tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 38(1172) Čedad, četrtek, 2. oktobra 2003 wepariru Paritetni odbor je v petek 26. septembra izdelal seznam občin, kjer naj se izvaja zaščitni zakon Določen teritorij zaščite Za vključitev v seznam je zaprosilo 32 občin, 19 1. Malborghetto, 2. Tarvisio, 3 Resia, 4. Lusevera, 5. Taipana, 6. Nimis, 7. Attimis, 8. Faedis, 9. Torneano, 10. Pilifero, 11. Savogna, 13. Drenchia, 14. Stregna, 15. San Leonardo, 16. S. Pietro al Natisone, 17. Cividale del Friuli, 18, Prepotto; 19. Cormons, 20. San Floriano, 21. Gorizia, 22. Savogna D’isonzo, 23. Sagrado, 24. Doberdò del Lago, 25. Ronchi, 26. Monfalcone; 27. Duino -Aurisina, 28. Sgonico, 29. Monrupino, 30. Trieste, 31. San Dorligo delle Valle, 32. Muggia. Sabato 4 ottobre in galleria, venerdì 10 in sala consiliare Incontro di solidarietà con la Valcanale a S. Pietro Ancora una beffa! E’ per il terzo anno consecutivo che rimaniamo senza parole per l’indignazione nel vedere quali “interventi volti allo sviluppo dei territori... dove è storicamente insediata la minoranza slovena” sono stati finanziati nei nostri comuni con i mezzi messi a disposizione dalle legge 38, il famoso miliardo di vecchie lire: manutenzione di strade, bilance pubbliche, latterie...In-somma sempre muri, asfalto, cemento. Anche quest’anno è stato tradito lo spirito della legge ed ancora una volta fondi della minoranza slovena - in tre anni sono ormai 3 miliardi di vecchie lire - sono stati dirottati a riempire qualche falla e carenza di bilancio delle nostre amministrazioni locali. Il famoso comma tre dell’articolo 21 è evidentemente tolto dal suo contesto e filtrato attraverso la normativa regionale per la montagna. Ciò che ne e-sce ci sembra una beffa bella e buona. A questo punto sono indispensabili dei correttivi per non continuare a stravolgere l’intento del legislatore e tradire le aspettative della comunità slovena della provincia di Udine che ha diritto a qualche chance per poter avviare un processo di rilancio anche in campo e-conomico, diritto che le è stato riconosciuto dallo stesso parlamento. La maggioranza di cen- tro-sinistra che governa la nostra regione ha appurato che è indispensabile porre mano alla materia della tutela delle minoranze con legge regionale. La questione è stata all’ordine del giorno da subito con la questione dell’Istituto per lo sloveno ed il Centro per il friulano. (jn) segue a pagina 4 V petek, 26. septembra je bil storjen zelo pomemben korak naprej na poti a-plikacije zaščitnega zakona za slovensko manjšino v deželi Furlaniji-Juljiski k-rajini. Institucionalni paritetni odbor za slovensko manjšino je sprejel seznam občin, kjer naj se aplicira zakon in s tem opravil svojo temeljno nalogo. Kot je razvidno iz naše razpredelnice, gre za 19 občin videmske pokrajine od Trbiža in Naborjeta, mimo Rezije, Barda in Tipane ter Fojde, Ahtna in Nem v-se do Nadiških dolin in Pra-potnega, vključno s Čedadom. Osem je občin z Goriškega, vključno z občino Gorico, šest s Tržaškega, med katerimi je tudi Trst. V glavnem je torej zaobjet skoraj stoodstotno teritorij, kjer je zgodovinsko naseljena slovenska manjšina, zato je lahko Il circolo culturale Ivan Trinko di Cividale, il Centro culturale Stella Alpina della Val Canale e l’Associazione artisti della Bene-eia, con il patrocinio del Comune di San Pietro al Natisone, del Comprensorio Montano Torre Natisone Collio, della Slovenska kulturno gospodarska zveza, dello Svet slovenskih organizacij e della Zveza slovenskih kulturnih društev invitano tutti a partecipare alle serate di solidarietà organizzate per gli alluvionati della Val Canale. La prima serata avrà luogo questo sabato, 4 ottobre, con inizio alle 19, quando alla Beneška galerija di San Pietro al Natisone ci sarà l’inaugurazione della mostra “Oblačila naših dedkov in babic ‘reči in besede’ - Vestiti dei nostri nonni ‘oggetti e parole’ ” sulla cultura del vestire in Val Canale. La mostra resterà aperta fino al predsednik paritetnega odbora Rado Race zadovoljen in prav tako tudi ostali slovenski in del italijanskih članov, ki so seznam sprejeli. Postopek ni bil lahek, zaključil pa se je le nekaj tednov preden bi zapadel zakonsko določen čas (11. novembra). Sedaj je na potezi Ministrstvo za dežele, ki mora pripraviti vso dokumentacijo v zvezi s seznamom, jo poslati v presojo pristojnim ministrstvom, nato ga bo o-cenila vlada. Le-ta mora pripraviti dekret, ki ga bo podpisal predsednik republike. Koliko bo postopek trajal, ni moč predvideti, zadeva je birokratskega z-načaja in mora iti svojo pot, ima pa, kot dobro vemo, tudi politično valenco. Upati je, da di bil seznam objavljen v Uradnem listu 16 ottobre con il seguente orario: lunedì / venerdì 11.00/12.30 - 16.30/18.30; sabato e domenica a richiesta (tel. 0432/731386 -0432/727332). L’ingesso è libero. La seconda serata avrà invece luogo venerdì 10 ottobre, alle ore 20, presso la Sala consiliare di San Pietro con una manifestazione culturale alla quale partecipano Alessandro Oman, do konca leta. Določitev teritorija, razen za člen 8, ki predvideva otvoritev slovenskih okenc v Trstu, Gorici in Čedadu, je namreč predpogoj za izvajanje zaščitnega zakona, še zlasti to velja za videmsko pokrajino, kjer je treba še vse narediti zato, da bodo lahko Slovenci začeli u-veljavljati svoje jezkovne pravice. Seveda bo tu potrebna določena postopnost v skaldu z resničnimi potrebami in zahtevami teritorija. Koristno bi bilo, tudi u-poštevajoč dramatično razdrobljenost teritorija in šibkost naših gorskih občin, neko koordinacijsko telo, ki bi lahko bila skupščina slovenskih izvoljenih predstavnikov, za časovno in vsebinsko usklajeno izvajanje zakona, kar bi gotovo bilo v podporo posameznim upravam. sindaco del comune di Malborghetto / Vaibruna, Bruna Dorbolò, sindaco di San Pietro al Natisone, gli allievi della Glasbena matica - Scuola di musica di San Pietro, e della Glasbena šola - Scuola di musica “T. Holmar” di Ugovizza, i cori Pod lipo, Pomlad e Rečan. Le offerte libere saranno destinate al fondo “prò alluvionati Valcanale”. PESA -—~ pywuc* ÀWRITP mrorroi fi? ^ f IXANZlATA i JL- con \ wnoi \ 7 DlSTl NAT t \ 7=^ AUATVUlA . Vvfe? Z su cwEoeitMi coiai mwt'o!!)%èà -- Vabilo na kosilo V Nadiških dolinah bo 3. oktobra stekla uspešna in že tradicionalna pobuda domačih gostincev Vabilo na kosilo. Trajala bo do 2. novembra in ponudila gostom številne beneške domače specialitete. V nedeljo 5. oktobra se pri špetrskem središču sadja, kot vsako leto, začne razstava - prodaja domačega sadja. Pobuda, ki je prav tako tradicionalna bo tudi letos i-mela svoj folkloristični pečat. četrtek, 2. oktobra 2003 2 All'Università di Udine per l’insegnamento nelle scuole slovene A quando i corsi per insegnanti? Anche durante il recente congresso della Società Filologica Friulana a Lubiana il rettore Furio Honsell ha ribadito la speciale natura delFUniversità di Udine, i-stituita per volontà popolare e impegnata, anche in forza del suo statuto, a promuovere la cultura propria della comunità di riferimento. La valorizzazione della lingua friulana a livello accademico, in primis nella formazione degli insegnanti, è dunque un compito essenziale, ma lo stesso dovrebbe valere anche per la lingua slovena che sta assumendo un peso sempre più signifi- cativo all'interno della provincia di Udine. La legge di tutela delle minoranze linguistiche e quella per la minoranza slovena, ma soprattutto la realtà del territorio con la crescita costante della Scuola bilingue di San Pietro al Natisone, aprono nuovi spazi allo sloveno. La situazione all’università di U-dine a questo proposito purtroppo non è rosea, ci sono difficoltà alla Cattedra di sloveno che inducono gli studenti a optare per altre lingue, non partono i corsi di qualificazione per l’insegnamento nelle scuole con lingua slovena del Friuli-Venezia Giulia. Su questa questione ha richiamato l’attenzione Bruna Zorzini Spetič, consigliere regionale, che ha rivolto uh interrogazione all’assessore regionale Roberto Antonaz. Spetta alle Università, su iniziativa della Regione curare la formazione specifica per gli insegnanti di scuola materna ed elementare con lingua d’insegnamento slovena. Nel 2001, tra la regione Friuli-Venezia Giulia, le U-niversità di Trieste ed Udine e quelle di Lubiana e Maribor è stata stipulata un’apposita convenzione, continua la Zorzini e chiede all’assessore Antonaz di sapere perchè a Udine non si sono ancora attivati i corsi e le altre forme di attività didattiche e di laboratorio per preparare gli studenti all’insegnamento in lingua slovena e inoltre per quale ragione presso la Facoltà di Scienze della formazione di Trieste sia possibile già dall’anno scorso frequentare i corsi, mentre in quella di Udine si ritarda ancora. Piacerebbe saperlo anche a noi. Pisrao iz K Stojan Spetič Res nisem vedel, da so Švicarska drevesa tako visoka. Baje so prav veje nekega drevesa dregnile deset metrov višji daljnovod in povzročile električni mrk po vsej Italiji. Neverjetno. Švicarji naj bi tisto noč, med soboto in nedeljo, italijansko elektrogospodarstvo opozorili ne nevarnost mrka, a so naleteli na gluha ušesa. Dominov efekt je bil neizbežen, čeprav bi zadostovalo le malo, nekaj preventivnih izklopov in pogon ene izmed elektrarn, ki so čez konec tedna počivale. Kajti v noči med soboto in nedeljo, ko so zaprte tovarne in trgovine ter celo diskoteke že mečejo ljudi skozi vrata, deluje elektrogospodarstvo z manj kot 30% svojega potenciala. In se je kljub temu zgodilo. Nisem izvedenec, da bi razlagal tehnične probleme, povezane s tem mrkom, vendar mislim, da je nekaj razlogov že sedaj očitnih. Najprej nesposobnost vodilnih v italijanskem elektrogospodarstvu, ki so vsi iz vrst desnice, saj je le-ta zelo dosledno in korenito uveljavila pravico do “spoils system”, zamer njave voditeljev javnih struktur po načelu, da ni va-žno, če so spo-M sobni, pomem- »L ™ bno je, da so - “naSi”. In ti naši niso ■ vedeli, kaj I LI ti. V pičle pol ure je bila Italija na kolenih in v temi. Civilna zaščita pa je letala od bolnišnice do postaje, da bi dobavila gazolin za samostojne generatorje. Kljub temu je bilo škode za 100 milijonov evrov, vsaka družina bo oškodovana za 20 evrov. Kdo jo bo plačal? In kdo bo plačal za starki na Siciliji, ki sta se ubili, ko ju je tema zalotila na stopnišču? In Zenska, ki je umrla v prometni nesreči zaradi nenadoma ugaslega semaforja? O odgovornostih. Recimo, da je vzajemno obtoževanje večine in opozicije zame nezanimivo. Oboji so prisegali na privatizacijo elektrogospodarstva, čeprav je bila nacionalizacija električne energije prva resnična reforma šestdesetih let in tedaj nastajajoče leve sredine. Privatizacija elektrogospodarstva je pomenila predvsem, da ni več strateško področje, pač pa na njem delujejo cinični in neizprosni tržni zakoni. Tako se Italiji splača ponoči in konec tedna zmanjšati proizvodnjo elektrike, ker stane več. Raje jo kupujejo v Franciji in Sloveniji, kjer strujo proizvajajo z jedrskimi elektrarnami, kakor tista v Krškem. Tu je višek sprenevedanja. Italijani so se po Cernobilju plebiscitarno izrekli za “petletni moratorij”, dejansko pa za ukinitev jedrskih central. Po zadnjih informacijah so doslej podrli eno tretjino strukrur, ves strošek za njihovo odpravo pa bo znašal 3 milijarde evrov. Kljub temu pa kupujejo cenejšo strujo francoskih in slovenskih nukleark! Zaključek? Električni mrk je bil za vse dobra šola. Ugotovili smo, kako šibka in ranljiva je lahko sicer kompleksna postindustrijska družba, kot je naša in da modernost lahko v vsakem trenutku porušijo, pa naj bodo teroristi ali suha veja drevesa v švicarskih gorah. Pomisliti je treba na oblikovanje evropskega elektrogospodarstva, ki naj deluje usklajeno in načrtuje svojo rast po potrebah. Desnica se, kot običajno, zateka k bližnjicam. Sedaj predlaga obnovo nukleark, kar pa ni mogoče, ker so sedaj predrage. Raje bi razvili alternativne vire energije, od sonca, ki ga v Italiji res ne manjka, tja do vetra in morske plime. Se zadnja misel. Prav ima D’Ale-ma, ko trdi, da Berlusconi prinaša nesrečo. Potem pa se je pojavil na televizijskih ekranih, v poenotenem programu. Mislite, da se je Italijanom opravičil za temo? Kje pa. Grozil jim je z reformo pokojninskega sistema. Da bi še kakega jeznoritega starca zadela kap, če bi se pravočasno ne prijel za zadrgo na hlačah... Slovenija Hrvaška in morska meja V “pričkanje” med Slovenijo in Hrvaško okoli morske meje se je vključila Evropska unija, ki predlaga, da bi težave v Sredozemlju reševali z ribiškimi -in ne gospodarskimi - območji, kot je v zadnjem času zahtevala Hrvaška. Le-ta je pripravljena na pogovore in poslušanje tujih argumentov, vendar se ne odreka promociji lastnih stališč in interesov. Tako je dejal na tridnevnem pripravljalnem srečanju za ministrsko konferenco o trajnostnem razvoju ribištva v Sredozemlju, ki bo 25. in 26. novembra v Benetkah, namestnik zagrebškega zunanjega ministra Ivan Simonovič. Težave na tem območju, predvsem ekološke, je treba urejati s “pametno kombinacijo nacionalnih ukrepov in sodelovanjem med državami, ki se med seboj ne izključujejo. Po besedah vodje hrvaške delegacije sta širjenje nacionalne jurisdikcije in multilateralno dogovarjanje edini ključ za zaščito Jadranskega morja v korist vseh obalnih držav. Eden delovnih dokumentov, ki jih je evropska komisija pripravila za .beneško konferenco, obalnim državam sicer priznava pravico do vzpostavitve “izključnih gospodarskih območij”, a takoj zatem opozarja, da “širjenje jurisdikcije na morju zaradi političnih in zgodovinskih razlogov na tem območju sproža posebne probleme, zato so se obalne države doslej odrekale tej možnosti”, ki jo imajo po določilih konvencije OZN o morskem pravu (iz leta 1994). Prav zato so nekatere sredozemske države raje vzpostavile “ribiška zaščitna območja”. Dokument opozarja obalne države na pravice in dolžnosti, ki jih prinaša razglasitev ribiških območij, kakršno je uveljavljanje ukrepov, ki bodo omogočili “trajnostno izkoriščanje ribjih virov”, medtem ko lahko “druge države” lovijo preostale količine ribjega zaroda. Celo tistim državam, ki so v neugodnem zemljepisnem položaju ali pa sploh nimajo dostopa do morja, gre pravica do ustreznega deleža pri izkoriščanju ribjega bogastva. In navsezadnje, kadar meja ribiškega območja poteka med sosednjima državama, je treba skleniti sporazum oziroma doseči pravično definicijo njunih voda. Avtorji delovnega dokumenta torej predlagajo, da bi težave zaradi zmanjševanja ribjih jat v Sredozemlju odpravljali z ribiškimi - in ne gospodarskimi - območji, vendar je treba pri tem upoštevati načelo dogovarjanja med obalnimi in celo drugimi državami. Ce tega kratkoročno ne bi mogli storiti, ponuja dokument v premislek razpravo na regionalni ali podregionalni ravni (Jadransko morje, zahodno Sredozemlje ipd). Postopek bi moral temeljiti na soglasju, to pa - tako je zapisano - ne posega v suvereno pravico obalnih držav do razglasitve izključnih ekonomskih ali ribiških območij. Od teh držav v nobenem primeru ni mogoče zahtevati, da se odpovejo tej legitimni pravici ali pa privolijo v omejitve. Slovenija v glavnem podpira izhodišča, ki jih je pripravila bruseljska komisija, pa tudi vse točke osnutka ministrske deklaracije. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič je poudaril zavzetost Ljubljane za multilateralni način zaščite Sredozemlja in še posebno Jadranskega morja, (r.p.) Lo scandalo dei tavoli operatori Onorificenza a Kučan L’ex presidente della repubblica Milan Kučan è stato insignito nei giorni scorsi del riconoscimento Grosso veneziano (la moneta in oro zecchino della repubblica di Venezia), conferitogli dalla Fondazione Masi. Prima di lui altri due sloveni avevano ricevuto il riconoscimento, il pittore Zoran Musič ed il senatore Demetrio Volčič, attuale presidente della Fondazione. In lista Peterlè Intanto a Bruxelles il settimanale European Voice sta scegliendo, su indicazione dei propri lettori, il perso- naggio europeo del 2003. Tra le 50 persone che più hanno determinato la scena politica europea nel corso di quest’anno c’è anche il parlamentare sloveno e membro della presidenza della convenzione europea Lojze Peterlè. Fiducia nel governo La prima “misurazione” autunnale dell’opinione pubblica slovena (finanziata dal governo, come sottolinea il quotidiano Deio), registra un aumento di fiducia nell’ope- rato del governo (i soddisfatti sono il 43%, a giugno era il 40%). Tra le istituzioni godono della maggior fiducia il tallero, il presidente della repubblica, l’esercito, la scuola, l’Unione europea, i media ed il capo del governo... in ordine decrescente. Nella parte bassa della classifica la Chiesa, i tribunali, i partiti politici e la Croce rossa. Scandalo tavoli operatori Sulla Gazzetta Ufficiale è stato già pubblicato il bando per il nuovo direttore gene- rale del Klinični center di Lubiana. Travolta dallo scandalo dell’acquisto dei tavoli operatori (ben 38) ad un prezzo ritenuto sproporzionato tutta la dirigenza del prestigioso centro clinico lu-bianese, mentre è in corso anche un’indagne della magistratura. Nei giorni scorsi si è dimesso il direttore generale Primož Rode, si è dimesso anche il presidente del consiglio del centro Mirko Bandelj, che è anche il segretario generale del governo sloveno. Sostegno limitato Se il collegio dei sindaci rispetterà il voto dei giornalisti, tra qualche settimana prenderà il posto di direttore del Delo Darijan Košu-. Dei 130 giornalisti del principale quotidiano sloveno (gli a-venti diritto al voto erano 167) sono stati in 72 a sostenere la candidatura di Košir, 56 invece i contrari, due gli astenuti. Non è però detto che il collegio dei sindaci ne tenga conto come è accaduto quando ha deciso di sostituire l’attuale direttore Mitja Meršol, decisione contro la quale si era espressa la maggioranza dei giornalisti. Un quotidiano nuovo? L’editorialista e collaboratore della rivista Finance Marko Crnkovič sta lavorando per l’apertura di un quotidiano d’informazione. Tra gli azionisti della nuova società anche l’austriaca Styria Medien AG, la finanziaria Triglav ed altri ancora. L’investimento è stato stimato in 5 milioni di euro che dovrebbero essere ammortizzati in 5 o 6 anni. Četrtek, 2. oktobra 2003 Litererni večer na pobudo kulturnega društva Rečan T onu skedinj hram poezije V Tonovem skednju v Gorenjem Bardu, ki so ga za tolo parložnost lepuo očedli an kjer je cieu cajt špičamiš v kotu vse ahtala, je biu dober tiedan od tega pru liep večer posvečen literarni besiedi: naši slovi-enski, italijanski an furlanski. Parpravlo ga je kulturno društvo Rečan. Mario Midau, ki ga že vic cajta poznamo čeglih v drugi oblieki, je guoriu o svojem autobiografskem romanu. Napisu ga je v furlanščini ah ima naslov “II cjalcjut”, kar pride reč po našim “me pešta, me mast”. Njega besiede an njega pričevanje so potle zbudile pru zanimivo razmišljanje an diskusijo. Daniel Bucovaz z Lies GLASBENA MATICA - SPETER tečaj diatonične harmonike tečaj trobente vodi prof. Zoran Lupine Tečaja se bosta začela v prvi polovici novembra, deset lekcij je za vsakega in bo vsako drugo soboto. Pouk bo lahko individualen ali skupinski, odvisno od števila tečajnikov in posameznikovih potreb. Članarina: za individualni pouk (deset ur) 200 evrov, za skupinski pouk (skupino sestavljata dva ali trije učenci) 150 evrov. Vpise sprejemamo najkasneje do 17. oktobra. Za informacije se lahko obrnete na tajništvo Glasbene matice v Spetru (tel. 0432 727332) e-mail: glasbenaspeter@hotmail.com Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 18.30. Literarni večer v Gorenjem Bardu je prebrau njega poezije napisane v italijanskem jeziku, kar je biu 15 liet star an odperjajo okno na pomembne momente njega življenja. Rosina Zufferli je doma iz Zaločila. Kot pesnico smo jo spoznal lanskega lieta, ko so adno nje poezijo uglasbili za Senjam beneške piesmi. Poviedala je, kuo so se rodile nje piesmi, je jala de nie pesnica je pa prebrala nekatere zelo intenzivne pesmi. An ta-kuo se je še ankrat pokazalo, de je ideja pesniških večerov “V nebu luna plava”, ki jih že vič liet par-pravlja društvo Rečan, dobra, saj parsili tudi tiste, ki imajo njih poezije kje skrite, de jih pamesejo na dan an “šenkajo” drugim njih najbuj glaboke misli an čustva. (m) SPETER Beneška galerija v soboto 4. oktobra ob 19. uri otvoritev razstave o Kanalski dolini Oblačila naših dedkov in babic «reči in besede» Galeb je spet med nami Mladinski mesečnik Galeb naj pride v vsako hišo, kjer so slovenski otroci, naj pride torej v vsako šolo in na vsako klopco. To je bilo sporočilo na uradni predstavitvi letošnjega Galebovega šolskega dnevnika ob prisotnosti številnih šolarjev in dijakov, v dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini. Z začetkom šolskega leta so namreč že vsi slovenski učenci in dijaki do tretjega razreda nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Spetru dobili v dar šolski dnevnik. V imenu založbe Zadruge Novi Matajur iz Čedada je spregovoril časnikar Igor Gabrovec, ki se je v imenu Galebovega odgovornega urednika Dušana Udoviča še najprej zahvalil zastopnikom treh bančnih zavodov (Zadružno kraško banko je zastopal Klavdij Brajnik, Zadružno banko Doberdob in Sovodnje Flavio Mozetič, Kmečko banko - Banca di Cividale pa Aleksander Semen) za tudi letošnjo finančno podporo, ki je omogočila izid in brezplačno razdelitev dnevnika prav vsem šolarjem. Pohvalne ocene je bila deležna tržaška ilustratorka Živa Pahor, ki ji je bila zaupana zamisel v besedi in sliki letošnjega šolskega dnevnika. Posebno priznanje je bilo izrečeno tudi vsesplošno angažirani urednici Galeba Majdi Železnik, ki je v bistvu duša in motor mladinske revije in vezanih knjižnih izdaj. O vsebini in nastanku zamisli za letošnji Galebov šolski dnevnik je zbranemu pretežno mlademu občinstvu podrobno spregovorila Živa Pahor, ki je v zaključku svojega posega izrazila željo, da bi na osnovi prvotne zamisli v kratkem izdali tudi šop igralnih kart z upodobljenimi živalskimi motivi iz dnevnika. Srečanje ob Galebovem šolskem dnevniku je bila tudi priložnost za predstavitev septembrske številke revije Galeb, ki je letos stopila v jubilejno petdeseto leto izhajanja, kar bo zabeležila z vrsto pobud. Lenghe.d’oc a Tavagnacco Il rock, il rap, il punk, la techno hanno invaso il mondo musicale ad ogni latitudine, ma questi generi come hanno ibridato le tradizioni musicali e come le lingue minoritarie possano apportare elementi di biodiversità dentro il mercato globale della musica? Questo è uno degli argomenti centrali di un incontro che si terrà sabato 5 ottobre alle ore 18.30 presso l’atrio del municipio di Tavagnacco dal titolo “Ocitanie e Friul: Babèl cuintri Babilonie”, dove Babele sta ad indicare la pluralità linguisti- ca, Babilonia invece la società dell’omologazione culturale e delle monoculture dei nazionalismi di stato. Nell’incontro il ricercatore friulano dell’Università di Torino, Marco Stolfo, introdurrà alcuni temi deH’occitanismo e delle radici musicali occi-tane e friulane per leggerne le evoluzioni recenti: il folk, i canzonieri politici, il rock e la tecnologia. Il confronto proseguirà attraverso le voci di un musicista, Alex Rapa dei Gai Saber, un giornalista, Daniele Bergesio della redazione di World Music Magazine e un produttore, Valter Colle di Nota Records. L’iniziativa, dal titolo di Lenghe.d’oc, (che si presta a diverse interpretazioni: seriose come la denominazione di origine controllata, linguistiche come la lingua d’oc, tecnologiche come l’estensione di un documento digitale) mette a confronto la ricerca e gli esperimenti musicali di Friuli ed Occitania. Quattro i gruppi musicali che si presenteranno nell'Auditorium di Felet-to il 3 e 4 ottobre prossimi. Naši paglavci Ivan Trinko ČAKANJE ■ 7 V nasprotni smeri je takrat prikolovratil do hriba in se začel vzpenjati po strmi poti Joškin Zef. Imel ga je nekaj pod kapo in večkrat so se mu noge zapletle, da je izgubil ravnotežje in se zakotalil pod pot. Pa nič ne de; vsakikrat malce po-kolne, malce pomodruje o vzdrževanju poti in zopet veselo naprej. Bil je kmalu pri prvem počivalu. Obrne se nazaj v dolino in glasno zauka, da se jek odzove iz raznih gorskih kotov, in ne- ki pes mu od nekod zalaja v odgovor. Zadovoljen, da se mu je vsaj pes odzval, se spravi zopet v tir. Napravi nekaj korakov, kar ti zagleda ležečega v travi. Ustavi se in ga opazuje z očitnim zadovoljstvom. “No, bratec! Ti pa si pogledal v bokal nekoliko globlje nego jaz. Vidiš ga, kako se je imenitno zavalil! Pr...uu! Pijan je kot prase! Kdo je? Čudno! Saj se še meni kaj takega ne zgodi... Oj, bratec! Ali boš tukaj ob noč? Vstani in hodi, če moreš, pojdeva skupaj.” Brcne ga z.nogo, a mož se ne zgane. Skloni se in ga prime za roko. Nakar ostrmi in se zgrozi. “Jezus, Marija!” vzklikne in treznost se mu hitro povrne. Imel je pred seboj mrtveca in ga tudi spoznal. Kaj naj stori? V strahu in razburjenosti, ki se ga je polotila, ni vedel kaj početi. Stresel gaje zopet krepko, da se bolje prepriča, ali je res mrtev; potem se naglo prekriža in jo ves prestrašen udari kolikor mogoče umo gori po hribu. Medtem je Jakob počasi krevsal od zgoraj in pogosto prisluškoval, če kdo prihaja. In res, ko pride do majhne gošče, skozi katero je šla pot, zasliši naglo korakanje in šum med grmovjem. “Aha, je že tu!” pomisli in se ustavi, da počaka. Toda, namesto nečaka se mu predstavi ves poten, upehan in prestrašen Joškin Zef. “Ti si, Zef!” “Jezus Marija! Jakob, tvoj nečak lezi mrtev na poti!” mu odgovori s tresočim se glasom. Jakoba je nenadno poročilo silno pretreslo; ostal je, kakor da bi ga kdo s kladivom v glavo zadel. Nekaj strašnega, nedoumno groznega je planino vanj. “Kaaj?... mrtev?... nečak?” je zablebetal in se začel tresti po vsem životu. “Mrtev, mrtev! Doli pri počivalu leži zavaljen v travi.” Beseda “zavaljen v travi” ga je spravila v polno in jasno zavest strašanske resnice. Na dnu duše se mu je začelo kopičiti, stisnilo mu je prsi, napolnilo srce, prerito se mu skozi krčevito nategnjeno grlo in izbruhnilo v pretresujoče žalostno tuljenje. Noge so mu oslabele in sedel je, ali bolje, zgrudil se je na kamenje, nagroma-deno pri poti. In tako je prestal prvi grozni učinek nepričakovanega udarca. Zefu ga je bilo žal; ni previdel, da ga tako hudo zadene. Bil je v neprijetni zadregi. “No, kaj hočeš! Božja volja... Vsakemu se lahko zgodi... Nesreča je seveda! Kaj so hoče!” ga je tolažil, kakor je znal. “Nečak je seveda; hiša je stala na njem!... Dober človek je bil... Bog se usmili njegove duše!... Potolaži se! Kaj boš!... Treba iti domov... Pojva!... Treba povedati doma... Pojdi!... “ Jakob je sedel in se stresal, a vendar že bolj tiho ihtel. Zdelo se je, da ni poslušal ali pa ni razumel 2e-fa. Dolgo ga je bilo treba priganjati, preden se je spravil na noge. Naposled je šel opotekaje se za Zefom. - gre naprej - Četrtek, 2. oktobra 2003 4 V Nadiške doline od 3. oktobra do 2. novembra Z jesenjo prihaja Vabilo na kosilo V Nadiških dolinah bo 3. oktobra stekla uspeSna in že tradicionalna pobuda domačih gostincev Vabilo na kosilo. Trajala bo do 2. novembra in ponudila gostom številne domaCe specialitete. Pobudo združenja Invito so predstavili v torek 30. popoldan v Spetru v restavraciji Alle Querce in to skupaj z običajno brošuro, ki vsebuje jedilnike in cene kosil. Vabilo na kosilo se je kot pobuda uveljavila, ker po eni strani združuje kakovostne gostilne in restavracije pod skupnim imenovalcem beneške kulinarične tradicije. Po drugi strani pa vsak kuhar obogati stare recepte z lastno kreativnostjo. Tako se lahko gostje srečajo z jedilniki, ki so bližji tradiciji ali pa takšnimi, ki poudarjajo ustvarjalnost gostincev. Obe varianti sta mikavni in navadno okusni. Ob tem je treba naglasiti dejstvo, da je prehrambena . kultura beneških dolin v bistvu dvojna. Po eni strani so ljudje jedli revno in preprosto. Jesen je prinesla na mizo kostanj, polento, mineštre in druge preproste jedi. Po drugi strani pa hrani Benečija, kar je bilo tudi objavljeno, zelo veliko receptov ali inaCic iste jedi. Dino in Vesna Del Medico sta zbrala na primer kakih 80 receptov samo za kostanj ! Raznolikost je torej . izziv za današnje kuharje in gostince. V tem smislu gre razumeti Vabilo na kosilo, ki je nekaj veC od priložnosti za izlet in jedačo. «$§§• ^ V' t Jesenski motiv iz Benečije Jesen v Benečiji nudi ob hrani priložnost za lepe sprehode, za ogled kulturnih spomenikov in za nakup tipičnih jedi, ki jih lahko odnesemo domov. Tu mislimo na znamenito gu-banco, na med, sir, na jabolka in pridelke iz njih, kot je jabolčnik, na gobe itd. Ce pa si želimo nekaj daljšega počitka, so v beneških dolinah uvedli posebno vrsto turizma, ko lahko za nekaj dni najamemo sobo ali celo hišo. Izbira nam zagotavlja stik z naravo, izlete in razne ponudbe, ki nam jih pripravijo. Vsekakor gre za zanimivo alternativo, ki je lahko prav jeseni privlačna. Gozdovi, ki zadobivajo jesenske barve, potoki in tihe vasi so jeseni vablivejše od klasičnih turističnih središč. Temu se pridružuje dobra kuhinja, ki nas vabi k pokušnji in odvaja od tehtnice, na katero stopamo s tesnobo. Telesno težo bomo merili pozneje! K pobudi Vabilo na kosilo so pristopile naslednje gostilne, restavracije in hoteli (v seznamu navajamo kraj v slovenščini in ime gostilne, kot je zapisano): HlodiC pri Grmeku: Trattoria alla Cascata, Kras pri Podbonescu: Osteria all’Antica, Hra-stovije pri Podutani: Agriturismo Valle d’Oro, Speter: Locanda al Giardino, Trattoria alle Querce, Spehonje pri Podbonescu: Albergo Trattoria alla Trota, Sarženta pri Spetru: Osteria Trattoria alla Cascina, TarCet pri Podbonescu: Osteria ai Buoni Amici, Spessa di Premariacco: Trattoria La Tana del Formichiere, Bamas pri Spetru: Trattoria Taverna Fiorita. Kdor si želi natančnejših informacij, lahko telefonira na sedež Gorskega komprenzorija za Brda ter Nadiške in Terske doline v Spetru, ki je ob delavnikih odprt od 8.30 do 13. ure (telefon 0432 727552/3) ali na Deželno agencijo za turistično promocijo v Čedadu (telefon 0432 / 731398/731461). ZELENI * * listi A fjgf/ Ace Mermolja SKIF Telekom Srbija, medijska prevara Afera Telekom Srbija jasno dokazuje, kaj se lahko zgodi, če v neki demokratični državi ni pluralnosti tiska in seveda časopisnih “glav" ter televizijskih mrež in njihovih lastnikov. Zadeva je bralcem Novega Matajurja poznana in o njej nisem pisal le jaz. Dejstvo je, da je nekdo skušal italijanski javnosti dokazovati, kako je sicer ne najboljša kupčija med italijanskim Telekomom in sr-sbskim dejansko prikrivala ogromne podkupnine v korist predsednika evrospke komisije Romana Prodija, takratnega levosredinskega zunanjega ministra Lamberto Dinija in sedanjega tajnika LD Piera Fassina. Pri podkupninski aferi naj bi sodelovali Miloševičevi meše-tarji, ki jih ni bilo malo. V ozadju naj bi nad goljufijo bdel sam današnji predsednik republike Ciampi. Nekomu v sedanji italijanski desni sredini se je “posvetilo”, da bi lahko bila takšna kupčija usodni udarec za Prodija in italijansko levo sredino. Morda bi uspelo izpodkopati celo Ciampi ja. Ne bom pisal o imenih, ker je Berlusconi že tožil Fassina in zahteva od njega kot odškodnino vsoto, ki bi Fassina finančno pokopala, mene in Novi Matajur pa preprosto razblinila. Zato molčim. Dejstvo pa je, da se je rodila velika afera, ki je pripeljala do ustanovitve posebne parlamentarne komisije, ki jo vodi Enzo Tronfino. Ta komisija se je spremenila v skoraj sodni organ s svojo preiskovalno službo, kar je z zakonskega in ustavnega vidika dvomljivo. Komisija oziroma njen desnosredinski del je produciral mnoge priče in “dokazne” dokumente. Tisk, ki je v lasti Berlusconija in njegovih sorodnikov je vso zadevo do kraja napihoval. Dnevnik II Giornale, ki je last Berlusconijevega brata, je tolkel po velikem bobnu, zakričale so televizije, parlamentarna komisija je prišla v središče pozornosti. Zazdelo se je, da se Prodiju, Diniju, Fassinu in še komu bliža sodna ura. Pozornost javnosti se je s procesov proti Berlusconiju in njegovih sodelavcev, predvsem pa od gospodarske krize, ki izničuje vitezove predvolilne obljube, obračala h kupčiji nekdanje levosredinske vlade s srbskim krvnikom Miloševičem. Past je bila sodno-komisijska, predvsem pa medijska. Ni namreč težko ljudi prepričati, da so si tisti, ki so sklepali kupčije z Miloše-vičevim režimom, umazali roke. To se zdi skoraj nujno. Morda je v tem vzrok, da so nekateri člani komisije, od predsednika Trantina do odvetnika Taormine, ser\’i-rali komisarjem in javnosti priče (od Marinija dalje) in dokumente, ki jih je skupinica novinarjev dejansko izničila. Italijanski dnevnik La Repubblica, ki je v lasti drugih lastnikov in je kritičen do sedanje vlade, je sedaj objavil raziskavo, ki podira vso zgradbo desnosredinskih komisarjev. Novinarji v. bistvu niso našli nič “skritega". Natančno so prebrali javne izpise razprav v komi- siji. Pluli so po internetu in pobrskali po prav tako javnih sodnih arhivih. Primerjali so izjave, datume, dokumente in zgodbe raznih prič in članov preiskovalne skupine, ki je pomagala komisiji in njenemu predsedniku. Ljudje, ki so obtoževali levosredinske voditelje, so zvečina sodnikom in policiji znana imena. Gre za poklicne prevarante, za ljudi, ki so bili blizu mafije ali nekontroliranih tajnih služb. Nastopajo odvetniki, ki so bili vpleteni v procese v zvezi z Berlusconijem in tudi kopice dokumentov so očitno lažne. Gre največkrat za ponarejeno gradivo, kar novinarjem ni bilo težko dokazati. Priča Marini je bil le zadnji in v bistvu najmanj pomemben člen celotne konstrukcije. Novinarji so nadalje zlahka razbrali protislovja v samih izjavah predsednika komisije Trantina, ki očitno ni bil vedno najbolj pazljiv. Nerodnost zgodbe, ki jo bo sedaj desna sredina postopoma umikala v senco, pa dokazuje, da je bila konstrukcija namenjena predvsem medijem. Kdor je ustvaril afero Telekom Srbija, je dobro poznal medije, njihovo površnost in dejstvo, da si bralci zapomnijo mastne naslove z obtožbami, ne berejo pa preklicov in popravkov. Ob tem pa je poznal tudi medijsko moč, ki je odvisna tudi in predvsem od količine. Več televizij in časopisov trobi v isti rog, močnejši je vpliv na bralce in gledalce. Ni potrebno veliko razmišljati, kdo ima danes v Italiji največ medijske municije. Zgoraj zapisano pa dokazuje, da naravno demokratično ravnotežje težko prenese političnega protagonista, ki je obenem lastnik večine najodmevnejših vsedržavnih medijev. Zato bi bil potreben trd zakon, ki postavlja glede problema jasna omejevalna pravila. Fondi sloveni per opere pubbliche nei nostri comuni segue dalla prima Sia l’Istituto che il Centro erano stati imposti dalla precedente maggioranza ma per fortuna non sono mai decollati. Esiste d’altro canto una normativa nazionale nuova (482/99 e 38/01), esiste la necessità di ridefinire lo statuto di autonomia che trova fondamento proprio nella natura plurilingue della Regione, va programmata e coordinata l’azione della Regione in questa materia partendo anche dal riconoscimento delle associazioni che realmente rappresentano, nel nostro caso, la minoranza slovena e che sono indubitabilmente SKGZ ed SSO. Si deve quindi fare una legge e lì dovranno essere regolamentati anche i criteri di finanziamento dei progetti volti allo sviluppo economico dell’area di insediamento degli sloveni nella provincia di Udine. Ma la materia è complessa ed i tempi non potranno essere brevi. Nel frattempo si deve prevedere che i progetti dei nostri comuni (art. 21) siano vagliati dalla commissione consultiva in cui sono presenti rappresentanti della minoranza slovena e di cui la Regione già si avvale per quanto riguarda il finanziamento delle attività culturali, (jn) Pomemben in zanimiv posvet na pobudo Pokrajine Videm - Obveze lllyja Furlani zelo odločno zahtevajo TV programe v svojem jeziku Zamude pri izvajanju zaščitnega zakona na področju televizijskih programov so nesprejemljive. Zakon je bil sprejet pred štirimi leti in ko sta Ministrstvo za komunikacije in javna televizijska ustanova Rai januarja letos le podpisali ustrezno pogodbo, vanjo nista vključili dveh bistvenih aspektov: določitev sedeža Rai, ki je pristojen za programe posameznih manjšin ter po kriterijih evropske listine (le-ta predvideva tri ravni) minimalni nivo zaščite. Nalogo sta prenesli na posebno komisijo, v katero je bil imenovan predsednik videnske pokrajine Marzio Strassoldo (a tudi Sergio Gcrvasutti). Sli so mimo vsi Časovni roki in vprašanje je še vedno odprto. Od tu pobuda Pokrajine Viden, ki je na svojem sedežu priredila kvaliteten in pomemben posvet, na katerem je prišlo tudi do polemičnih tonov v odnosu do predstavnikov vlade in Rai, neizpodbitno pa je pokazal, da je v Furlaniji vprašanje moCno občuteno in da za zahtevo po televizijskih programih Rai v furlanščini stojijo krajevne inštitucije, politični predstavniki tako desne kot leve sredine ter seveda pisan svet kulturnih, informacijskih in izobraževalnih sredin. Videmski župan Cecotti pa se polemično ni niti udeležil posveta. Podpisana pogodba krši duh in Crko zakona 482 oz. pravilnika, zato bo Dežela stopila v stik tako do vlade kot do ustanove Rai in ju poklicala k svojim odgovornostim, je dejal Riccardo Illy in to je bil najbolj opti-pljiv rezultat celodnevnega posveta. Sicer imajo na tem področju pomembno vlogo tudi krajevne uprave. Predsednik deželne vlade je ob tem povedal, da je Dežela Furlanija-Juljiska krajina pripravljena opraviti svojo in da je za programe v fur-lanšcini namenila 170 tisoč evrov, kar je precej, Ce upoštevamo dejstvo, da je rimska vlada za vseh 13 manj- šin predvidela le 100 tisoC evrov. Furlani zahtevajo zase najvišji nivo zaščite po evropskih kriterijih in sicer poseben televizijski in radijski kanal. Gre namreC za večino prebivalstva v deželi, 700 tisoC furlansko govorečih. In v tem smislu zahtevajo tudi dopolnitev pogodbe med ministrstvom in Raiem. Namen vsake televizije v manjšinskem jcziku.je prvenstveno širiti poznavanje jezika ter prispevati k njegovemu razvoju in posodobitvi. Zato sedež, kjer se pripravljajo programi v furlanščini, ne more biti drugje, kot kjer se furlanski jezik govori in sicer v Vidmu. E’ stato Andrea Cardinale, con le sue improvvisazioni blues alla chitarra, ad aprire la manifestazione “Quelli che... il Liceo classico”, organizzata dall’Associazione Liceo classico “Paolo Diacono” in collaborazione con il Comune di Cividale ed il Caffè San Marco, venerdì 26 settembre nel teatro Ristori. Poi è stato un crescendo continuo. Dapprima con il coro Harmonia, diretto dal maestro Schiff che ha presentato un repertorio di canti della tradizione liturgica bi- Pridnim v šoli Upravni odbor Sklada “D. Sardoč” - Onlus razpisuje natečaj za dodelitev sledečih Štipendij: - Pet štipendij v znesku petsto evrov, za učence Dvojezične osnovne šole v Spetru. Prošnji morajo biti priloženi družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. - Sest štipendij v znesku tisočtristo evrov za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. - Štipendija v znesku tritisoč evrov za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra 2002. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (0481 - 32545), Zdravko Custrin (0481 - 387310) in Karlo Cemič (0481 - 78100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 20. Oktobra 2003 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: Sklad - Fondazione D. Sardoč c/o Studio legale t Odvetniška pisarna Sanzin, ulica Diaz 11 - 34170 Gorica. — Aktualno =——=——— Al Ristori promosso daH’Associazione Liceo classico četrtek, 2. oktobra 2003 Dalla Val Resia guidati dal vivace animatore Severino Un bel concerto per il nostro liceo Gita a Postumia con foto ricordo Una comitiva allegra e spensierata, guidata dal vivace animatore Severino, di buon mattino è partita dalla Val Resia. Destinazione: le grotte di Postumia. Il caldo di quei giorni, era il 12 agosto, non ha fatto pensare a molti che all’interno delle grotte, non si scherza. La temperatura è più o meno per tutto l’anno sugli 8°. Ma accanto ai trenini, che ti portano fino al cuore delle grotte, c’erano coloro che per qualche euro ti davano un bel cappottone in lo-den verde che arrivava fino ai piedi. L’interno una meraviglia! Sembra quasi impossibile che tanta bellezza ci sia nel sottosuolo. Colonne e colonnine, pizzi e merletti: più di una grotta sembrava un paesaggio fatato. La guida ci ha spiegato molte cose interessanti e curiosità, per esempio per la formazione di un solo millimetro di stalattite ci vogliono trent’anni oppure che il proteus, l’abitante cieco di queste grotte, può restare senza mangiare anche per mesi! Dal buio e dal freddo di questo paesaggio fiabesco, la comitiva si è diretta, di nuovo avvolta dal bel caldo agostano, verso il castello di Predjama per fare un rapido salto nel passato. Anche qui molte le curiosità ed anche il fascino: basti pensare alle scorrerie del mitico proprietario di questo castello: Erasmo! Per riprendere le forze, ci siamo sistemati per il pranzo nel bel ristorante proprio nelle vicinanze dell’entrata alle grotte di Postumia e poi un po’ di riposo per lo shopping ed il relax sotto le fronde degli alti alberi. Nelle immediate vicinanze del ristorante c’era anche un vecchio mulino che oltre a vendere la farina aveva in vendita anche oggetti antichi: dalle foto ai rosari, dalle tazze alle radio. Anche qui tappa obbligata. Severino era naturalmente molto preciso negli orari e, alle 17.30, come da programma ci fermiamo nella cantina di VinaKras a Seža- na per una lezione sulla lavorazione del vino e per ... sei assaggini in una accogliente e fresca cantina d’epoca. La giornata volge al termine e bisogna far rientro a casa. E così passato il valico di Femetti, velocemente ci dirigiamo verso Udine, Ge-mona e Ospedaletto dove scendono Francesco ed Erica e poi su a Resia. Durante la giornata è stata con noi anche la direttrice della biblioteca di Idrija (di questa cittadina nella sede del Parco c’è stata una mostra nel mese di giugno) che spera tanto di avere, il prossimo anno, una comitiva di Resiani nella sua cittadina nota per i pizzi a tombolo e per le miniere, dismesse, di mercurio. Una bella giornata, trascorsa in bella compagnia anche grazie alla simpatia di Severino che ha organizzato il viaggio ed ha fatto da cicerone per tutto il viaggio. Grazie Severino e... alla prossima! LN. zantino-greca e medievale. Brani di Chopin sono stati poi proposti al pianoforte da Romeo Paoloni, mentre Stefano Fornasaro al flauto e Davide Pasqua alla chitarra hanno proposto un ottimo o-maggio a Piazzolla con l’ultimo pezzo, Libertango, arrangiato dai due giovani musicisti che hanno saputo creare un’atmosfera davvero magica. Michela Lanzutti, I-vana Oviszach e Gabriele Secchiutti hanno proposto alcune poesie di Michel-staedter, commentate da Michele Schiff. Chiusura •in bellezza con Andrea Rudi che ha proposto un pezzo al pianoforte di Strauss, accompagnato dà Michela Lanzutti. Presentato e condotto con brio da Giuseppe Paussa lo spettacolo avrebbe certamente meritato un pubblico più folto. Senz’altro però può esserne soddisfatto il presidente dell’associazione Amleto Sandrini, anche per aver creato un momento alto di incontro tra allievi ed ex allievi di diverse generazioni del liceo cittadino. Le radici della civiltà europea Nella sua mirica Lettera da Roma la scorsa settimana Spetič ha affrontato un tema di grande attualità Riteniamo interessante riproporre la sua riflessione ai nostri lettori di lingua italiana. Non so se Berlusconi, durante il suo mandato di sei mesi alla Snida dell'UE, riuscirà a pollare in porto la nuova costituzione europea. Il presidente delia commissione esecutiva Romano Prodi, poco interessato a pom-Pa e lustrini, non ha fretta e ritiene necessario lavorare aiuola e limare la nuova costituzione anche se per questa ragione ri dovesse rimandare la sua approvazione nella città irlandese di Dublino. Tra le questioni irrisolte del documento fondamentale del-I Europa unita c’è la richiesta, Irosta con sempre maggior da li-rione dal /xi[xi Giovanni Paolo P e ripetuta, sìa pure con diver-Sc sfumature, da Jose Aznar in Spagna, Gianfranco Finì in Ita- lia e Lojze Peterle in Slovenia, e cioè l'affermazione che “la civiltà europea si fonda sul cristianesimo". Fini ha subito aggiunto anche “l'ebraismo” nella speranza che le autorità di Tel Aviv gli concedano finalmente il visto d ingresso in Israele e gli perdonino i vecchi peccati. Poco tempo fa il premio Rotane è stato conferito al pubblicista sloveno Vinko Oslak. In linguaggio poetico questi ha scritto che la rinascita della civiltà europea si fonda su tre colli: Golgota, Acropoli, e Campidoglio. Poiché vivo a Roma il Campidoglio mi ricorda le amorose oche che riuscirono a far fuggire i barbari (in realtà si trattava dei Galli, che restituivano il favore ai Romani) e la nqre Tar- pea dalla quale si gettavano i condannati a morte, i Ixmibini disabili e le donne non credenti. Con il diritto romano, che rappresenta certamente un contii-buto alla civiltà del continente, questa nqxz non ha nulla in comune. Concordo tutta\ia con quanti ritengono che la citazione del cristianesimo sia troppo riduttiva e ingannevole. In fin dei conti è stata preceduta dalla civiltà greca e dalla fede ebraica. Il cri-stianesinx) si è nobilitato con il pensiero ellenista ed è diventato una fede universale, ma proprio nel continente europeo si è corrotto. L’inquisizione non ha soltanto cacciato ed eliminato le credenze popolari e la cultura femminile, ma lui anche esiliato oltre oceano migliaia di “il fedeli" costretti a fuggire come pel- legrini della libertà. Il nostro continente ha rissato un triplice scisma tra i cristiani ed una serie di guerre nel nome di Dio con migliaia di morti. Dalla guerra dei cent’anni alla notte di San Bartolomeo quando furono massacrati gli Ugonotti finncesi. Non nego che i sentimenti religiosi siano parte insostituibile della nostr a civiltà almeno nella stessa misura del pensiero razionalista degli illuministi ed “ enciclopedisti” senza i quali la rivoluzione francese non avrebbe fissato i diritti fondamentali dell'uomo e le libertà civili del moderno stato democratico. La mia coscienza d’altra jxrrte non mi consente di dimenticare che nei secoli del maggior osc urantismo in Eur opa proprio l’islam ixrrtò i risultati di scienza e cultura millenaria. I musulma- ni hanno portato la civiltà sulle rive settentrionali del Mediterraneo, dall'Andalusia alia Sicilia ed ai Balcani. Da loro abbiamo ricevuto la matematica, l’astronomia, la filosofia. Assieme ai monaci irlandesi, che hanno mantenuto l’eredità culturale di quasi tutti ipopoli europei anche dopo le incursioni dei barbari (le nostre?), gli arabi sono sicuramente “i genitori” deffEuropa” anche se sono stati cacciati dalla Spagna e dalla Sicilia con la “reconquista" di Isabella. Nelle aree anglosassoni la polizia e gli antropologi descrivono la gente anche dal punto di vista dell apparteneza razziale e dicono che siamo “caucasici". Là sulle montagne, oltre le quali hanno migrato nei secoli ipojxx li, vivono popolazioni che non sono per nulla meno europee degli sloveni o degli svìzzeri anche se si trovano ai margini e-stremi. Alcuni di loro sono cristiani, altri musulmani. Che cosa unisce dunque i Ixipoli nei processi attuali di integrazione oltre agli interessi e-conomici? La storia della civiltà europea è certamente variopinta, tuttavia la pietra angolare della nuova costruzione rimangono le tragedie del secolo ap-pena concluso e le glien e mondiali sul suolo europeo. Per questa ragione Altiero Spinelli ed i suoi compagni, durante il confino all'isola di Ventatene, hanno scritto “il manifesto europeo" dove il concetto principale è molto semplice: i po/xili europei si sviluppano soltanto in un clima di pace. I ]x>poli guerrieri sono stati sconfitti dalla guani di resistenza, sono stati tutti uniti dalla brama di libertà e democrazia. Che cos'altro ci serve ancora? Stojan Spetič 6 no vi matajur________________________________________________________________________________ ^ Četrtek, 2. oktobra 2003 , Risultati 1. Categoria Valnatisone - Lumignacco 0-0 Coppa Regione Coseano - Savognese 4-1 Allievi Valnatisone - Sacilese 1-3 Giovanissimi Moimacco - Valnatisone 5-2 Prossimo turno 1. Categoria Chiavris - Valnatisone ALLIEVI Palmanova - Valnatisone JUNIORES Com. Lestlzza - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Gaglianese Esordienti Valnatisone - Libero Atletico Rizzi Pulcini Audace A - Moimacco/A Audace B -Moimacco/B Amatori Valli del Natisone - Warriors Bicinicco - Drenchia Atletico Beivars - Poi.Valnatisone Am. Moimacco - A.C. Filpa Classifiche 1. Categoria Buttilo, Sedegliano 6; Valnatisone, Collo-redo di Montealbano, Comunale Faedis 4; Buonacquisto, Flumignano, Reanese, Riviera, Tre Stelle, Risanese 3; Lumignacco 2; Chiavris 1 ; Cassacco, Nimis, Corno 0. Allievi Itala S. Marco, Sanvitese 9; Valnatisone, Sacilese, Gemonese, Domio, Ancona 6; San Luigi, San Giovanni, Donatello , Ronchi 4; Udinese, Palmanova, Tolmezzo, Sevegliano 3; Caneva 2; Ponziana, Mug-giaO. Inizieranno nel prossimo week-end ž campionati di calcio amatoriale del Friuli Collinare La Filpa riparte dalla Terza LaValnatisone non passa: l’ex portiere Tuniz paratutto La Savognese ko a Coseano saluta la Coppa Esordio amaro dei Giovanissimi a Moimacco VALNATISONE 0 LUMIGNACCO 0 Valnatisone: Carnieletto, Gallas, Piccaro, Giugliano, Bastiancig, Domeniš (23’ st. Po-drecca), Bergnach (20’ st. Suber), Paviz, Andrea Dugaro, Bolzicco, Miano (14’ st. Stefanut-ti). A disposizione: Mauro Specogna, Federico Clavora, Federico Chiabai ed Alessandro Corredig. S. Pietro al Natisone, 28 settembre - Nella prima partita casalinga del campionato di Prima categoria, la Valnatisone ha pareggiato con il Lumignacco. Ai valligiani guidati dal tecnico Claudio Baulini il pareggio sta stretto viste le buone occasioni che non hanno saputo sfruttate in fase offensiva. Quando gli avanti sanpietrini si sono fatti valere, hanno trovato difronte l’ex portiere Tuniz in giornata di grazia. La partita è iniziata con un tentativo di Miano che si perdeva sul fondo a fil di palo. Alcuni minuti più tardi lo stesso centrocampis'u batteva una punizione dal limite mandando il pallone sopra la traversa. All’11’ Paviz costringe Tuniz ad u-na parata a terra. Dopo due tentativi infruttuosi degli ospiti, Daniele Bastiancig cerca di sorprendere Tuniz con uno spiovente che si perde di poco sopra la traversa avversaria. La Valnatisone continua la sua serie di attacchi. Per due volte Giugliano si mette in evidenza calciando una punizione che Tuniz respinge, poi con una improvvisa staffilata da fuori area che si perde vicinissima all’incrocio dei pali. A 3’ dal termine Dugaro Andrea Dugaro in slalom salta quattro avversari e conclude malamente. Nella seconda frazione di gioco la squadra locale cerca il successo. Alla mezz’ora un doppio intervento di Tuniz che respinge la conclusione di Paviz e la successiva ribattuta di Suber in angolo, salva il Lumignacco dal ko. Paolo Caffi Con la sconfitta per 4-1 patita a Coseano, nell’ultimo turno eliminatorio di Coppa Regione, la Savognese lascia la manifestazione. La rete della bandiera dei gialloblu porta la firma di Massimo Congìu. L’altra formazione valli-giana, l’Audace, ha riposato. Mancano ancora due settimane all’inizio del campionato di Terza categoria, le due formazioni hanno ancora tempo per migliorare la loro preparazione in attesa dell’evento. Partiranno con una settimana di anticipo i campionati provinciali degli Ju-niores. La Valnatisone e-sordirà sabato 4 ottobre sul campo della Comunale Le-stizza. Prima sconfitta per gli Allievi della Valnatisone che sono stati superati dalla Sacilese. Chiuso il primo tempo a reti inviolate i nostri ragazzi hanno ceduto l’intera posta in palio ai liventini. Francesco Cen-dou ha segnato la rete della bandiera. I Giovanissimi della Valnatisone hanno perso la partita di esordio a Moi- L. Loszach- Giovanissimi macco. I padroni di casa, più avanti nella preparazione, hanno ottenuto un indiscutibile successo. Le due reti dei sanpietrini sono state realizzate da Ruben Chiabai e Luca Loszach. Domenica a Merso di sopra la squadra è attesa al riscatto nel derby con la Gaglianese. Inizieranno il loro cammino sabato 4 ottobre alle 15,30 a S. Pietro gli Esordienti della Valnatisone allenati da Gianni Drecogna che affronteranno gli udinesi del Libero Atletico Rizzi. A Merso di sopra, sempre sabato 4 dalle ore 15, si giocherà il doppio derby tra i Pulcini delle squadre A e B dell’Audace e quelle di Moimacco. Nel week end tra venerdì 3 e lunedì 6 ottobre si metterà in moto il mondo del calcio amatoriale del Friuli Collinare. A rappresentare le nostre vallate nel girone di Eccellenza del calcio ad undici ci sarà la Valli del Natisone. Gli Skrati ospiteranno sabato 4 ottobre alle 14,30 a Podpolizza di Pulfero i Warriors. Nel campionato di Seconda categoria gareggerà la squadra di Drenchia. E-sordio in campionato con il Bicinicco. Ripartirà dalla Terza categoria il cammino del Reai Pulfero, ora con la denominazione di A.C. Filpa, che avrà nel proprio girone quale avversaria la Polisportiva Valnatisone del presidente Pietro Boer. La Polisportiva Valnatisone giocherà lunedì 6 ottobre alle 20,30 a Beivars, mentre la Filpa alle 20,45 a Moimacco. (p.c.) Tra un clic e l’altro la storia del nostro sport Continua la pubblicazione delle Le immagini in nostro possesso che “vecchie” fotografie di squadre, di saranno pubblicate di volta in volta gruppi e di singoli atleti delle Valli del spazieranno tra le varie specialità spor-Natisone. tive locali. La Valnatisone che ha giocato il campionato di Seconda categoria 1971-72 (qui a fianco); sopra la squadra degli Allievi vincitrice del campionato 1976-77 jih prave Maša, pastašuta, ples, mountainbike za liep senjam V 1 novi matajur ^7 .ZV. f C/ Ìtd IxCl četrtek, 2. oktobra 2003 j Kuatarinca par svetim Martine An kimet je. poklicu sina an mu je jau: - Bepic, sem ti ušafu dvie lepe čeče takuo, de bos mogu vebrat za ustvarit družino. Ta parva ima adno novo Mercedes, ta druga pa šestdeset krav. Kero vebereš, za de rata toja žena? - Tisto, ki ima šestdeset krav, tata! - je hitro odguoriu sin. - Oh, to me zlo veseli, sin muoj! Videm, de si zasto-pu, de za nas kime-te je buj pomembna žvina, ku auto! - Ja, videš tata, kadar ratam mož od tiste s šestdesetimi kravi tu štal, jih predam an kupim adno Mercedes an adno Ferrari! *** Telo zadnjo ne-diejo dva triestina s Sporto pod paško sta poprašala adne-ga kimeta: - Na zamierte šjor, a moremo iti na vaš rahli an zeleni travnik za sniest južno? Kimet jih je debelo an prečudvano pogledu an naglo odguoriu: - Ja, ja, biešta ži-har an dobar tek! Zmislita pa se za na pit vode, ker zad za travo store slavo! *** An general je šu telo zadnjo nediejo jest v Čedad v restavracijo “Al pomo d’oro”. Pred banko-nam je sedeu an al-pin, ki takuo, ki ga je zagledu je subit skoču na konac an naredu vojaški pozdrav. - Dobro, dobro alpin - ga je pohva-lu general - se vide, de poznaš grade to-jih višjih. Al vieš ti ker je muoj grado? - Sigurno, gaspu-od general! - je odguoriu alpin. - Bravo, pridan. A vieš tudi, ki kua-zava an general? -ga je spet poprašu general. - Oh za vas, kar želte, za me kuaza-jate pu litra merlota! vetegnu uon še kiek drugega dobrega, ki je napravu tan doma an potlè vsi dol na Prievaie, kjer je bla domača muzika. Ob treh pa velika skupina se je z mountainbike podala po senožetih an ho-stieh za 'no garo, ki je razveselila tisté, ki so gledal an zmaltrala tiste, ki so jo pa pedalai. Se ankrat naj gre pohvala vsieh nas tistim od Pro loro Garmak, ki so poskar-biel za nam stuort preživiet posebno nediejo miez parjatelji. Par korite, ku kadar so bli otroc... So tajšni sejmi za katere nie trieba Se obiest plakate, manifeste okuole ne, saj se vie, de so. An tajšan senjam je Kuatarinca par svetim Martine. ' 2e od nimar se vie, de je na trecjo nediejo setem-berja an že od nimar se gor zbiera puno ljudi. Puno jih je iz rečanske doline, pa tudi iz sauonjske, saj Prieva-lo je glih med dviemam dolinam. Zjutra že pred mašo je bluo puno ljudi na čednim travniku pred cierkvico svetega Martina. Vsi so mogli videt nov kip, novo statuo telega svečenika, ki so jo nardili novo potlè, ki so ukradli tisto, ki je bla v Je bla velika družina tista od Zorke (Albina Borgii) iz Jevščka, kar so utekli gor odtuod za prit v Italijo. Vsieh kupe je bluo devet otruok. Ostalo jih je sedam (Alberto an Luciana sta zapustila tel sviet, kar sta bla zlo mlada). Devet bratru an sestri, njih mama je bla Maria Caucig iz Jevščka, tata je biu pa Genjo Planjacu iz Oblice. Od sedam otruok šele živih, so tle doma Zorka, ki živi v Tarčetu, an Maria, ki je pa v Pagnacco. Te drugi so v Kanadi, adan pa v Ameriki, v Kaliforniji. An pru tisti, ki živi tam, je paršu telo po-lietje gledat, kakuo se imajo njega sestre an na-vuodi tle doma. On je Mario. Zorka ga je zadnji krat videla pet liet od tegà, kar je Sla v Kalifornijo (an tudi v Kanado!), Marija pa nie videla telega brata že 23 liet! Seda Mario je paršu san uon an njega sestre so kupe z njim prehodile vse kraje, kjer so preživiel njih otroške lieta. Takuo nie mogla manjkat fotografija, ki nam jih kaže blizu korita v Jevščku. Paš ki krat so Sli točit tja uo-do! Mario je kupe s sestrami Su pozdravljat tudi parjatelje, kot so Iva Za-breščak, poročena Faletič an puno drugih. Vse tuole se je zgodilo na začetku telega vročega polietja, junija. Liepi spomini, ki ostanejo za nimar v sarcu Zorke, Marije, njih družin, posebno pa v sarcu Maria, ki živi takuo deleč od rojstnih kraju. Njemu naj gre še ankrat velik pozdrav njega zlahte tle doma. cierkvi. Po maši, pastašuta za v- Sveta maša par sv. se na Plesišču, vsak pa je Martine an nov kip Della grande famiglia di Albina Borgù / Zorka per parenti ed amici, sono rimasti in sette. Qui a casa vivono Zorka, a Tarcetta, e Maria, a Pagnacco. Gli altri fratelli sono tutti in Canada, eccetto Mario, che vive in California. E proprio Mario è venuto all’inizio dell’estate, in giugno, a trovare le sorelle. Non poteva mancare una visita ai luoghi della loro infanzia, a Jevšček, dove sono nati ed hanno vissuto con mamma Maria Caucig di Jevšček e papà Eugenio, Genjo Planjacu di Oblizza, fino a che non sono fuggiti in Italia. E così di quei bei giorni trascorsi assieme rimane anche questa foto vicino alla fontana del paese. Sono trascorsi tanti anni da quando i tre non si vedevano. Zorka è stata cinque anni fa in California (ed anche in Canada!), mentre Maria e Mario si sono visti l’ultima volta 23 anni fa. Con l’augurio che non ne debbano trascorrere altrettanti per rivedersi ancora, i parenti tutti di Mario gli mandano ancora una volta i più cari saluti con la speranza di rivederlo quanto prima. Kaki smo bli kako lieto od tegà Se adna “stara” fotografija za se spomnit na stare cajte an za videt kaj-šni so bli, kar so bli nomalo buj mladi tisti, ki so tele lieta nomalo postari-el. Pa, na žalost, tudi za videt tiste, ki jih nie vič med nam. Fotografijo nam jo je parnesla Zorka iz Tarčeta. Je bla nareta na poroki nje sestre Marije an je bluo lieto 1958. Videmo an part tistih, ki so bli povabljeni na kosilo, ki je bluo v Tarčetu... Ze videt tiste ziduove takuo poblanke-Zane, takuo pofarbane... Al se zmistleta, kar so nu-cal tiste rule z rožcami, s perjam, z zvezdicam... Anta tazdol je bluo adne barve (roza, armeno, zeleno, piavo...) an gor pa v drugi barvi se je še ankrat pasalo z rulam... Na fotografiji so ta spriet nuna Teresa Gar- baz. Bla je iz Oblice. Umarla je zlo stara njih 35 liet od tegà. Na čeparni roki, ta parva ta spriet je Maria Jerep iz Ruonca. Le ta spriet, na te pravi roki, blizu none Terese, je Antonio Jerep, le iz Ruonca. Ta zad, s čeparne roke, te drugi je Antonio Borgù - Toni, ta trecja je Maria Petricig, te četarti je Eu-genijo Vogrig - BlaZinu iz Oblice. Te drugi so iz Pagnacco, kamar se je oženi- la Maria Borgù. Te zadnji, tisti, ki se ga malo vidi, je Giuseppe Cernoia - Bepo Uarbane-liču iz Tarčeta, ki je biu mož od Zorke an ki je umaru že puno cajta od tegà. v... \ ^ ' '."T r'\ Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. PietroalNat,viaKlancic4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina 2elezniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK DO 5. JUNIJA 2004 12 Čedada v Videm: ob 6.00*.6.36*.6.50*. 7.10, 7.37* 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.1 7M5.06,15.50,17.00,18. 00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 1 7.35,1 8.45,1 9.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan *' samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....703046 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL 167-845097 ACI Čedad 731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 717208 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Občine Dreka................721021 Grmek.................725006 Srednje 724094 Sv. Lenart............723028 Speter................727272 Sovodnje..............714007 Podbonesec............726017 Tavorjana.............712028 Prapotno..............713003 Tipana................788020 Bardo.................787032 Rezija... 0433-53001/2 Gorska skupnost 727325 Domeniche dolci a San Pietro 2e telo nediejo, 5. otu-berja, začne go par Muoste jesenski targ. Svoj kotiček, ku vsake lieto, bo imeu tudi targ solidarnosti an tle bomo mogli pokušat tiste sladčine, ki jih napravejo naše žene tan doma. Takuo, ki že vesta, s tistim, ki se s tem “zasluže” se pomaga ubuogim o-trokam v Minas Novas (Brasile). V nediejo 5. bojo napravejo njih dobruote fare iz Sriednjega, Oblice, Gorenje- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ari Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28.92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo -DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SOK Se2ana St. 5142M01-Z7926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Associato allUSPI ga Tarbja an Svetega Lienar-ta. V nediejo 12. bo na var-sto Spietar an še Petjag, Bar-nas, Klenje an Ažla. V nediejo 19. Podbonie-sac (Brišča, Ruonac, Landar, Laze, Marsin an Camivarh). Zadnjo nediejo, 26. otu-berja parnesejo blizu njih sladčine pa Sauodnja (Ce-plešišče, Matajur, Tarčmun an Mašera), Liesa, Topoluo-ve an Kozca. Con ottobre ritorna la mostra-mercato di Ponte San Planinska druiina Benečije nedieja 5. oktobra SLAVNIK Tumova koča (mt. 1.820 - lahek -približno lh30’ hoje) Odhod iz Spetra (Belvedere) ob 7.30 Odgovoren: Boris telefon 0481 / 81965 Planinska druiina Benečije pripravlja tečaj telovadbe -Stiamo organizzando il corso di ginnastica Info. Flavia 0432/727631 -Daniela 0432/714303 Quirino (San Pietro). E come sempre c’è anche il mercatino della solidarietà con l’angolo dei dolci preparato dalle donne delle nostre parrocchie. Domenica 5 è il turno di Stregna (Oblizza, Tribil superiore) e San Leonardo. Domenica 12 sarà la volta di San Pietro con Vemas-so, Ponteacco, Clenia ed Az-zida. Domenica 19 porteranno i loro dolci le donne di Pul-fero (Brischis, Rodda, An- tro, Lasiz, Mersino e Montefosca). Chiuderanno in bellezza domenica 26 Savogna (Ce-pletischis, Matajur, Terci-monte e Masseris) con Liessa, Topolò e Cosizza. Anche quest’anno con il “raccolto” si penserà alle a-dozioni a distanza di Minas Novas (Brasile) e per le e-mergenze sul territorio: purtroppo ci sono sempre più persone locali che hano bisogno di essere sostenute, per questo siate generosi! Planinska družina Benečije TEČAJ PLAVANJA CORSO DI NUOTO od 11. oktobra do 13. decembra vsako soboto v bazenu v Cedade od 19. do 20. ure Za informacije m vpisovanje: Flavia 0432/727631 - Daniela 0432/714303 - 04321731190 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 3. DO 9. OTUBERJA Sriednje tel. 724131 Ukve tel. 860395 Rezija tel. 353004 OD 4. DO 10. OTUBERJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Četrtek, 2. oktobra 2003 Annone na ojcet Cristine An Bruna Chiuch (i-grauka, atriCe od Beneškega gledališča) an Aldo Martinig, ona iz Kozce, on iz Podsriednjega, ki pa Ziv-ta v Ošnijem, se morejo pohvalit, de so ratali tašča an tast, suocera an suocero. Njih zet je Giordano Za-notel iz Teglio Veneto, ki se je zaljubu v njih Cristino an na 21. junja jo oženu. Cristina je bla pru liepa noviCa, liepa an vesela. An ponosno so se z njo pred purtonam fotografale nje none Emilia Bucovaz -Milja Flipova iz Kosce (na Cepami roki) an nona Lina Crisetig - Varhuščakova iz Podsriednjega. Na drugi fotografiji vi-demo Cristino potlè, ki je ratala žena od Giordana. Oženila sta se v Teglio, takuo ki smo bli že napisal na Novem Matajurju hitro po poroki, an v telim kraju tudi živta. Buog jim di sreCo an de bi bluo nimar puno ljubezni med njim jim vsi želmo. Kronaka Sestrica, kužini an njega velik parjateu: teli so “te srečni”, ki v torak 16. setemberja so sniedli torto an popil litre an litre (!) kokakole za senjam, ki ga je organizu Michele Vo-grig iz Sauodnje za njega rojstni dan. Tisti dan je dopunu d-vanajst liet an glih tiste d-ni je zaCeu spet hodit v Suolo, v drugi razred sriednje Suole.(seconda media). Takuo je biu senjam za njega lieta, pa tudi za pozdravit polietje, ki je hitro steklo tudi lietos an jesen, ki poCaso poCaso parhaja. Na fotografiji Michele je tisti sede na Ceparni roki, ta par njim je njega sestrica Martina, ki ima pet liet. Potlè so njega kužine Noemi, ki živi tu Spietre, Debora, ki je du Vidme an ki malo cajta od tegà je imiela sestrico, ki se klice Melissa, Elena (sestra od Noemi), parjateu Antonio, ki živi v Sauodnjji an ki zna takuo lepuo gost na ramoniko, de je ki!, an te mali kužin Matteo. Tudi on živi v Sauodnji. Michelnu, ki se lepuo Suola an ušafa tudi cajt za iti igrat balon, želmo vse dobre. Vsiem otrokam na fotografiji pa želmo, de bi le napri rasli zdravi an pridni takuo, ki so do seda. Senjam za rojstni dan an za jesen, ki parhaja