovno poveljstvo bo po sporazumu s prizadetimi nacionalnimi o-blastmi odločalo, kje bodo razvrščene. Vrhovno poveljstvo bo nadziralo obseg, oborožitve in opremo sil, ki bodo pod njegovo oblastjo, ter njihove rezerve in zaledne enote.
Na seznamu, ki vsebuje prepoved izdelovanja atomskega, bakteriološkega in kemičnega orožja v Zahodni Nemčiji, so tudi določbe, ki prepovedujejo Nemčiji, da bi izdelovala podmornice na atomski pogon. Nemčija sme na leto pridobivati največ 500 gr nuklearnega goriva.
Sporazum v Londonu prepoveduje Nemčiji, da bi smela izdelovati kakršnekoli podmornice večje od 350 ton- Prav tako sme izdelovati samo ladje na paro, Dieselove motorje, ga-zolin, plinske turbine ali motorje na raketni pogon. Ta prepoved pa se v prihodnosti lah-ko_ spremeni, če privoli na to večina zaveznikov.
Dovoljenje, da sme Nemčija graditi podmornice, je koncesija pogodbi propadle evrop-
ske obrambne skupnosti. Doslej Nemčija sploh ni smela graditi podmornic brez posebnega dovoljenja. Druga sprememba v primeri s sporazumom EOS je dovoljenje, da sme Nemčija prosto graditi bojne ladje do 3.000 ton, saj so ji bile prvotno dovoljene ladje le do 1-500 ton.
tij predvsem zato, ker je Francija dobila možnost, da nadzira nemški vojaški potencial in ker je Zahodna Nemčija privolila na nekatera zagotovila, ki dajejo evropski skupnosti izrazito poudarjeni obrambni značaj. V tem dejstvu vidijo tudi možnost, da taka skupnost ne bo popolnoma nesiprej empiva za Sovjetsko zvezo.
Odprto je še vprašanje Posarja. Francija tega vprašanja v Londonu ni zaostrovala, vendar pa narašča v Zahodni Nemčiji opozicija, ki zahteva od kanclerja, naj glede Posarja ne popušča preveč, če noče povzročiti krize v svoji vladi.
prefekte v nad polovici brazilskih držav. Volilni izidi ne bodo znani takoj in mnogi časopisi se izogibajo napovedi, kakšni bodo. Vsi pa se strinjajo v tem, da bodo volivci porađali svoje
mnenje o Vargasu In spremembi režima.
Časopisi Vargasove smeri in levih grupacij so na dan volitev pozvali volivce, naj s svojimi glasovi porazijo konservativne stranke, ki so vodile gonjo proti pokojnemu Vargasu in podpirajo novo vlado. »Radikal« piše: »Danes bo narod obsodil sovražnike delavcev, ki hočejo odpraviti
Indijski časopisi o govoru predsednika Tita v Trebinju
Balles o življenjski sposobnosti atlantske skupnosti
New Delhi, 4. okt. (Tanjug). Indijski časopisi so davi na prvih straneh objavili obširna agencijska poročila o govoru predsednika republike Tita v Trebinju. V naslovih poudarjajo pomen njegovega obiska Indiji in Burmi.
»Obisk Burmi in Indiji je velikega pomena« piše v naslovu »Times of India«, »Statesman« pa omenja »enotnost med drža-Washington, 4. oki (AFP) »Ko sem odhajal v London, vami’ W se bore za mi ■ »Hin-Ameriški minister za zunanje sem izjavil, da je pobuda na dustan Standard« poudarja, da zadeve John Foster Dulles je strani evropskih držav. Posle- ie Predsednik Tito izrazil mne-danes popoldne prispel v \Va- dica njihove pobude je to, kar nie> da ie politika indijskega shington- Ob prihodu na_ ie- so Evropejci sami sklenili predsednika Nehruja konstruk-tališče je izjavil novinarjem, Upam, da bodo ZDA sodelo- tivna. Tudi drugi časopisi po-dia je dela londonska konferen- vale pri tem, ker bi bilo to svečajo pozornost zlasti tistemu
v veliki meri tudi v našo na- delu govora, v katerem pravi, cionalno korist.«	da »miroljubni indijski narodi
in njihov modri vodja Nehru delajo vse, da bi utrdili mix na svetu«.
Pod sliko maršala Tita piše »Times of Indija«: »Mi smo za enotnost tistih, ki so zares za mir in proti napadalnosti, čeprav smo zemljepisno oddaljeni. To je važno za reševanje mednarodnih vprašanj in to je tudi vzrok obiska«.
Vargasovo delavsko zakonodajo ln služijo tujim koristim, petrolejsko industrijo pa hočejo izročiti mednarodnim trustom.«
Veliki časopisi, ki podpirajo konservativne stranke, pa so usmerili svoje napade na napake in pomanjkljivosti Vargasove vladavine. Časopis »Giornal« piše: »Volivci naj povedo, če hočejo, da bodo v kongresu še naprej sedeli ljudje, ki so odgovorni za hude prekrške, ki so spravili Vargasa v smrt, ali pa hočejo prispevati k novi dobi moralizacije, varčevanja in poštenja, ki jo je začela vlada Cafe Filha.«
Predsednik Cafe Filho je včeraj v izjavi za časopise objavil nevtralnost svoje vlade pri volitvah in dejal, da vlada nima svoje stranke in kandidatov, ki bi jih podpirala, čeprav je znano, da je konservativna stranka NDU steber njegove vlade. S tem je po mnenju mnogih komentatorjev hotel poudariti, da ga volilna izguba ali morebitni poraz te stranke ne bi prisilila, da bi po volitvah obnovil svojo vlado.
Priprave v Trstu
ca solidne rezultate. Izdelala je sistem, ki bo v zameno za evropsko obrambno skupnost sposoben utrditi atlantsko skupnost in ji dati hrbtenico z evropsko enotnostjo, je dejal Dulles. S tem sm,o ohranili mnoge vrednosti načrta o EOS, z novimi prizadevanji pa bomo lahko dosegli še druge. Dejstvo, da smo dosegli vse to v 35 dneh, odkar je propadla EOS dokazuje živ-ljensko sposobnost atlantske skupnosti, je dejal Dulles in pripomnil, da bo Združeno kraljestvo prevzelo zgodovinsko dolgoročno obveznost, da bo držalo svoje vojaške sile na evropski celini.
Na koncu je Dulles dejal:
Turška državnika v Bonnu
Bonn, 4. okt. (Reuter) Predsednik turške vlade Adnan Men-deres in minister za zunanje zadeve Fuad Köprülü, ki sta prišla na 7-dnevni uradni obisk v Zahodno Nemčijo, sta danes prispela v Bonn. Na železniški postaji so turška državnika sprejeli kancler dr. Adenauer in ministri ter pooblaščenci zahodnonemške vlade. V nemških krogih pravijo, da bo ta obisk utrdil prijateljske in trgovinske zveze med Turčijo in Zahodno Nemčijo.
V dobi atomske diplomacije
Ameriški zunanji minister D ulles Je pred kratkim preletel svoj pettisoči kilometer na službe nih potovanjih po svetu ... listu N. Y. World Telegram)	(Karikatura: Talburt
Trst, 4. otot. Za jutri je napovedano, da odpotuje iz Trsta v Rim posebna delegacija občinskega sveta, ki jo bodo v Rimu uradno sprejeli predstavniki italijanske vlade.
Današnji popoldanski »Ultime notizie« objavlja pod šest kolonskim naslovom: »Danes zjutraj je bil razgovor med Martinom in jugoslovanskim veleposlanikom v Rimu«. V podnaslovu pa objavljajo izjavo italijanskega zunanjega ministra Martina, da bo kmalu dosežen dokončen sporazum, ter pišejo, da je to prvi direktni razgovor med predstavniki italijanske in jugoslovanske vlade v zvezi s tržaškim vprašanjem.
Kot se je zvedelo, so bili danes na ZVU pripravljalni sestanki v zvezi z napovedanim prevzemom oblasti s strani Italije. V Trst je prišlo tudi večje število novinarjev iz Italije in drugih držav. Nadalje se je zvedelo, da so se pripeljale iz Verone, Padove ln drugih italijanskih mest večje skupine mladeničev v Trst. Napovedujejo tudi, da bo jutri izdan ukaz za razobešanje zastav.
Trgovine s tekstilnim blagom so dobile v zadnjih dneh večje količine blaga za italijanske zastave in mnogi, ki jih dosedaj še niso imeli, jih kupujejo, da bi se zavarovali pred neprijetnostmi, ker pričakujejo, da bo morala iz vsakega stanovanja
ln blše viseti italijanska zastava.
V mestu je še vedno negotovo In zaskrbljeno vzdušje, zlasid pa so zaskrbljeni tržaški Slovenci, ker se zavedajo, da bo Italija spoštovala sprejete določbe le v toliko, kolikor bo prisiljena zaradi njihove žilavosti, podpiranja italijanskih naprednih sil in glede na moč socialistične Jugoslavije.
S. Lenardič
Diplomatska kronika
Beograd, 4. okt. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel od predsednika republike Združenih držav Mehike g. Adolfa Ruiza Corti-neza brzojavko, v kateri se mu prisrčno zahvaljuje za čestitke, poslane za državni praznik Mehike.
Pristop Jugoslavije k evropskemu Svetu za nuklearna raziskovanja
Beograd, 4. okt. (Jugopres). Jugoslavija je obvestila evropski svet za nuklearna raziskovanja, da bo v oktobru dopolnila ratifikacijske instrumente o pristopu k zvezi. Jugoslovanski veleposlanik v Parizu je instrumente deponiral pri generalnem sekretarju UNESCO.
DAMASK, 4. okt. V Siriji se Je danes začei drugi del parlamentarnih volitev. Volijo nadaljnjih 35 poslancev.
Telegrami
TUNIS, 4. okt. (AFP). V vCe-
rajšnjih spopadih med felahi in varnostnimi silami v Južni Tuniziji so |>rvi£ uporabili letalstvo. Neko letalo je vrglo več bomb in granat na skupino felahov, ki so se razkropili.
TEHERAN, 4. okt. (AFP). Vojaško sodišče v Teheranu, ki vodi obravnavo proti bivšemu ministru za zunanje zadeve v Mosadikovi vladi Huseinu Fatemiju, je sklenilo, da bodo zasedanja odslej tajna.
TEHERAN. 4. okt. (Reuter). — Pred perzijskim vojaškim sodišč em se je začela razprava proti 10 oficirjem in 2 civilistoma, ki so obthoženi izdaje in vohunstva. Državni tožilec je zahteval smrtno kazen za vse obtožence. Prijeli so okrog 400 ljudi, ki so obtoženi, da pripadajo vohunski mreži, ki dela v korist Sovjetski zvezi. Med njimi so tudi strokovnjaki in uslužbenci rafinerije v Abadanu.
LONDON, 4. okt. (AFP). V Foreign Officeu sodijo, da bo s|>o-razum o umiku egiptovskih čet iz Sueškega prekopa podpisan v 10 dneh. Zastopnik tega ministrstva je dejal, da morajo raačd-stìtf samo še par vprašanj.
Pred volitvami v ZDA
Protikomunistična histerija v volilnem boju
Ko so lani republikanci zmagali pri volitvah v Kaliforniji, ker je najvišji državni pravnik Brownell obtožil bivšega predsednika Trumana, da je vodil i popustljivo politiko glede komunistov, je kazalo, da je komunistična nevarnost najmočnejši argument republikancev v njiho-! vem boju proti opoziciji. Zmaga v Kaliforniji je sledila hudim porazom republikancev v Wis-consinu in New Yerseyju in so zaradi tega upravičeno domnevali, da je ta zmaga samo posledic Brownellovega napada ln obdolžitve. Senator McCart-thy, ki je svoje ime najtesneje združil s protikomunističnim histeričnim »lovom na čarovnice«, je občutil, da je v zvezi s protikomunizmom v volilni kampanji združeno tudi vprašanje njegovega osebnega ugleda in vpliva. McCarthy je imel dejansko pred seboj dva nasprotnika: demokrate je skušal Izločiti in diskreditirati z očitanjem, da so njihove vrste infiltrirane s komunisti, svoje re-, publikanske nasprotnike pa s j tem, d« bi jim iztrgal iz rok
orožje protikomunističnega boja ter postavil sebe na čelo križarske vojne proti »mlinom na veter«. Predsednik Eisenhower je zato pravilno sklepal, da je orožje protikomunističnega boja v enaki meri nevarno za njegove nasprotnike iz demokratične stranke kot tudi za njega samega. če bi bilo res, da je tako imenovani komunizem problem št. 1 v ameriškem notranjepolitičnem življenju, potem bi moralo biti tudi res, da Je v ospredju dežele bojevnik ln vitez tega boja, senator McCarthy ne pa predsednik Eisenhower, katerega je senator od časa do časa moral opozarjati tudi na udejstvovanje komunistov v armadi.
Kakor je neverjetno, da so mogli nekoč filozofi dneve ln noči razpravljati o problemu, koliko angelov lahko pleše na konici Igle, ln kako je mogel tridentinski koncil razpravljati o tem, kako se je bog-sin mogel roditi ne samo od boga-oče-ta, temveč tudi od boga-sina, tako je tudi nerazumljivo, da postaja komunizem, ki ga ni-
kjer ni, glavni problem notranjepolitičnega boja v Ameriki. Republikanci skušajo do skrajnosti izkoristiti protikomunistični kapital za sebe. V predvolilnem boju naglašajo, da so odstranili iz vlade in njenih institucij 1.456 komunistov in komunističnih simpatizerjev. V dobi svoje vladavine so sprejeli zakone, s katerimi se policiji daje pravica, da pred sodnijo nastopa s fotografijami zasebnih pisem in z gramofonskimi plo-
ščami, na katerih so prisluško-vani zasebni telefonski razgovori. Opozarjajo tudi na zakon, ki opravičuje ameriška sodišča, da obsojajo na smrt agente tujih sil tudi v mirni dobi, ter na zakon, po katerem nimajo nobenih pravic za kolektivna pogajanja sindikati, ki so »infiltrirani« s komunisti.
■'m okra ti nočejo zaostajati za svojimi republikanskimi tovariši. Tri dni je razpravljal kongres o predlogu demokratičnega senatorja Huberta Hump-hreyja, ki je zahteval naj se proglasi komunistična stranka za ilegalno. Ta njegov predlog je bil navaden predvolilni trik, česar tudi sam predlagatelj ni prikrival, ko je izjavil, da hoče dokazati ameriški javnosti, da sta se on in njegova stranka vedno odločno borili proti
komunizmu. Z manjšimi spremembami je bil njegov predlog tudi sprejet.
Komunistična stranka ZDA ima po trditvah policije samo nekaj nad 30.000 članov in vrhovni državni pravnik Brownell je nekoč zatrjeval, da ima v rokah točne sezname vseh članov stranke in da lahko tako tudi določi, kdo bi mogel biti obsojen na ječo ali na globo zaradi svojega udejstvovanja v komunističnih organizacijah. V komunistični stranki pa je bila nedavno tudi »čistka« in generalni sekretar stranke Poster ia izjavil, da so takrat odstranili iz stranke vse policijske agente. Vrhovni državni pravnik Brownell pa še vedno zatrjuje, da so njegovi agenti še vedno v komunističnih organizacijah.
(Nadaljevanje ju". '
Brownell, Elsenhower ln Ho over u Ofkovol k oni»renči, ko * o obljubili, te bodo dokončno nnie.ui komunistično stranko ZDA
Za lepše lice našita mest
KULTURNI K.A.~«LIDI
--------------2-------
3
S sestanka mestnih »Snaga v Beogradu
Pretekli ponedeljek je bil v Beogradu sestanek mestnih »Snag«, Id so se ga udeležiti direktorji mesta Beograda in predsednik centralnega odbora Sindikata komunalcem Jugoslavije-
Razpravljali so o ustanovitvi Celju, trokovna sekcije. ki naj bi ~
državi imamo prav gotovo že 20 raznih modelov, njihova izdelava pa je zaradi manjših naročil draga. Mislim, da ima veliko pogojev za dobro in ceneno izdelovanje takih posed tovarna emajlirane posode v
strokovne sekcije, ki naj proučevala in deiovaia ped pokroviteljstvom stalne konference mest Jugoslavije. Njena ustanovitev bo predlagana meseca decembra na mednarodni konferenci mest. kjer bo 40 predstavnikov »Snag« zastopalo manjša in večja mesta naše države. V ta namen srno z omenjenega sestanka poslali sekretariatu stalne konference mest priporočilo z namenom, da bi v prihodnjem letu že na podlagi proučenega materiala stalna konferenca mest razpravljala o pospešitvi te vrste komunalne dejavnosti, ki gotovo predstavlja pogoj za kulturno lice naših mest
Ker smo o tej dejavnosti slabo poučeni, bom navedel nekaj problemov, ki opravičujejo sklicanje take konference in. hkrati narekujejo obstoj posebne strokovne sekcije s področja čiščenja in izpiranja ulic in odvoza smeti Glavni problem je mehanizacija Te v naših »Sragah« z izjemo Beograda v glavnem ni- Podjetja imajo sedaj vozila vseh mogočih starih znamk, njihovo vzdrževanje je zaradi prekomerne iztrošen os ti, obremenjenosti in dopolnilnega faktorja na uvozne dele silno drago. Nove avtomobile (avtocisteme, fekalne vozove, vozove za odvoz smeti in pometanje ulic) kupuje sedaj vsak ljudski odbor po svoje. kakor se mu pač zdi, da je najbolj prav. Jasno je. da se bo zato že kmalu zopet pojavilo vprašanje, kako je z nadomestnimi deli? Osebno sem prepričan, da je naša jugoslovanska industrija povsem sposobna izdelovati prav vsa vrste komunalnih naprav na avtosasije, ki jih izdelujemo oz. sestavljamo doma. S tem bi bil problem nadomestnih delov v bližnji bodočnosti rešen. Mislim, da bi kazalo osvojiti avto tipa FAP. ker naša služba zahteva počasno vožnjo. To bi veljalo zlasti za avtomobile pri odvozu smeti in izpiranju ulic- TAM motorji bi prišli v poštev pri
Dalje bo treba razmisliti o tem., kako bi prebirali razne, še porabne industrijske odpadke, ki so v smeteh. Naša industrija potrebuje ogromno industrijskih odpadkov vseh vrst. Će sem prav informiran, jih sedaj celo uvažamo. Tudi z odbiranjem še porabnih industrijskih odpadkov iz smeti, bi torej prihranili precej deviz- Morda je
še važnejše vprašanje, kako kompostirati smeti in dati našemu kmetijstvu dobrih gnojil in tako zvišati kmetijske pridelke.
Razpravljati bo treba o boljši organizaciji dela, saj je ponekod prav slaba; zaradi tega je treba zaposlevati več delavcev, tehnični pripomočki, ki jih imamo vse premalo, pa so slabo izkoriščeni. Naslednje vprašanje. ki mu je treba napraviti konec, je neenoten status kolektivov »Snag«, zaradi česar so tudi pogoji posameznih uprav različni.
Nekateri ljudski odbori so doslej sprejeli porrankljive predpise o javnem redu in vzdrževanju snage mest, tako da tudi s te strani nastajajo te-
žave pri dobrem vzdrževanju te vrste dejavnosti. Medsebojna razprava in dosedanje izkušnje bodo gotovo nudile ljudskim odborom bogat material, tako da bodo ponekod še pomanjkljive predpise lahko izpopolnili v korist javne čistoče.
Z nazorno propagandno službo se doslej v glavnem niso ukvarjali. Treba je pričeti z opozarjanjem meščanov, in to v obliki letakov in dobro opremljenih diapozitivov, kakšen pomen ima vzdrževanje čistoče za samo zdravje in seveda tudi za zunanje lice mesta. Na konferenci so sklenili posvetiti tudi vso pozornost čiščenju snega po naših mestih-
L.
40.000 Zagrebčanov Je doslej dobilo stanovanje
Hiše v Beograjski ulici v Zagrebu
Zagreb, 4. oktobra. Po neuradnih statistikah je po osvoboditvi dobilo stanovanja v novih stanovanjskih hišah okoli 40.000 prebivalcev. Sto in sto novih hiš so zgradili,
leta bo gotovih in pripravljenih za vselitev 500 novih
»••>•••»• ••••e
• ,
Tablica VI. kola tombole Zveze gluhih Jugoslavije stane samo 50 dinarjev


grezničnih vozovih, kjer gre za večje razdalje. Omeniti je treba. da pedj. »VATROSPREM« iz Beograda že izdeluje vozove za odvoz fekalij in izpiranje cest, sedaj pa izdelujejo tudi dva prototipa za odvoz smeti. Isto podjetje bo beograjski »Snagi« še letos montiralo 40 različnih komunalnih naprav na avtošasije tipa TAM. Sestanek je pokazal, da dela vsako podjetje na raznih modelih po svoji iniciativi, kar stane precej sredstev, razen tega pa ni nobenega jamstva, da se bo de' žen model pokazal dober pr delu. Zato menim, da bi bil- reha sedanje zamisli »VATE SPREM« samo izpopolnjevati. Prav iz teh razlogov kaže. da je treba tipizirati ko-munaine naprave, s čimer bi 6e obenem pocenile-
Drug problem so hermetično zaprle posode za smeti. V naši
V	Solenti vasi gradijo novo šolo
Vsa leta po osvoboditvi so faneii učitelji in učenci v Dolenji vasi pri Ribnici precejšnje težave s pomanjkanjem primernih šolskih prostorov, saj so imeli pouk v dveh učilnicah. ki sta oddaljeni druga od dr age skoraj pol kilometra. Po dolgem prizadevanju jim je letos uspelo dobiti potreben denar, da so lahko pričeli z gradnjo nove šole. Gradi jo podjetje »Gradbenik«. Sola bo stala v bližini ceste proti Blatam. V njeni bližini nameravajo v bodoče zgraditi tudi kulturni dom, razna igri-Sča itd-, tako da bo na tem prostoru bodoči kulturni center vasi. Predvidevajo, da bodo sem postavili tudi spomenik žrtvam fašizma. Doslej so do šole speljali dve krajši cesti. zabetonirali temelje, sedaj po že zidajo, tako da bo šola do zime pod streho, kova šola bo ustrezala načelom sodobnega pouka in bo podobna oni v Dolu pri Ljubljani. Za ta del šole. ki je sedaj v gradnji in ki ga bodo kmalu razširili bodo znašali stroški 22 milijonov dinarjev. T.
Teden otroka ▼ Škofji Loki
V	Škofji Loki bo v Tednu otroka v Kulturnem domu zbor žena, v sredo. 6. oktobra, pa bo gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja z dramo »Mladost pred sodiščem«. Naslednjega dne bo v Kulturnem aomu ustanovni občni zbor društva prijateljev mladine, na katerem bo tudi predavanje o vzgoji otrok. P sooolO »e bo praznovanje nadaljevalo s slavnostno akademijo šolske mladine, na zaključni dan Tedna otroka «k bodo predvajali mladinski Hm, Skozi ves teden bo tudi razigra mladinske knjige. D. G.
toda še vedno jih je premalo, kajti Zagreb se naglo razvita in v dveh, treh letih naj hi štel, sodeč po sedanjem prirastku, štiri sto tisoč prebivalcev. Zaradi tega gradbena delavnost« še vedno zaostaja za razvejem mesta! Mestni ljudski tkibor v Zagrebu si prizadeva na vso moč, da bi čimbolj pospešil gradnjo stanovanj. Do konca letošnjega
bo t Zagrebu že brž na spomlad ▼ teka velika bitka za omilitev stanovanjske krize. Tisoč stanovanj bodo dogradili, tisoč pa jih bodo začeli graditi. Razen velikih stanovanjskih blokov^ ki jih grade v režiji MLO, grade podjetja okoli 400 stanovanj. Vedno znova pa lahko beremo v dnevnem časopisju pozive na tečaje za gradnjo novih zgradb Največ stanovanj so dobili
in trostanovan jsk ih hiš s posojili Narodne banke oz. na zadružni osnovi. Zmogljivost gradbenih podjetij pa višina kreditov in pomanjkanje gradbenega materiala kajpada otežkočajo, da bi Zagrebčani gradili še z večjim poletom Upajo, da bodo prihodnje leto te težave odpadle in bo v Zagrebu gradbena delavnost na višku.
M. B.
• «*••#«• 8* • 8*«8«>8**8**8'
Z nakupom tablice VI. kola tombolo Zvez® gluhih Jugoslavije pomagate gluhim.
Ö& leđnu fri'ì'oitea
Na delu sia zlasti II prijateljev mladine
in Zveza društev
Težišče nalog za čim boljši uspeh Tedna otroka v novomeškem okraju so prevzeli v raesiu in na deželi odbori Rdečega križa z okrajnim odborom na čelu in pa društva prijateljev mladine. Okrajni in mestni odbor RK sta preskrbela za vse šolske otroke v okraju pribor za čiščenje zob, katerega bodo siromašni otroci dobili zastonj, ostali pa po nizki ceni- Na vseh šolah bodo v tem tednu sistematični zdravniški pregledi mladine. Pomladki RK so dobili pomoč za ureditev higienskih kotičkov in nakup materiata za prvo pomoč. Pri vseh šolah bodo odprte mlečne kuhinje, prav tako bo po vsem okraju vrsta predavanj o higieni in zdravi prehrani.
Letošnje praznovanje Tedna otroka pomeni tudi začetek sistematične borbe proti alkoholu, ki v marsikateri družini povzroča obilo gorja. Odbori RK se bodo posveio-vaili skupno z drugimi organizacijami in društvi, komu naj bi dali v oskrbo otroke, ki so žrtve alkoholizma. Iskanje dobrih rednikov za take otroke je ena velikih nalog v zvezi s protialkoholno borbo. Odbor RK v Novem mestu je zaprosil ljudski odbor mestne občine, da čimprej odpre v mestu brezalkoholno gostilno. ki je nujno potrebna-
V okraju so obstajala do-sedaj štiri društva prijateljev mladine, v tem tednu pa bo ustanovljenih še nadaljnih deset. Vsa društva bodo organizirala posebne roditeljske sestanke na vseh šolah, priredila pa bodo tudi primerne pr o sm vg. Novomeško društvo prijyi|jev mladine pripravlja za torek 5. oktobra pogostitev vseh otrok do 14 let osnovne šole in gkunazife, skozi ves teden pa bodo dobivali v šoli malico. Za otroke bedo posebne kino predstave,
imeli pa bodo tudi lutkovno predstavo. Proslave bodo prav v vseh šolah, v Novem mestu pa bo 9. oktobra zvečer svečana akademija- V Tednu otlrofcai borio imela sva društva prijateljev mladine tudi svoje občne zbore.
(r)
Teden otroka v trboveljskem okraju
Zagorje, 4. okt. V Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in povsod v Zasavju bo v Tednu otroka dosti prireditev, s katerimi bomo razveselili deco.
V	prvi vrsti moramo poudariti izredno živo dejavnost društev prijateljev mladine v revirjih, ki s čedalje večjo ljubeznijo žele zboljšati osnovne življenjske pogoje otroka. V tem tednu bodo v steklarni v Hrastniku odprli lepo opremljen otroški vrtec. Otroške negovalke bodo skupno s prosvetnimi delavci obiskale vse tiste starše, ki zanemarjajo vzgojo otrok. Na sporedu bodo številne kulturne prireditve ves teden, med njimi 4. oktobra nastop mladih harmonikarjev, recitatorjev in pesnikov, nato pa otroški srečolov.
V	Zagorju bodo v Tednu otroka reševali naslednja vprašanja: ustanoviti točilnico brezalkoholnih pijač, pregled otroških vrtcev in otroških igrišč, ustanoviti mlečno kuhinjo za šolsko mladino, ustanoviti stalno kontrolo nad menzami, organizirati zdravstvena predavanja in organizirati občni zbor Društva prijateljev mladine. Slavnostna akademija bo v torek, 5. oktobra, na kateri bo sodeloval tudi književnik, zagorski rojak, Cene Vipotnik.
Tudi v Trbovljah bodo ves teden na tumredu prireditve, naj-zanimivžs&e pa bo prav gotovo predavai® tov. Siliča vr sredo »Kejteva mah je najboljša mati svojemu 0frdi*J?«
Vse kaže, da bodo v trboveljskem okraju zelo dostojno proslavili Teden otroka. M. L.
Tedsn otroka v Kranju in njegovi okolici
V počastitev Tedna otroka bodo v Kranju skozi ves teden uprizarjali Hansa Tiemayeqa dramo »Mladost pred sodiščem«, osrednja proslava pa bc sredi tedna, ko bo operni koncert, na katerem bo imela govor Mira Svetinova. Razen tega bo Socialistična zveza imela plenum na katerem bodo razpravljali o mladini, glasbena šola pa bo priredila koncert. Organiziranih bo več predavanj s področja zdravstva. Sole bodo sklicevale roditeljske sestanke, na katerih bodo obravnavana vzgojna vprašanja in vprašanja družbenega u-pravljanja na srednjih in o-sr.ovnih šolah. Poleg teh in še drugih prireditev bo pri predsedniku občine Vinku Hafnerju sprejem zaslužnih javnin delavcev, med njimi bodo predvsem tisti tovariši ki posvečajo mnogo svojega dela mladini.
Toda ne samo v Kranju, tudi po drugih krajih okraja so se dobro pripravili na proslavo Tedna otroka, kakor v 2ireh, Tržiču, Škofji Loki, Železnikih itd. Vso to dejavnost spremlja zavest, da bo Teden otroka svetlo znamenje za nadaljno nenehno skrb za našo mladino.
C
Muzeji v Sloveniji
(Ob »Tednu muzejev« cd 3. do 10. oktobra)
Zagrebčani v Beograjski ulici; mnogo jih je tukaj še v gradnji in bodo pripravljena za vselitev • prihodnje leto- Ti stanovanjski bloki so prave palače s petimi, šestimi in sedmimi nadstropji, grade pa
stanovanj, okrog 1-000 pa jih jih po najmodernejših meto-je še v gradnji. Razen tega dah.
so tu načrti za gradnjo na- Na področju Zagreba grade daljnih tisoč stanovanj. Tako trenutno okoli 200 eno in dvo
Letos praznujemo prvič v Jugoslaviji »Teden muzejev ter varstva kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti«. Ta muzejski praznik uvajamo pravzaprav na pobudo Mednarodnega sveta muzejev v Parizu (International Council of Museums), čigar sklep o praznovanju Tedna muzejev v vseh državah, včlanjenih v tej mednarodni organizaciji, je sprejela med drugimi tudi Zveza muzejsko - konservatorskih društev FLRJ v Beogradu. Praznovanje Tedna muzejev je docela v skladu s sodobnimi težnjami naših muzejskih in galerijskih ustanov, ki si prizadevajo, da se v naši družbeni stvarnosti uveljavijo kot posebne znanstvene in kultumo-prosvetne ustanove. V Tednu muzejev ter varstva kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti naj bi se naša javnost čimbolje seznanila z muzeji in njihovim delom, z muzejskimi razstavnimi zbirkami in njihovim pomenom za našo kulturo in znanost, pa tudi z nalogami, ki jih imajo muzeji na področju ljudske prosvete. Teden muzejev pa ni posvečen samo muzejem in njihovim zbirkam, ki vsebujejo večidel premične materialne spomenike naše kulture, ta muzejski praznik ima še druge naloge: zbuditi zanimanje za nepremične kulturne spomenike in prirodne znamenitosti ter opozoriti na pomen dela, ki ga opravlja pri nas Zavod za varstvo kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljubljani.
Za kulturno fn znanstveno življenje v Sloveniji po osvoboditvi je med drugim značilno, da se je število muzejev znatno povečalo. Medtem ko je bilo pred vojno v Sloveniji 15 muzejev in galerij, jih imamo danes že skupno 36. Muzeji, ki so delovali že v bivši Jugoslaviji oziroma deloma še pred drugo svetovno vojno, so ti-le: Narodni, Etnografski in Prirodoslovni muzej, Narodna galerija. Mestni muzej, Slovenski šolski muzej, Kriminalistični muzej (vsi v Ljubljani), dalje Pokrajinski muzej v Mariboru, Mestni muzej v Ptuju, Mestni muzej v Celju, Muzej v Laškem, Muzej v Škofji Loki, Muzej v Krškem (po osvoboditvi premeščen v Brežice kot Posavski muzej). Sadnikarjev muzej v Kamniku in Sokličev muzej v Slovenjem Gradcu. Po osvoboditvi pa so se predvsem v Ljubljani osnovali novi specialni muzeji v republiškem merilu: Muzej narodne osvoboditve, Zemljepisni muzej, Tehniški muzej, Slovenski gledališki muzej in Modema galerija. V drugih krajih Slovenije pa ugotavljamo nove mestne in pokrajinske muzeje, pa tudi umetnostno galerijo in muzeje NO (Postojna, Novo mesto, Metlika, Gorica, Tolmin, Kranj, Kočevje, Idrija, Maribor, Slovenj Gradec) ter v sestavu Tehniškega muzeja Slovenije razne
kulturne zgodovine, arheologije, etnografije in prirodoslovja še zemljepisje, šolstvo, gledališka zgodovina, tehnična zgodovina, zlasti pa zgodovina narodne osvoboditve) specializacija pospešeno nadaljuje, vendar se razvija vzporedno z novimi muzeji splošnega značaja. Ce pregledamo specialne muzeje in hkrati upoštevamo, da ima skoraj vsak pokrajinski ali mestni muzej oddelek narodnoosvobodilne vojne in da je med specialnimi muzeji skupno še 7 tehniških muzejev, tedaj vidimo, da se v slovenskem muzejstvu po osvoboditvi posebno uveljavljata dve novi muzejski znanstveni panogi: zgodovina narodnoosvobodilne vojne ter zgodovina tehnike.
S povečanjem števila muzejev pa se je seveda povečala muzejska problematika, ki je zelo raznovrstna. Nočemo se spuščati na tem kratko odmerjenem prostoru v pojasnjevanje raznih problemov posameznih muzejskih panog ali ustanov, želimo poudariti le dva proble -ma, ki sta že dalje časa zelo aktualna za muzeje v Sloveniji: pomanjkanje ustreznih muzejskih prostorov in pomanjkanje znanstvenega in tehničnega ka-
dra. Glede prostorov je posebno
težko stanje dveh starejšin osrednjih muzejev, Etnografskega in Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, ki imata svoje razstavne in upravne prostore v zgradbi Narodnega muzeja, kar občutno ovira njun nadaljnji razvoj. V reševanju vprašanja muzejskega kadra in njegove strokovne usposobljenosti pa je bil dosežen pomemben napredek z restavratorsko-preparatorskimi tečaji in z uvedbo muzeologije kot preda-valnega predmeta na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Razna muzejska problematika se je reševala tudi na delovnih konferencah Muzejskega sveta pri Svetu za prosveto in kulturo LRS. Po ukinitvi Muzejskega sveta 1952 je njegove naloge prevzelo novoustanovljeno Društvo muzealcev in konservatorjev LRS v Ljubljani. Slovenski muzeji si danes z omenjenim Društvom in Zavodom za varstvo spomenikov prizadevajo, kako bi čim boljše izpolnili razne aktualne naloge, čim uspešneje rešili razne probleme ter tako pospešili napredek muzejev ne samo po številu, ampak tudi po kvaliteti v raznih pogledih.	sl.
K TEDNU OTROKA
Zakladnica ©troike igre
Kar je sonce za naravo, je igra za otrokovo življenje-Vzgojitelji so to že davno spoznali, zato storijo vse, da otrokom igro omogočijo. Vzporedno z njimi so se začeli zanimati za igre tudi n a r o dopi s c i. Odkrili so v otroških igrah neverjetno mnogo zanimivega. Ugotovili niso samo razširjenost nekaterih iger pri več narodih in celo po več kontinentih, temveč so našli v marsikateri igri tudi kos kulturne zgodovine, ki bi je človek niti ne slutil v njej. Zato je zbiranje otroških iger za vsak narod posebej in za znanost na sploh tako pomembna stvar•
Splošno znano je že pri nas, da se je lotil tega posla za slovensko ozemlje Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Storil je to z anketo. Razposlal je konec pomladi 1953 posebno tiskano vprašal-1vico vsem našim osnovnim šolam in vsem vrtcem, Z njeno pomočjo naj bi učiteljstvo in vrtnarice pozvedovali pri otrocih za igrami, posebnmi otr. pesmimi in za vrstami igrač. Uspeh te akcije je bil sprva minimalen- V teku leta 1953 se je odzvalo vsega komaj 16 šol, vrtcev pa nobeden. (Za akcijo vrtci vse do danes sploh ne kažejo zanimanja!) Od teh je
••••« ••«*••••
Tablice VL kola Tombole Zveze gluhih Jugoslavije so v prodaji pri vseh prodajalcih srečk Jugoslovanske loterije.


krajevne tehniške muzeje (Ravne, Bistra pri Vrhniki, Kropa, Železniki, Kranj, Jesenice). Podoba slovenskega muzejstva po osvoboditvi pa nikakor ne bi bila popolna, če ne bi omenili še posebne vrste tako imenovanih memorialnih muzejev, to je rojstnih hiš ali prebivališč znamenitih mož slovenskega naroda (Prešernov muzej v Kranju, rojstna hiša pesnika Prešerna na Vrbi, S. Gregorčiča na Vršnem, Jurija Vege v Zagorici, Ivana Cankarja na Vrhniki, Josipa Jurčiča na Muljavi, Otona Zupančiča na Vinici itd.). Poučno je ugotoviti, da je razvoj slovenskih muzejev že v bivši Jugoslaviji krenil v smeri specializacije, po osvoboditvi pa se z vedno večjim uveljavljanjem novih znanstvenih strok v slovenskem muzejstvu (poleg
gradivo 10 šol porabno, dalo je vsega skupaj 169 iger z inačicami vred. Vmes so šole, ki zaslužijo posebno pohvalo. Tako se je Domova v ptujskem okraju oglasila dvakrat in je kar sama prispevala 73 iger! V letu 1954 se je akcija nadaljevala. Končala se sploh ne bo zbiranje se nadaljuje, saj se tudi rodovi mjladine stalno obnavljajo! Do oktobra 195 se je oglasilo nadaljnjih 16 šol. Porabno je bilo gradivo 14 izmed njih, iger pa se je nabralo 137, No,jveč iger sta poslali osnovni šoli Šmarje pri Ljubljani in Bled, vsako po 22. — Tako je 24 šol prispevalo doslej 303 igre.
Spnčo začetnega neuspeha akcije z osnovnimi šolami je sklenil Inštitut v začetku le-
Otvorttev razstave bujske grafik*
tošnjega leta, da se bo obrnil naravnost na mladino. Pri tem mu ‘je šel na roko »Pionirski list«, ki je v dogovoru z Inštitutom razpisal anketo med svojimi bralci (od 3. februarja do 10 inarca t. L). Izid je bil presenetljiv — v petih tednih so poslali otroci 29S lastnih zapisov iger! Najbolj se je odrezala Štajerska, njej sledi Gorenjska, najmanj odziva je bilo iz Prekmurja in z Dolenjskega. Posamezne pionirke in pionirji so nabrali in čedno opisali tudi do 20 iger in čez). Najboljšim nabiralcem je poklonil Inštitut preko »Pionirskega lista«	20 lepih knjižnih
nagrad. — Inštitut bo podoben natečaj o prvi priliki ponovil,
Naposled je sklenil Inštitut, da se bo obrnil še na nižje gimnazije. Konec letošnje pomladi jim je razposlal že pripravljene tiskane vprašainice. Naletel je tako pri ravnateljstvih kakor pri predavateljih na veliko razumevanje. Do oktobra t- l. se je oglasilo 20 nižjih gimnazij, 18 med njimi je poslalo porabno gradivo — vsega skupaj 331 iger. Nižja gimnazija v Rogaški Slatini je poslala gradivo dvakrat. Največ iger je nabrala IX. gimnazija - Vič (Ljubljana) - 65, takoj za njo je nižja gimnazija v Šoštanju s 54 igrami! — Videti je, da tudi nižje gimnazije zbiralnega dela ne bodo ustavile. Nekatera ravnateljstva v spremnih dopisih izrečno obljubljajo nadaljevanje dela in skorajšnje davo gradivo-
Med vposlanimi igrami je seveda mnogo inačic. Kljub temu je dospela Inštitutova zbir* ka otroških iger do številke 932. To je vsekakor lepo število, ki se ga neverni Tomaži (tudi teh je bilo nekaj ob In-štitutovi anketi!) zatrdno niso nadejali. Zanimivo je, da gredo prispevki nekako na tretjino: največ so nabrale nižje gimnazije (331), za njimi so osnovne šole (3Ó3) in tik zraven pionirji sami (298).
V Inštitutu nastaja sproti kartoteka otroških iger, bo pa še treba počakati na proučevanje gradiva, da ga bo več.
Mednarodna klasifikacija otroških iger žal, še ni dognana. Imamo samo predloge Američana P. G. Brewstera, ki je po svoji klasifikaciji izdal otroške igre iz Severne Karoline, in Györgyja Kere-nyija, ki je v zbirki ogrske ljudske glasbe (Bela Bartok in Zoltan Kodàly) objavil ogrske otr. igre (1951). To Inštitutove-ga dela seveda ne bo zadržalo. Razbor inačic posameznih iger bo pokazal njihovo razširjenost, primerjava z igrami tujih narodov pa njihovo povezavo. Geografsko metodo bo pri študiju otroških iger nujno dopolnil študij kulturnozgodovinskih osnov. Pot za to je že pred leti pokazal B. Orel s študijo o igri »Most«.
Zbiralno delo se torej nadaljuje. Vsa upravit el jstv a in ravnateljstva naših šol, učiteljstvo in predavatelji naj še naprej pomagajo Inštitutu za slovensko narodopisje, da se bo lahko čimprej lotil študija naših otroških iger in nam pripravil prvo znanstveno zbirko tega večno mladega cvetja naše folklore!
mteo ffurrt !
MALO JODY
Po knjigi M. Kinnan Bawlingsove — Riše Miki Muster
325.
326.
Naslednje jutro so se pripeljali Foresterji. Buck je hotel že pognati, tedaj pa ga je Lem Buck, Mili in Lem so se stiskali na kozlu, na na silo zadržal. »Ali vidiš tisto tamle?« je za-zadnjem dela voza, ki je bil nekakšen velik za- klical in pokazal na srnjakovo kožo, ki je bila boj, pa je bil cel zverinjak. Desetorica medved- razpeta na zidu prekajevalnice. Z enim skokom kov je tu kričala in se prerivala, da je živi tovor je bil z voza. Iskaje se je oziral naokrog, dokler hrumel kakor potujoča blaznica. Jody se je po- ni odkril rogovja, ki je bilo obešeno na kljuki, vzpel na pesto pri kolesu, da bi bolje videl, a da bi se posušilo. Trenutek je premišljal, nato precej se mu je pomolila pod nos krempljata pa stopil k Pennyju in ga sunil s take silo, da šapa, da je urno odskočil. Penny je Bucku izročil se je mali mož opotekel proti zidu. »Tu imate za seznam in še enkrat so prerešetali, katere stvari svojo laž! Sli ste za tistim srnjakom!« Penny jè so najvažnejše, da bi vsaj tiste kupili, če za vse prebledel. Buck in Mili sta priskočila, mati ne bi bilo dovolj denarja. Nato so se poslovili. Baxterica pa je stekla v hišo po puško svojega
moža.
327.
Penny je ostal čisto miren. »Za to bi vas moral pravzaprav ustreliti, Lem,« je dejal, »pa ste mi premalo vredni. Do srnjaka sem prišel po čistem naključju.« — »To je prekleta laž!« je zavreščal oni, Penny pa se ni več brigal zanj. Obrnil se je k Bucku: »Vi veste, da mi živ človek ne more očitati laži.« — »To je res,« je dejal Buck, »Lem pa je nizkotna pasja duša. Odkar mu je Oliver speljal dekle, je še vse hujši kot prej. Ne ženite si tega k srcu in ne skrbite zaradi kupčije z medvedi. Z Millom Lema že uže-neva.« Foresterji so spet zlezli na voz in Buck je pognal.
Še_ NEKä£ ...
Med ssbcj povezana skupina zadružnih uslužbencev
povzročila milijonsko škodo
Preiskovalni organi okrožnega sodišča v Mariboru so pred kratkim končali ugotavljanje krivde za poslovno anarhično stanje v Kmetijski zadrugi in podjetju »Remontu ter Parna žaga v Drva-nji (v radgonskem okraju). Na osnovi tega sestavljena obtožnica očita krivcem težko kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja, poneverbe, prisvajanja javnega denarja in izkoriščanja.
Upravnik Kmetijske zadruge Janez Elbi je opravljal svojo službo skrajno malomarno. Evidence ni bilo v zadrugi nobene, upravnega odbora ni seznanjal s problematiko, opustil je vsakršno kontrolo nad nabave, prodajo In vskladiščenjem blaga, v trgovski poslovalnici do letošnjega februarja ni poskrbel za uvedbo pa-ragonskih blokov pri prodaji itd. Sadjevec so prodajali po mili volji, blagajniku je dopuščal, da je Izplačeval, kar je hotel, za neresnosti v knjigovodstvu se ni brigal itd. Zaradi vsega tega je prišlo v zadrugi do primanjkljaja v znesku nad 830.OCO din (v letu 1952 in 1953). Da bi kril ta primanjkljaj, je Elbi sam sestavil ali dal sestaviti lažne račune, temeljnice in potrdila o prevzemu blaga, ki jih je v finančnem poslovanju pri sestavi bilance za leto 1S53 uporabljal kot resnične.
Prilaščal si je večje vsote denarja, ki mu je bil zaupan, ter v mnogih primerih uničil izvirne listine, za knjiženje pa uporabil lažnive listine z lažnimi podatki.
S	tem, da je prodal osem motorjev, ki so bili kupljeni za potrebe zadruge, in to z regresom, je povzročil zadrugi škode v znesku nad 353.000 din. Razen tega je pod firmo zadruge trgoval za svoj račun in se pri tem posluževal raznih lažnivih potrdil.
Pri teh kriminalnih dejanjih mu Je pridno pomagal njegov brat Milan, ki je za isto zadrugo nakupoval živino. Milan Elbi je nekoč že bil kaznovan. Vse te manipulacije so bile možne, ker so obema vsestransko »šli na roko« knjigovodja zadruge Elza Ražman, poslovodkinja Marija Bračič, skladiščnik Viktor Prosič, nakupovalca živine Friderik Kr-mek in Karel Vogrin, nakupovalec poljskih pridelkov Vili Saj-her, tajnik zadruge Slavko Lorenčič in poslovodkinja krajevne gostilne Marija Elbi.
Zločinski kriminal se je vgnez-đil tudi v podjetju »Remont« in Parna žaga. Tu je bil upravnik Martin Križan, ki je bil obenem predsednik Kmetijske zadruge. S podobnimi dejanji, kakršnih je obtožen upravnik zadruge Janez Elbi, je povzročil v navedenih podjetjih gospodarske škode za več kakor 1,050.000 din. Obtoženi Križan je vGdil črno žagarsko knjigo, preprodajal žagan les, ne Ca bi plačeval podjetju razrez in odvajal prometni davek. Z lesom Je trgoval tudi mimo podjetja, pri čemer si je prisvajal znatne zneske. Polastil se je tudi skia-tia za gradnjo zadružnega doma bivše kmečke delovne zadruge* Tihomir v Benediktu, ki ga Je upravljal kot predsednik KDZ. Lel materiala, ki ga je vskladi-ščilo podjetje Remont, je uporabil v privatne namene. Na račun storitev podjetja je izdajal strankam potrdila za večje zneske, vendar si Je denar kratkomalo prisvojil. V mnogih primerih se je polakomnil celo večjega dela zaslužkov delavcev v podjetju, obrtnikom, zaposlenim v podjetju, pa Je dovoljeval delo pod firmo podjetja, ne da bi odvajali predpisane dajatve. Tudi Križanu so pomagali knjigovodkinja Lizika Lebreht, gaterist Franc Rajter in drugi odgovorni uslužbenci. Prav ta pomoč podrejenih uslužbencev Je v obeh primerih omogočala tolikšen razmah kriminala.
Epilog bo v bližnjih dneh pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Prebixalstvo Drvanje in bližnje ter daljne okolice želi in zahteva, da prejmejo krivci zasluženo kazen. Reči pa Je treba, da je navedeni primer resen opomin upravnim in nadzornim odborom zadrug ter podjetij. Ce bi ti nadrejeni organi le nekoliko bolj izpolnjevali svoje dolžnosti, bi prav gotovo bilo uspelo že v kali in spreti zatreti nepravilnosti. Potemtakem tudi ne bi prišlo do milijonske škode.	J. R.
Nevestna žlvinozdravnika
Kmetu Dominiku Omledniku Je zbolela krava. Da reši žival je telefonsko naprosil živinozdravnica Ivana Židanika iz Sežane, naj pride na pomoč. Židanik mu Je odgovoril, da se v Podpeč ne izplača iti, ker je pot slaba in draga, ter mu svetoval naj pokliče Bdravnika iz Kozine. Ker tega ni
bilo doma Je Židanik kar po telefonu dal Omledniku navodila kako naj kravi pomaga. Ta »prva pomoč« pa je bila v 2 litrih žganja in obkladkih. Ce je Omle-dnik dal ta »zdravila« kravi ni znano. Znano pa je to, da je krava, vredna okrog 60.000 din, še isti dan poginila. Omlednik je spet klical živinozdravnika. To pot Gezo Hodoščeka iz Kozine in ga prosil naj pride pogledat če je meso mrtve krave užitno. Toda tudi temu se ni zdela vredno hoditi v Cmi kal. Dejal je razočaranemu kmetu, da pregled nima nobenega smisla in naj kravo zakoplje.
Nesreča zaradi neprevidnosti
Pred dnevi se je zgodila v Dobji vasi blizu Prevalj težka prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Traktor je zavozil na kup gramoza, kjer popravljajo cesto ter se Je prevrnil pođ rob ceste. Traktor je vozil šofer brez izpita ter je tudi podlegel posledicam poškodb pri padcu. Se sreča v nesreči, da ni bilo več žrtev, ker je bilo na prikolici še več ljudi.	—kin
Krožna žaga ranila vajenca
Te dni so opravljali vajenci industrijske šole pohištvene stroke v strojni delavnici v Solkanu praktično delo. Pri tem Je krožna žaga ranila roko 18 letnega vajenca Stanka Černeta iz Solkana. Fant ima poškodovane 3 prste leve roke. Prepeljali so ga v vipavsko bolnišnico.	-jp
V POSTELJI
JE ZGOREL
Mnogo je kadilcev, ki sl radi prižgejo cigareto tudi v postelji in zaspijo z njo v roki. Tak kadilec je bil tudi Jože Stele iz Tutt j iške mlake pri Kamniku, ki so ga našli v postelji mrtvega, z zoglenelo nogo. Stele je tudi rad pil in je veTjetno tudi tistega usodnega večera pijan legel v posteljo, in s prižgano cigareto v rokah zaspal. Goreč pepel je zažgal posteljnino.
Vlom v Kopru
Te dni so neznani vlomilci vdrli v pisarno Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru, nasilno odprli železno blagajno in iz nje odnesli več kot pol milijona dinarjev. Ta denar je bil pripravljen za izplačilo mesečnih plač uslužbencev. Vlomilci so prišli v zavod s ponarejenimi ključi.
Jeseničani skrbe za gospodarstvo s kalorijami
K velikim pridobitvam jeseniške železarne gotovo tudi spadajo tudi veliki Lurgi čistilci, ki jih trenutno grade pri plavžih. Novi čistilci plina, ki jih grade priznani montažni strokovnjaki iz tovarne »Dju-ro Djakovič« iz Slavonskega Broda, bodo izkoriščali in temeljito čistili vse velike količine plavžnih plinov, ki jih proizvajajo plavži na Jesenicah. Dosedanje čistilne naprave so čistile le okoli 65 odstotkov plinov, preostanek pa se je valil v obliki prahu po oziri dolini med Mežakljo in Gorico. Upoštevati moramo, da so dobro očiščeni plavžni plini odlično in visokokalorično kurivo za apenine, pražilne peči. kauperje, kalorične centrale in številne ogrevalne peči. Novi Lurgi čistilci plavžnega plina na Jesenicah bodo veliko pripomogli k boljšemu nemotenemu in cenejšemu obratovanju jeseniških železarskih obratov.
Montaža novih plinskih čistilcev je razmeroma precej težka; kljub terr.u napredujejo dela. ki jih opravljajo izključno domači strokovnjaki, prav dobro- Sredi prihodnjega leta bodo novi čistilci že izročeni svojemu namenu.	-š
Oglašujte
V »SLOVENSKEM POROČEVALCU«
KOLEDAR
Torek, 5. oktobra: Dunja *
Na današnji dan leta 1713 se je v francoskem mestu Längresu rodil znameniti francoski filozof in pisatelj Denis Diderot. Njegov oče, nožar, je želel, da bi se posvetil medicini ali pravu. Diderot pa je proti njegovi želji študiral jezikoslovje in literaturo. Na njegove nazore so imeli velik vpliv Voltaire ter filozofi angleškega deizma in empirizma. 2e njegova prva filozofska dela so zaradi protikrščanskih materialističnih idej zbudila med verskimi in vladajočimi krogi veliko ogorčenje. Leta 1750 je Diderot pričel organizirati delo za obširno in znamenito enciklopedijo; to delo pri katerem so sodelovali domala vs; takratni napredni francoski pisci in misleci, Voltaire, Rousseau. Montesquieu, Buffon in drugi, obsega v 35 knjigah vse znanje tiste dobe in uči filozofijo racionalizma. Poleg številnih filozofskih spisov in pamfletov na katoliško cerkev je Diderot napisal tudi nekaj romanov in dve drami. S svojimi naprednimi težnjami se je uvrstil med najvidnejše idejne .predhodnike francoske meščanske revolucije. Dide-rotova dela imamo tudi poslovenjena. Pred nekaj leti je Cankarjeva založba izdala v zajetni knjigi njegova izbrana dela. v Mali knjižnici Slovenskega knjižnega zavoda pa je izšel njegov roman »Rameaujev nečak«.
*
5. oktobra 1840 se Je rodil v Cerknici slovenski skladatelj Fran Gerbič. prvi pomembnejši slovenski skladatelj, ki si je mogel izbrati glasbo kot svoj poklic ter delovati v domovini.V tej dobi je bil na Slovenskem Izjema, kajti drugi skladatelji so delali večidel samo kot ljubitelji glasbe. Študiral je na praškem konservatoriju, nastopal kot tenor v raznih evropskih operah, od leta 1882 pa Je bil učitelj petja na lvovskem konservatoriju. Leta 1886 je prišel v Ljubljano ter do svoje smrti vodil šolo Glasbene Matice. Izdajal je dve glasbeni reviji, najprej Liro Sionsko, ob prelomu stoletja pa Glasbeno Zoro, ki je bila prvi slovenski glasbeni časo-
pis za svetno glasbo in predhodnica Novih akordov. Skladateljsko delo Gerbič a obsega poleg številnih cerkvenih skladb tudi mnogih svetnih med katerimi so znamenite zlasti zbirke samospevov, operi Kres in Nabor, kantata za moški zbor in orkester Slovo, simfonije Lvovska simfonija, simfonija v F-duru za veliki orkester, Jugoslovanska rapsodija za orkester itd. Fran Gerbič je umrl leta 1917.
•
Na današnji dan leta 1864 se je rodil tudi znameniti francoski kemik Louis Lumiere, ki je znan po svojih odkritjih na področju fotografije. Lumier slovi kot oče filma, ker Je iznašel filmski aparat za snemanje.
Spomnimo se še Jacquesa Offenbacha, predstavnika francoske satirične operete, ki je umrl na današnji dan leta 1880. S svojimi lahkotnimi a melodioznim! odrskimi deli je osvojil ves svet. Zlasti priljubljena Je njegova opera »Hoffmannove pripovedke«.
*
5. oktobra 1942 je bila prva vsedržavna konferenca AF2 v Bosanskem Petrovcu.
*
Na filozofski fakulteti je diplomirala Srebotnjak Iva iz Postojne. — Iskreno čestitamo!
Z dopisnim tečajem se hitro naučite Esperanto. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana. Miklošičeva cesta 7.
Esperantsko društvo vabi na začetniški tečaj esperanta, ki se začne 12. oktobra. Vpisovanje in pojasnila na Centralni ljudski univerzi, Cankarjeva 5.
Vsakovrstne bolečine Vam sigurno preprečijo Phenalgol tablete — najnuvejši preparat tovarne LEK. Zahtevajte v lekarnah le originalno škatlico Phenalgol tablete.
FLEX — FLEX — FLEX gre od ust do ust. Cisti idealno vse madeže masti, olja, smole, znoja itd. Dobi se v vseh drogerijah.
Pametna žena ne štedi za nego svojega telesa. »JELA« kopalna sol je nujen dodatek vsaki kopeli. Dobi se v vseh parfumerijah.
KROMOV prašek za čiščenje štedilnikov in posode se zopet dobi. Zahtevaj originalne zavitke.
Za zimo vskladiščen krompir posuj s preparatom »KROSAN«. Samo 1 kg Krosana zadostuje za 300 kg krompirja.
GOSADOV »PLANINSKI CAJ«
Je priznano dobra pijača in najboljše okrepčilo v hladnih zimskih dnevih.
Eau de cologne NARTA 777 — Eau de cologne NARTA 777 — Eau de cologne NARTA 777 —
r
GLEDALIŠČE
SLOVE’.JPKO NARODNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA OPERA
Torek, 5. okt. ob 19.39: Gounod: FAUST. Abonma red A.
Sreda. #. okt. Zaprto.
Četrtek, 7. okt. ob 19.30: Hrta tič: OHRIDSKA LEGENDA. BALET. Abonma red B.
Petek, S. okt. ob 19.30: Gounod: FAUST. Abonma red C.
Sobota, 9. okt. ob 19.30: Musorg- • skl:	SOROOINSKI SEJEM. —	;
Premiera, Izven.	J
Nedelja, 10. okt. ob 19.30: Verdi:	:
PLES V MASKAH. Gostovanj® ? Rudolfa Francia. Izven.	•
MESTNO LUTKOVNO	•
GLEDALIŠČE — Ročne lutke • Resljeva cesta 28	•
Torek, 5. oktobra ob 8.10 in 18:	:
Gostovanje v Gradu.	f
Sreda, 6. oktobra ob 9, 11, 15 in • 17: Gostovanje v Celju.	j
Četrtek, 7. oktobra ob 10: Gosto- : vanje v Prosenjakovcih,	?
ob 14: Gostovanje v Puconcih, • ob 17: Gostovanje v Bogojini. ° Petek, 8. oktobra ob 9: Gostova- ;
nje v Dobrovniku,	•
©b 14: Gostovanje v Turnišču, -ob 17: Gostovanje v Lendavi.
MESTNO GLEDALISCB LJUBLJANA Gledališka pasaža
Torek, 5. okt. ob 20: Tennessee Williams, Steklena menažerija Red Torek. Vstopnice so v prodaji
Sreda, 6. okt. ob 20: I. Cankar — dr. F. Smerdu, Martin Kačur. Red Sreda. Vstopnice so v prodaji.
Četrtek, 7. okt. ob 20: Mira Mihelič, Zlati oktober. Red Četrtek. Vstopnice so v prodaji.
Petek, 8. okt. ob 20: I. Cankar — dr. F. Smerdu, Martin Kačur. Red Petek. Vstopnice so v prodaji.
SENT JAK OBSKO GLEDALIŠČE — LJUBLJANA Mestni dom
Sobota, 9. okt. ob 20: Spicar-Pišl: »Naj bo stara al* pa mlada«, spevoigra.	*
Šentjakobsko gledališče je razpisalo abonma za sezono 1954-55 in sicer A. in B. Prijave se sprejemajo vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure v pisarni v Mestnem domu, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Cena za en sedež Je za vse leto od 420 do 210 din. Abonma se lahko naroči tudi tel. št 32860.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Torek, 5. oktobra ob 20: Buck • Rabadan: »KVEJ LAN«. Premiera. Poslovenil, režija in scena Emil Frelih, k. g. Prvič v Sloveniji. Otvoritev sezone 1954/55.
RAZPIS
KUPIMO lepe in primerne pulte
za sobo, kjer stranke vplačujejo gotovinske zneske. — Ponudbe v oglasni oddelek SP pod »Pulti«.
UMRLI
Umrl je moj dragi oče
J02EF KRAMAR
železn. upokojenec
Pogreb bo v torek 5. okt. 1954 ob 15. uri izpred hiše žalosti Ljubljana, Na peči št. 5 na pokopališče v Stepanji vasi.
2alujoča hčerka Frančiška in Povše Milan z družino.
Umrl je
JANEZ MIKUŽ
župnik v ^Mavčičah Pogreb bo danes, dne 5. okt. ob 10 uri dopoldan. 2upni urad Mavčiče pri Kranju
Umrla Je
ANA RES
roj. Lukati
Pogreb bo danes, 5. okt. ob 16 uri iz Petrove mrliške vežice na 2alah. 2alujoči: Oblak Francka, hčerke in sorodstvo
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, stari oče in stric
FRANC 2UST
K zadnjemu počitku smo ga spremili dne 1. okt. 54 na domače pokopališče na Unec pri Rakeku. Žalujoče družine:	2ust, Zupan,
Zibert.
• «•««•« «•»»•» •
:
:	Gospodinje, menze,
• restavracije, bolnišnice!
\ mmME mm
(n jih oddajte naši najbližji odkupni postaji, ki jih od 1. oktobra dalje prevzema po zvišanih cenah, in sicer po 12, 14 ln 16 din.
»ODPAD«, Ljubljana
KIN O
»UNION«:	mehiški film »Vedno
tvoja«. Tednik. Predstave ob 18.
18 in 20. Prodaja vstopnic od 10. do 1L ln od IS. dalje. .KOMUNA«: tranc. Ulm .Plačilo za strah. Bre2 tednika Predstave ob 15, 17.30 in 20. Prodaja vstopnic od 10 do U ter od 14 dalje.
»SLOGA«: slovenski tlim «Vesna«. Tednik. Predstave ob 16, 18 Id 20. Ob 10 je matineja meh. filma »Vedno tvoja«. — Prodaja vstopnic od 9—10. za popoldanske predstave pa od 10—11 ter od 15. dalje.
.SOCA»:	uner. tlim »Pregnanci
iz Poker Fiata« Tednik Predstavi ob 18 In 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 ter od 17. dalje. »SISKA«: ameTiSka barvni film »Ljubimec iz New Orleansa«. Ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»TRIGLAV«: amer. film »Uročen« in tednik, Predstave, ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»LITOSTROJ«: angl. film »Obrni ključ počasi«, ob 18 ln 20. Danes zadnjikrat. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
KAMNIK:	franc, film »Državni
sovražnik št 1.«
BLED:	amer. film »Glej tička«
ob 20.
CELJE »UNION«: amer. barv. film
»Rdeče nebo nad Montano«. Ob 18 ln 20.
CELJE .DOM«: nemški film «Gospodična Casanova«, ob 18,15 ln
20.15.
KRANJ »STORŽIČ« amer. barvni film »V vrtincu«, ob 15. Ob 19. In 21. angleški film »Trentov poslednji slučaj« in tednik. > KRANJ »SVOBODA«; amer. barv. film «V vrtincu« brez tednika, ob 18.
JESENICE »RADIO«: jugoslovan. barvni film »Dalmatinska svatba«, ob 18 ih 20.
JESENICE »PLAV2«: mehiški film »Rio Escondido« ob 20.
RADIO
SPORED ZA TOREK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30,
15.00.	17.00, 19.00 ln 22.00.
5.00—6.40 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Tržno poročilo; 6.40 Slovenske narodne pesmi: 7.10. M. Musorgski: Uvodna glasba k operi Hovanščina B. Smetana: Iz čeških logov ln gajev; 7.30 Za gospodinje:	7.40—8.00 Zabavna
glasba, vmes reklame; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Cicibanom — dober dan! Vid Pečnjak: Nesrečni godec (N. Paganini, R. Glier, Ana-tol Ljadov, M. Bravničar): 12.00 Kmetijski nasveti; 12.10 20 minut z Veselimi godci; 12.45 Radijske reklame; 13.00 Zanimivosti iz znanosti; 13.10 Za vsakogar nekaj;
14.CO Za pionirje; 14.20 Opoldanski koncert Ludwig Beethoven: Sesta simfonija »Pastoralna«; 15.15 Lahka glasba; 15.30 Tečaj angleškega jezika — 100. lekcija: 15.45 Stare slovenske vojaške pesmi poje Planinski oktet (Prenos iz Maribora); 16.10 Utrinki iz literature — Edith Thomas: Nekje na progi; 16.30 ZeleOi ste — poslušajte! 17.10 Popoldanski simfonični koncert Aleksander Skrjabin: Koncert za klavir in orkester, Primož Ramovš: Simfonietta; 13.C0 Kulturni pregled; 18.10 Umetne pesmi poje Zenski vokalni kvartet; 18.30 Športni tednik; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave;
20.00	Tedenski notranje-politični pregled; 20.10 Prenos proslave ob 20-letnici Ljudske Pravice: 22.15 do 23.00 Nočni komorni koncert (Bach, Beethoven); 23.00—-24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba).
MALI OGLASI
VISOKO NAGRADO dam za opremljeno sobo v Ljubljani. Plačam po zahtevi. Ponudbe v ogl. odd. pod » Ai ad etnik«, t ogl. odd.
16464-9
V SOBOTO ZVEČER v kinu Union izgubljeno denarnico naj najditelj z vsemi dokumenti odda v nabiralnik Slov. poročevalca.	16448-10
IZGUBIL se je mlad čm volčjak Reksd, na Dolenjski cestì. Sporočate: gostilna Čad. Pod-rožnik. tel. 20-109.	16429-10
ZATEKEL se je pes volčjak. Naslov v ogl. odd.	16460-10
Brez besed
»••• ••• «•»••»••• «•««••«
«•«•••••• •••••• ••••#••
Uprava industrije volnenih izdelkov
3¥0LM«-Laiko_
razpisuje mesta za:
1 GBRATGVGDJ0 apreture z barvarno 1 TEHNIKA apreterja 1 TEHNIKA predilca 1 TEHNIKA tkalca
Pogoji: srednja ali višja tekstilna šola z nekaj let prakse. — Družinsko ali samsko stanovanje preskrbljeno. Plača po tarifnem pravilniku, — Prošnje nasloviti na: »VOLNA«, industrija volnenih izdelkov, Laško.
• •••••»••» «••••«••« ■<»>»■*■ -«••••
VELIKI BEOGRAJSKI
cikmus
.ADRIA'
Tehnična visoka šola v Ljubljani razpisuje na Fakulteti za arhitekturo mesto asistenta za pn-edmet: »Stanovanjske zgTadbe«.
Pogoj Je diploma za inženirja arhitekture ln znanje tujih jezikov.
Prošnje se vlagajo v roku 14 dni po objavi tega razpisa na Fakulteti za arhitekturo TVS v Ljubljani. Graben. Cojzova cesta it. 5.

Zaradi velikega zanimanja občinstva za predstave cirkusa Adria v Mariboru, bo cirkus podaljšal svoje gostovanje za dva dneva. — Premiera v Ljubljani zato ne bo v torek, 5. t. m. kakor smo objavili, ampak v četrtek, 7. oktobra 1954.
CIRKUS
»ADRIA«
pride s svojo kompletno kompozicijo '45 vagonov.
Cirkns bo ▼ parku TIVOLI
OGLASI ZA NEDELJSKE OBJAVE SE SPREJEMAJO V SOBOTAH SAMO DO U.
SPREJMEMO: več dobrih avto-k arose risto v, avtokleparjev avtoličarjev, kolarjev in mizarjev. Obrtno podjetje »Zvezda«, Maribor, Tržaška 6.	162C3-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem. Nastop takoj. Šarič, Kotnikova 15.	16433-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — ali postrežnico iščem. Resljeva cesta 4-b, stanovanje 6.	16250-1
RADIO »K OSMA J« in stajico prodam. Rimska 10-1, levo. 16430-4 •SCANDALI« ohranjeno klavirsko harmoniko na 43 basov prodam. Ljubljana, Poljanska 43.
16154-4
GLOBOK in ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, naprodaj. Celovška 83.	16162-4
CUNJE za čiščeneje strojev, kupuje Tiskarna Slovenskega poročevalca.	-3
KUPIMO lepe in primerne pulte za sobo, kjer stranke vplačujejo gotovinske zneske. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pulti« -5 ZA PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO šivam v prostih urah z lastnim strojem. Naslov v ogl, Odd.	16432-9
AVTO »DKW« dam v uporabo tistemu, ki mi posodi denar za podzidavo delavnice. Kurnik, mizar, Sevnica.	15525-11
KVALIFICIRANE MIZARJE in ključavničarje ter varilce sprejmemo. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Dopisi na »Elan«, tovarna športnega orodja, Begunje.	16453-1
KMETIJSKA ZADRUGA, Radohova vas, p. Šentvid pri Stični razpisuje mesto upravnika zadruge. Pogoj: ustrezna šolska izobrazba in daljša praksa v trgovini Stanovanje preskrbljeno. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe je poslati na gornji naslov z navedbo dosedanjega službovanja.	1S450-1
SPREJMEMO dva dobra krojaška pomočnika. Križaj, krojaštvo, Rozmanova 6.	15441-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — veščo kuhe iščem za tričlansko družino. Javite se: Paulin, Celovška cesta, blok VL, vhod 3.
16433-1
PRODAM:	kompletno posteljo,
nočno omarico, mizico in stol, vse zelo dobro ohranjeno. Naslov v ogl. odd.	16174-4
KADIO »HORNYPHON«, 5-cevni, majhen, nov, prodam. Vilharjeva 41.	16438-1
REALITETNA AGENCIJA Maribor. zastopstvo Ljubljana, Študentovska 2-II proda vsakovrstne stroje, stružnico (Norton),
2	m stružne dolžine; motorje, avtomobile. Išče pisalne, računske, poljedelske, obrtniške in razne tehnične stroje in naorave.	16376-4
KUPIMO dobavni voz (Lieferwagen osebni avtomobil znamka Opel-Olympia. Avtomobil mora biti novejšega tipa, malo rabljen in v dobrem stanju. Ponudbe poslati na Veterinarski zavod, Murska So-bota do 20. 10. 1954.	16451-3
ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom. suho in čisto zamenjam za dve ločeni sobi. Naslov v ogl., odd.	16444-9
STUDENTU NUDIM SOBO V Ljubljani za sobo v Zagrebu. Ponudbe pod »Zamenjava« v Ogl. odd.	16435-9
MODERNO DVOSOBNO STANOVANJE v litost rejskem bloku, zamenjam za enosobno z Litostroj cem v Šiški, na Viču ali za Bežigradom. Ponudbe v ogL odd. pod »Takoj«.	16437-9
IZGUBIL se je mlad črn ovčar. Javiti: Polak, Erjavčeva 27.
16443-10
NAJDENA LISTNICA z dokumenti in denarjem na zadružni veselici v Tacnu, se dobi pri Lavtižar Franc, Tacen 103.
16442-11
TRGOVSKI POSLOVODJA z 3-letno prakso želi spremeniti svojo službo, gre za trgovskega portnika. Za opravljanje te službe ima na razpolago avto. pismene ponudbe podružnici Maribor pod »Zanesljiv«.
16454-1
SPREJMEMO več dobrih avto-karoseristov, avtokleparjev, avtoličarjev, kolarjev in mizarjev. Kupimo lesni rezkalni stroj (Frezer), pčštolo za brizganje, agregat za obločno varjenje in agregat za pikčasto varjenje, vse v doorem stanju. Obrtno podjetje »Zvezda«, Mar'bor. Tržaška 6.	16203-1
VEČJE ŠTEVILO ZIDARJEV, priučenih zidarjev, tesarjev in delavcev sprejmemo. Delo je v akordu in pod streho ter preskrbljeno za vso zimsko dobo. Gradbeno podjetje Moste, Ljubljana, Šmartinska 64-b.	16461-1
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd.	16462-1
VSESTRANSKO VERZIRAN KOMERCIALIST išče zastopstvo industrije, trgovine, zadruge, ima odlične poslovne zveze, sedež Beograd. Ponudbe: Dragoljub Pantič, Beograd, Stano: a Glavaša 2.	16*55-1
DEKLE za pomoč v gospodinjstvu za takoj iščem, Nudim sobico in plačilo. Naslov v ogl. odd.	1643A-1
PRODAM:	pisarniški »Reming-
ton Noiiseless«, skoraj nov, perzijsko manjšo in drugo preprogo, ameriški plašč za kopar.ie v vročem zraku (revma, prehlad). T. C. Dvomi trg 1-1 Ljubljana. Ogled od 4.-6. ure. PLEMENSKEGA BIKA, monia-fonske pasme, starega 14 mesecev, z rodovnikom proda Državno posestvo Podbrezje na Gorenjskem.	16442-4
LOVSKEGA PSA z rodovnikom, istrski brak, odličen gonič prodam. — Kahne A. pri postaji Višnja gora.	I6?65-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Trubarjeva 44.
16458-4
KOMPLETNO KLEPARSKO DELAVNICO z vsemi stroji in vodovodno instalacijskim orodjem, v odličnem stanju prodam. Naslov SP Celje.	16369-4
KUPIM novo ali malo rabMeno žensko italijansko kolo. Celjska 19, Bežigrad	15453-5
PROFESORICA išče prazno ' rii opremljeno sobo v centru ali bli-ru tramvaja. Naslov v osi. odd.	16463-9
DIPLOMIRAN EKONOMIST — (Višji knjigovodja) z večletno praüeso na vodilnih mestih finančne in ek on omsk o - k ornerei -aln.e stroke sprejme odgovarjajočo zaposlitev. Nastop ta "m j ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd.	16457-1
ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Razprava o predlogu Višinskega za razorožitev
Britanska vlada pripravljena dati pobudo za obravnavo sovjetskih predlogov
New York, 4. okt. (AFP). Na popoldanski seji Generalne skupščine OZN je prvi govoril delegat Venezuele Perez, ki je opozoril na to, da sprememba sovjetskega stališča glede predloga predsednika ZDA Eisenhower) a za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene lahko odpre praktično in varno pot za zmanjšanje mednarodne napetosti. Govoril je tudi o ekonomskih vprašanjih, za katere jo dejal, da so zelo pomembna te da je od njih odvisna rešitev političnega vprašanja.
Nato )e govoril britanski de-Stgat Selwyn Lloyd, ki je poudaril, da predlogi Višinskega za razorožitev »predstavljajo jasno možnost za napredek, da pa so morda storjeni le zato, da vnesejo zmedo med države, kt proučujejo vprašanje oborožitve Nemčije«. Lloyd je dejal, ds je »storjen velik korak naprej«, če se je Sovjetska zveza zares odpovedala svojemu načrtu o potrebi predhodne in nekontrolirane prepovedi atom-
sporazumeli, je Lloyd izrazil upanje, da se bodo pogajanja nadaljevala in da bo to vprašanje rešeno na miroljuben način sedaj, ko so izgledi za dosego določenega napredka.
Za britanskim delegatom je govoril predstavnik Francije De Beaumont, ki je dejal glede »mirnega sožitja«, o katerem je govoril sovjetski delegat Višinski, da Združeni narodi še nimajo dokazov, da je mir v pravem pomenu besede cilj sovjetske politike. So samo znaki želje za zmanjšanje napetosti. Sodelovanje Sovjetske zrveze v Ženevi je samo dokaz za to. Po besedah francoskega delegata se sovjetski predlogi za razorožitev ne skladajo z dejanji Sovjetske zveze. Beaumcnt je nato izjavil, da bo vlada Mendes-F-rancea izpolnila obljube,i ki jih je dala tuniškemu ljudstvu,
ter da bo tudi vprašanje Maroka rešeno člmprej. Po govoru francoskega delegata je bila popoldanska seja ob 18.30 prekinjena, naslednja pa napovedana za 21. uro.
Prvi govornik na nocojšnji seji je bil poljski zunanji minister Skržeševski, ki je govoril o ponovni oborožitvi Nemčije.
Oslo, 4. okt. (Tanjug). Generalni sekretar SZDLJ Edvard Kardelj in član predsedstva Vladimir Bakarič sta dopoldne prvi dan svojega bivanja v Oslu obiskala predsednika delavske partije Norveške in norveškega parlamenta g. E. Gerhardsena. Z njima sta se dlje prijateljsko razgovarjala. Obiskala sta tudi predsednika norveške vlade g. Oskarja Torpa.
V imenu norveške vlade je priredil minister za trgovino g. Langele kosilo v čast jugoslovanskih gostov. Kosila so se udeležili predsednik parlamenta
Velik interes v Atenah za sporazum o Trstu
Atene, 4. okt. (Tanjug). Vest o jutrišnjem podpisu sporazuma o Trstu, ki so jo nocoj sprejeli v Atenah, je naletela na veliko zanimanje v političnih krogih grške prestolnice, v katerih izražajo zelo ugodno mnenje in poudarjajo, da bo s podpisom sporazuma med Italijo in Jugoslavijo rešeno veliko vprašanje v odnosih med obema sosednima državama, ki pa je imelo tudi mednarodni značaj.
g. E. Gerhardsen, minister za gospodarstvo g. Nurdbe, minister za socialno politiko ga. Severin in predsednik zunanjepolitičnega ’ odbora norveškega parlamenta Fin Mu, z jugoslovanske strani pa še poslanik FLRJ v Oslu dr. Radivoj Uvalič
Minister za trgovino g. Langele je na kosilu nazdravil predsedniku republike maršalu Titu in toplo pozdravil gosta Kardelja in Bakarića. V odgovoru je Edvard Kardelj nazdravil norveškemu kralju Hakonu in jugoslovansko-norveškemu prijateljstvu, poudarjajoč, da narodi lahko plodno sodelujejo, če se poznajo in razumejo.
Popoldne sta Kardelj in Bakarič obiskala ministra za ribištvo dr. Folta in se seznanila z
Delo I. kongresa pravnikov
Kardelji in Bakarič v Oslu
skega orožja. Zahteval je od Sovjetske zveze, da natančneje določi, ali bodo organizacije za korirclo oborožitve, ki so predvidene v njenih predlogih, podvržene vetu Varnostnega sveta. Izrazil je upanje, da bo razprava v Generalni skupščini prepričala sovjetsko vlado, da je potrebno, da sodeluje v delu mednarodne agencije za atomsko energijo v miroljubne namene. Ne glede na dvome v iskrenost sovjetskega predloga, je dejal Lloyd, da je njegova vlada pripravljena posvetiti potrebno pozornost sovjetskim predlogom in dati pobudo v političnem komiteju komisiji za razorožitev in tehničnih organizacijah. da začno obrarmavati ta vprašanja. Lloyd je nadalje govoril o po’ožaju v Indokini, poudarjajoč željo svoje vlade, da tri države Indokine ostanejo neodvisne. Glede Koreje, o kateri s:- na ženevski konferenci niso
Arneriško-nemška
pcgaianja
Washington, 4. okt. (AFP) Popoldne so se v ameriškem zunanjem ministrstvu začela ameri-ško-nemška pogajanja, ki naj bi pripeljala do sklenitve nove pogodbe o prijateljstvu, trgovini ir. plovbi med ZDA in Zahodno Nemčijo. Na čelu ameriške delegacije je predstavnik državnega sekretariata za gospodarska vprašanja Kalajavri. na čelu 18-članske nemške delegacije pa predstavnik zahodnonemške-ga zunanjega ministrstva Walter Becker.
♦ ♦
f	~ PSOTEIH j
J	V	INDJIJI	!
J	odkupuje	po najvišjib	J
I dnevnih cenah	|
Isuhe telečje želodce f
V poštev	pride samo pr-	$
«	vovrstno	blago. Ponudbe	Ž
I z navedbe cene in količi- % J ne poslati na zgoraj na- | Z	vedeno podjetje.	;
I____________________________L
BEOGRAD, 4. otet. Prvi kongres pravnikov Jugpsianije Je popoldne nadaljeval delo v komisijah. V komisiji za vprašanja gospodarskih prekrškov so razpravljali o poročilu sekretarja za pravosodno upravo zveznega izvršnega sveta Nikole Sržetnkiča. To poročilo obravnava pregledno vseh TZ referatov o gospodarskem kriminalu. ki so j ili (p<osil#lX kongresu pravniki iz raznih krajev države. Na sestanku sta bila tudi člana zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovlč in Krsto Po-pavoda. Referent/ in diskutanti menijo, da W bilo v kazenskem zakoniku potrebno spremeniti poglavje o dejanjih proti narodnemu gospodarstvu, vendar naj hi se spremenilo samo najnujnejše, tako da bi se ta del zakona spravil v sklad z novim gospodarskim sistemom. Poudarjali so tudi, da si je treba prizadevati za preprečevanje pojavov gospodarskega kriminala, ker samo kaznovanje oseh, ki zagrešijo v gospodarstvu prekrške, nikakor ne za-doišfča. Pravniki menijo, da Je treba točneje določiti, katera dejanja so gospodarski kriminal in v skladu s tem opredeliti odgovornost.
Na prvi seji komisije za kodifikacijo, na kateri so Mii tudi člani zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič, Mij alko Todorovič in Veljko Zekovič ter predsednika skupščinskih odborov Mil enti je Popovič in Vlada Popovič, je go-voTilo 5 referentov.
Francoska skupščina sklicana k zasedanju
Pariz, 4. okt. (AFP) Francoska skupščina je uradno sklicana za četrtek, 7. t. m. ob 15. uri. Brzojavke o sklicanju so že popoldne poslali poslancem. Na dnevnem redu seje je poročilo vlade o mednarodnih pogajanjih in eventualna razprava o interpelacijah glede vladnega poročila. Prva zahteva za interpelacijo je bila postavljena že danes zjutraj. Mer.dès-Fr-ance pa bo govoril pred zunanjepolitičnim odborom, ki se bo sestal 6. t. m.
Duclos poklican na zaslišanje
PARIZ, 4. okt. (r). Preiskovalni sodnik, ki vodi predskavo o izdajanju zaupnih obvestil iz francoskega obrambnega sveta, je pozval danes vršilca dolžnosti šefa francoske KP D udesa na zaslišanje za prihodnjo sredo. Pričakujejo, da ho Duclos, ki se Je pred tremi dnevi vrnil iz Sovjetske zveze, soočen z Baranesom.
Vsi so MM mnenja, da Je ne samo potrebno, temveč tudi mogoče kodificirati naše lastniško pravo. pri čemeT je treba izhajati iz dejstva, da je družbena lastnina temeljna ustavna pravna ustanova, v kateri s« izražajo novi dru-žbeno-gospodarski odnosi. Vendar so prišla do izraza različna mišljenja o tem, kdo je nosilec družbene lastnine.
ViDfi A .5
NEW YORK, 4. okt. (AFP). Iz dobro obveščenih luogo v se je zvedelo, da bo izraelska delegacija na zasedanju Generalne skupščine OZN zahtevala, naj Varnostni svet prouči vprašanje izraelske ladje »Bat Galim«, ki so jo zaplenile egiptovske oblasti.
SEUL, 4. okt. (AFP). Kakor se Je zvedelo v krogih, ki so blizu vlada, je Južna Koreja končno pristala na ameriško zahtevo za devalvacijo hvana. ZDA so postavile ta pogoj za nadaljevanje pomoči Koreji.
PJONGJANG, 4. okt. (Nova Kitajska). Predstavnik poveljstva kitajskih prostovoljcev v Koreji je nocoj izjavil, da se je od 16. septembra do 3. oktobra umaknilo
Eisenhowerjeva izjava o londonskem sporazumu
Denver, 4. okt. (AFP) Predsednik ZDA Eisenhower je na nocojšnji tiskovni konferenci poudaril, da je londonski sporazum morda eden največjih diplomatskih uspehov sedanjega časa in vsi imajo dovolj vzrokov, da so lahko zadovoljni z rezultati londonske konference«. Eisenhover je podčrtal, da daje sporazum mnogo upanja za utrditev varnostnega sistema Zahodne Evrope, ki vključuje tudi Zahodno Nemčijo. Dodal je, da je ameriški zunanji minister Dulles skupaj z zunanjimi ministri ostalih 8 držav dosegel sporazum, ki bo zagotovil mir, varnost in napredek v Evropi, od katerega pa bodo imele neizogibne koristi tudi ZDA in ostale države.
WASHINGTON, 4. okt. (AFP) Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da bo vlada ZDA v zvezi z doseženimi uspehi na londonski konferenci zahtevala od Kongresa, naj razveljavi zakonsko odločbo o ustavitvi ameriške vojaške pomoči državam, ki niso ratificirale pogodbe o E OS, s čimer bi hotela dokazati, da nudi polno podporo londonskim sporazumom, kakor jo je nudila pogodbi o EOS.
z organizacijo norveškega ribištva, ki je ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog Norveške. Izvršni odbor delavske partije Norveške in sekretariat norveške sindikalne federacije sta nocoj priredila v okolici Osla večerjo v čast jugoslovanskih goätov.
\7 H N T AH
7	divizij kitajskih prostovoljcev, ki so se že vrnile na Kitajsko.
ATENE, 4. okt. (AFP L Fel-d-maršal Montgomery, ki je nocoj prispel v Atene, je izjavil, da bi bilo potrebno v zvezi z odkritjem novih vrst orožja predvideti nekatere spremembe pri bodočih obrambnih načrtih.
NEW DELHI, 4. okt. (Tanjug). Indijska in pakistanska vlada sta nocoj istočasno objavili Belo knjigo o razgoiorih in dopisovanju obeh ministrskih predsednikov od lanskega julija do danes o kaš-mirskem vprašanju. Iz dopisov, ki predstavljajo knjigo 112 strani, je jasno razvidno, da je Ml glavni predmet spora, kakšno število oboroženih sil je treba držati na obeh straneh demarkacijske črte v primeru plebiscita.
BRUSELJ, 4. okt. (AFP - Reuter) Belgijski zunanji minister Spaak je na nocojšnji tiskovni konferenci poudaril pomen koncesij zahodmonemškega kanclerja dr. Adenauerja, ki se je odpovedal proizvodnji nekaterih vrst orožja, ter dodal, da se tudi on zavzema, da se države Beneluxa odpovedo proizvodnji atomskega, bakteriološkega in kemičnega orožja, o čemer pa ne ho sprejet noben sklep, predino to vprašanje ne proučijo belgijska, holandska in luksemburška vlada. Spaak je izjavil, da bo belgijski parlament ratificiral londonski sporazum šele potem, ko ga bo ratificirala francoska skupščina. Izrazil je upanje, da bo to ob koncu leta.
. •••* *•■>•.	■•»•m*. •••<•> ••■•••••>
• :
j CINKARNA V CELJU ?
: ——————————— •
:	sprejme takoj v službo	t
i	DIPLOMIRANEGA	!
!	EKONOMISTA	i
• •
j	z ali brez prakse. —	i
t Plača in stanovanje po i
•	dogovoru. Ponudbe po- ;
•	slati: Uprava Cinkarne i
•	Celje	j
•	:
•••	••••••••m«..«.	•••
BBS
MARIBORSKI IN LJUBLJANSKI KOŠARKARJI PRED TEŽAVNO NALOGO
V zvezno ligo poideta:
oba, eden alt nobeden?
KONEC TEDNA KVALIFIKACIJSKA TURNIRJA
V MARIBORU IN ČAČKU
Pred kratkim smo v našem listu objavili daljši članek, v katerem smo podrobneje obravnavali pred nedavnim končano državno prvenstvo v košarki. O ekipi AS K je bilo napisanih precej vzpodbudnih besed, saj je to moštvo v zadnjih kolih nabralo toliko točk. da se je ne samo rešilo nevarnega območja, temveč se je povzpelo na tisto mesto, ki mu pripada že po tradiciji. Seveda, z malo več sreče in pravilno taktiko bi ljubljanski študentje lahko osvojili še višje mesto. Tudi njegov večni lokalni tekmec Ljubljana, ki je že od vsega začetka stalni član v tej izbrani družbi, je začel letošnje prvenstvo celo uspešneje od ASK, toda poznejši dogodki na igrišču pa pa so pripeljali drugega slovenskega ligaša v neprijetni pristan
iz katerega kljub prizadevanju ni utegnil odveslati. Usoda poslednjih dveh plasiranih je bila pač taka, da sta morala zapustiti ligo brez ugovora, medtem ko se je ekipa Ljubljane znašla ob koncu prvenstva pred bridko resnico — kvalifikacijske tekme za ponovni vstop v ligo.
Podeg Ljubljančanov bodo igrali kvalifikacijske tekme tudi košarkarji mariborskega Železničarja, ki so na prvenstvu Slovenije dokazali, da so zreli za višji razred. Kvalifikacijske tekme bodo kandidati opravili v dveh skupinah, in sicer v zahodni (v Mariboru): domači Železničar in 2elezničar iz Karlovca, »3. maj« iz Reke in prvak BiH, v vzhodni skupini pa bodo krojili svojo usodo ekipe Ljubljane, Omladinac, Železničar (BGD) in prvak Crne gore. Sprva je bilo rečeno, da bo Ljubljana sodelovala v zahodni skupini, te dni pa je Košarkarska zveza Ju-
goslavije sporočila, da morajo Ljubljančani odpotovati na turnir v Cačak. češ da je tako odločil žreb. Turnirja bosta 8., 9. in 10. t. m. Prvaka obeh skupen pa bosta postala Člana zvezne lige. Košarkarji Ljubljane bodo pred odhodom v Cačak odigrali prijateljsko tekmo z ASK, in sicer drevi ob 19 na stadionu v Šiški. Glede na to, da bodo igralci Ljubljane nastopili na kvalifikacijskih tekmah v najboljši postavi in da imajo Siškarji v svojih vrstah preizkušene igralce, lahko upamo, da se bo ta kratka, toda trnova pot ugodno končala zanje, se pravi, da jih bomo prihodnje leto spet videli v družbi svojih starih znancev... Ce bo bojna sreča nalil on j ena tudi Mariborčanom, tedaj bo imela Slovenija v zvezni ligi kar tri zastopnike. To navsezadnje ne bi bilo nič presenetljivega, saj vsi že dolgo ugotavljamo, da se naša košarka razvija ne samo množično, temveč tudi kvalitetno.
Pavlovič (AŠK)
JUGOSLOVANSKE ATLETINJE V AVSTRIJI
V	Kapfenbergu je v nedeljo ju-
niorska ženska atletska reprezentanca Jugoslavije zmagala nad ekipo Avstrije z 52.5:41.5 točke. V posameznih disciplinah so zmagale 60 m: Geist (A) 7.6; 100 m Geist (A); 80 m z zaprekami: Capek (J) 12.4; višina: Panič (J) 148 cm; kopje: Perovič (J) 37 14 m; disk: Hudobivnik (J) 37.35: krogla: Perovič (J) 12.12; 4x100 m:	Avstrija 50.5,
Jugoslavija 50.5.
JESENIŠKI BOKSARJI
IŠČEJO NASPROTNIK
Boksarski klub na Jesenicah, ki šteje precej vnetih aktivnih športnikov in redno trenira pod vodstvom preizkušenih učiteljev Ažmana in PTežlja, pogreša dobrih in čimpogostnejših nasprotnikov. 2e nekajkrat so Jeseničani povaJMli boksarske tovariše iz Ljubljane in Hrvatske, toda žal so povsod naleteli na nerazumevanje. Brez dobrega in stalnega stika v konkurenci na deskah pa se ta šport kljub stalnemu treningu le ne more prav razvijati.
Zato vabijo jeseniški boksarji po tej poti prijateljske sekcije od vsepovsod, naj bi se kdaj pa kdaj vsaj nekateri odzvali njihovemu vabilu. Tako bo tudi ta športna panoga na Jesenicah vse bolj popularna.
*
V	Hofu je v nedeljo nemška rokoborska reprezentanca zmagala na-d ekipo Jugoslavije 7:1. Vse borbe v grško-rimskem slogu so se končale z nemškimi zmagami po točkah. Izmed Jugoslovanov je zmagal samo Bugarčič v poltežki kategoriji.
Srečanje zvezne boksarske lige med Spartakom in Lokomotivo se je v Subotici končalo z zmago domačinov 15:5.
V	finalu ameriške cone za Davisov pokal sta po stanju 1:1 v igri v dvoje zmagala Američana Trabert-Seixas nad mehiško dvojico Palafox-Lamas 6:2, 3:6, 6:1, 6:4 Amerika vodi potemtakem po drugem dnevu 2:1.
ODMEVI Z DUNAJSKE TEKME Z AVSTRIJO
Boljši kot v Švici, toda še vedno ne dobri...
Dunaj, 4. oktobra. O včerajšnji medržavni tekmi med Jugoslavijo in Avstrijo, pišejo jutranji avstrijski listi, da je bila na splošno slaba, razen tega pa je sodnik Horn odvzel Jugoslaviji zmago, ker je prisodil v njeno škodo z roko doseženi gol. Razen tega naglasa j o, da so se jugoslovanski reprezentanti bolje znašli kot avstrijski.
»Wiener Kurier« piše, da je lahko vsakdo videl, kako je Haum-mer potisnil žogo z roko v Bearin gol in zaradi tega se morajo Avstrijci zahvaliti Holandcu Hornu, ki jih je s to odločitvijo rešil poraza. V ostalem pa so Jugoslovani odpovedali prav tako kakor Avstrijci, saj sta obe moštvi igrali znatno slabše, kakor navadno. Sicer se je jugoslovanski napad očitno le naučil streljati in bo v prihodnje nevarnejši. Kot dobre označuje list Avstrijca Kollerja in Jugoslovana Vukasa in Bobeka.
ŠPORTNI DAN V ZAGORJU
Zagorje. Z. okt. Pred maloštevilnimi gledalci je bilo včeraj in danes tukaj nekaj športnih tekem. Včeraj so košarkarji Proletarca premagali Ljubljano B 47:36 (22:16), v naslednji tekmi pa je Ljubljana A premagala Ljubljano B 69:66. Zvečer je bilo srečanje v boksu, kjer so domači z 11:7 premagali moštvo Železničarja iz Maribora.
Danes so se tekmovanja nadaljevala. V finalu nogometnega turnirja je Proletarec premagal Svobodo iz Trbovelj 3:1 (1:0), v rokometni tekmi pa je^ Drava premagala domačine Čanju, kjer je šlo za točke, pa so s 3:1 (2:1). V zadnjem športnem sre-košarkarji Proletarca premagali Kovinarja iz Štor 5°-32.	L.
*
Naši balinarji bodo sodelovali na svetovnem prvenstvu v St. Etiennu. Prvič v zgodovini balinanja bo naša balinarska reprezentanca, sestavljena iz treh tekmovalcev iz Slovenije in enega z Reke, sodelovala letos na svetovnem prvenstvu, ki bo od 8. do 10. oktobra v Franrijj.
Francoska košarkarska federacija je sklenila, da bo Francija sodelovala na svetovnem prvenstvu, ki se bo vendarle začelo v Braziliji, in sicer 22. t. m.
»Welt am Montag« kritizira avstrijske igralce in pripominja, da bi bili reprezentanci predvsem potrebni novi napadalci. Jugoslovani so bili boljši kot v Svici, kar velja posebno za nove ljudi Veselinoviča, Ljubenoviča, Feta-koviča in Hercega. Vsi ti bodo v kratkem lahko uspešno zamenjali svoje starejše tovariše.
»Wiener Montag« se pritožuje, da je Avstrija v tej tekmi dosegla samo neodločeni rezultat nad moštvom, ki se v taki sestavi ne more šteti med najmočnejše evropske reprezentance. Kljub temu pa na koncu priznava, da so Jugoslovani zaslužili zmago, čeprav so prav tako kakor Avstrijci zaigrali slabo.
»Weltpresse« piše, da se je včeraj lahko lepo videlo, da so Jugoslovani v nogometu dunajski učenci. Čeprav so gostje igrali v formaciji WM, je bila vendarle to prava dunajska šola: igra samih duhovitih kombinacij, kratkih predložkov in preigravanja ter odličnega tehničnega ravnanja a žogo. V posameznih trenutkih je napad Jugoslovanov spominja] na veliko moštvo.
MLADINA SVOBODE SE UVELJAVLJA
Predvčerajšnjim je bila pionirska prvenstvena i »v m a meti b»öi>ouü m Odredom. Zmagali so pionirji Svobode 1:0 (1:0). Tekma je bila borbena in lepa.
Naslednjo prvenstveno tekmo so igrali mladinci Svobode in Ilirije iz Ljdbljane. Zmagala je Svoboda 7:0 (1:0). Tudi ta tekma je bila zelo lepa in borbena. Ilirija je nastopila z 9 igralci.
V malem rokometu je bila ob istem času rokometna prijateljska tekma med pionirji Rudarja iz Trbovelj in Svobode. Zmagali so pionirji Rudarja 11:6 (6:3).
Tekme cn bile n? ^vobo^i!
Na šahovskem turnirju za prvenstvo Jugoslavije za ženske v Osijeku so bili v I. kolu doseženi tile rezultati: Kazakova : Ciro vi Ö 0:1, Damjanov : Bertok remi. An-drič : Vukovič prekinjeno, Nagy : Korban prekinjeno, Timotejeva : Osterc remi, Timet : inž, Ročič-Delak prekinjeno, Lazarevičeva je bila prosta.
V tem nihalu igralci.,.
so se že zamajali
SVETOVNI PRVAKI SO V PRECEPU
To je nihalo stenske ure, ki ga je izdelal neki nemški umetnik. Le-ta je vdelal v kovinske plošče fotografije 11 zmagovalcev (skupaj z zveznim kapetanom Seppoan Her-bergerjera) iz Berna. Toda prvi na stop novega prvaka v Bruslju pa ni več kazal take simbolične povezave. Nemci opravičuj e j o svoj poraz z Belgijo s tem, da je manjkal »spiritus« Fritz Walter (zgoraj), ki se je s slavo ovenčan pravočasno odpovedal mestu v reprezentanci in je tokrat raje gledal tekmo s tribune. Zatrjujejo, da bodo v srečanju s Francijo 16. t. m. docela popravili zanje skrajno mučen vtis...
K sosedni mizi je prisedla cvetoča mlada 1 o r e 11 e. Imela je bleščeče rdeča usta in obraz izprijene lutke. Prekrižala je noge, si prižgala cigareto ter potegnila iz zajetne črne usnjene torbe pismo. Opazoval jo je, medtem ko je čitala in zlogovala besede z ustnicami. Dim ji je na pol zakrival obraz. Da, ta bo prava... Da jo reši vsakršne zadrege, jo bo pričakal zunaj in se peljal z njo na njen dom ...
Sklonil se je k njej... »Mademoiselle,« je zašepetal, »bi hoteli z menoj nekaj popiti?«
Dvignila je očL »Kaj ne vidite, da imam delo! Ko bi jaz imela vaš obraz in tiste vaše Strel j e, bi se skrila, da bi me nihcé ne videl!« In vnovič se je lotila branja.
Njene besede so ga prešinile kakor električni šok. Za hip je mislil, da bo po njem. Zaprl je oči. Torej je bilo le res! Celò cipa ne mara zanj. Nobeno dekle ga nikoli ne bo hotela Vselej bo sam samcat. Doslej je pohabljenost pomenila zanj zgolj bolečino v nogah, zasoplost, postajanje med hojo in palico z gumijasto konico. Sedaj pa se je pridružilo še to, da ga nobena ženska nikoli ne bo vzljubila, da nikdar ne bo šel z deklico na piknik in da nikdar ne bo deležen poljuba ljubezni... Toda, na brado sv. Jožefa, pokazal jim bo, če more ali ne more dobiti dekle. Pokazal jim bo, če more ali ne more kupiti stvar, ki jo lahko v Parizu dobi prav vsakdo za deset, pet ali celo tri franke! Sel bo v bordel, da, v bordel...
Odprl je očL Cipa se je bila medtem presedla k drugi mizi Segel je po palici in odšel.
»V .Peroquet Gris’, rue Steinkerque!« je zaklical kočijažu. »In podvizajte se!«
Ko se je na večer vrnil v svojo sobo, se je zgrudil na stolček kraj okna in ostal negiben v temi, z rokami, sklenjenimi med koleni; bil je preveč truden, da bi se slekel in prižgal svetilko na nočni omarici. Ne, ni šel v bordel. Prišel je bil resda do vrat... in domala pozvonil... A tedaj ga je ves pagpm zapustiL Izza njmenoprogsstih oknic ste prodirala do
njega pridušen hrup mehaničnega klavirja in prostaški smeh. Pred njegovimi duševnimi očmi se je prikazal natrpano poln salon, ki ga ovija jedek dim; moški, vsi zaripli v obraz od vina in slè; dekleta, ki se, lagodno zleknjena na divanih, dobrikajo v nespodobnih pozah; madame, ki ko prečudno smešen malik sedi za blagajno; Kaj neki bodo dejali vsi ti ljudje, ko se bo privlekel noter? Se mu bodo smejali ter zbijali spričo njegovih nog in ljubezenskih muh neotesane šale? Ne, ti prostori ga nikoli ne bodo videli. Za vse na svetu ne bi hotel stopiti vanje... In če bi tudi moral še dalje trpeti stare muke, stokati v snu, prenašati zdražljive sanje o piknikih in nagih ženskah — prav, pa bo stokal in vzdržal.
Brez misli se je zastrmel ven ter ugledal pred seboj bežno Degasovo senco, ki je šinila prek razsvetljenega okna. Oči so mu begale po četverokotnikih rumene svetlobe na dvorišču. Nemara se je za temi okni nekaj parčkov družilo v ljubavnih objemih. Prav, naj se! Saj se v tem trenutku ljubkuje v Parizu na sto in na tisoče parčkov ter v ljubavnem hrepenenju išče usta. Naj se kar... On pa je pohabljenec, pritlikav, smešen pohabljenec. Nikdar ne bo okusil, kaj je ljubezen.
»Henri, ti si pokveka, grd kruljavec! Tega ne smeš nikdar pozabiti...«
Obup ga je vsega prevzel, ko pesem žalostinka. Začutil je vlago solz, ki so mu lile po licih. Z rokami si je zakril obraz. Ihté je izdavil:
»O, mama, zakaj me nisi pustila umreti?«
8.
GRAD MALROME JE DREMAL v otrplosti avgustovega popoldne. Bil je čas opoldanskega počitka, ko polja in vinogradi leié zapuščeni na SQncu in kmečki delavci s klobuki na obraeih smrčijo v senci senenih kopic. Vseuovsod je bila t&ina, Trofina in brezdelje
Toda tišina v Malroméju ni pomenila tistega spokojnega premora, ki nudi tako ljudem kot živalim okrepčilo in oddih; ne, bila je to prisilna zadušnost otožnega bivališča vil, ne-gibnost krajev, iz katerih se je življenje umaknilo, tihotnost časa v pričakovanju, ki je težko pritiskal na prostorni, z zidovi obdani vrt z ovinkastim, peščenim privozom, gredami dalij, ribnikom z gladino ko steklo, in železnimi vrati z grbom, ki so bila visoka in črna ko vrata na pokopališče.
Na senčnati terasi za hišo je sedela grofica Adela de Toulouse-Lautrec in zrla na Henrija, ki je v platneni obleki in cenenih bombažastih copatah ležal zleknjen na ležalnem stolu iz trsja, da bi ko po navadi po kosilu malce zadremal. Spal je mirno, ščipalnik mu je tičal malo poševno na nosu. eno roko je imel na prsih, medtem ko mu je druga visela ob strani. Debele, škrlatne in vlažne ustnice so se mu ob slehernem vdihljaju neopazno zganile. Knjiga, ki jo je prej čita!, je ležala na ploščnatem tlaku ob kozarcu, do polovice napolnjenem z limonado.
Naposled se je vrnil domov! Njegovo romanje po svetu se je sicer končalo nesrečno, a v splošnem še kar zadovoljivo. Ubogi Riri je bil sicer nadvse potrt spričo svojega neuspeha, da bi »zlezel« v Salon, kot je dejal, a tudi ta bolečina je jela plahneti. Ni bil nemiren; bil je videti zadovoljen, malone srečen.
Zjutraj je pohajkoval po vrtu, se sem pa tja vozil v župnišče, kjei je z abbéjem Soulacom igral partijo »dame«, dosti bral in veliko spal. Proti večeru sta se z materjo skupaj vozila na daljše sprehode. Ni se pritoževal spričo enoličnosti svojega Sedanjega življenja ali zaradi izgube prijateljev. Nikdar ni omenjal Montmartra. Sicer ga je zares prizadelo,, neznansko prizadelo. A dokopal se je do resnice o sc-bi. Nerp.ara se je celo sprijaznil z usodo. Odpoved pa je odtenc»: sreče. Prihodnje leto se bo morda povrnil h knjigam. Knjige ga bpdo odrešile. Nič več ne bo tr—el .