Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
PoStni urad Celovec 2 — Verlagsposfamt Klagenfurt 2
b.
Problem lakote v svetu
ni le problem kosa kruha
Problem .podhranjenih" množic v svetu, skratka problem lakote je pogosto predmet raziskovanj in obsežnih razprav. V zvezi s tem vpraSanjem pa se vedno pojavlja tudi problem nerazvitih dežel, problem neravnovesja v svetu, kjer so kričeče razlike med razvitimi in nerazvitimi državami. Poseben strokovnjak za taka vpraSanja je prof. Jose de Castro iz Ria de Janeiro, predsednik FAO (mednarodne organizacije za prehrano), ki je napisal o teh problemih zanimiv članek, iz katerega povzemamo tudi naslednje misli.
Ko sem leta 1948 objavil svojo prvo knjigo »Geopolitika lakote«, so mi mnogi rekli, da skušam problem se zaostriti. posebno zato, ker sem obtožil kolonializem, da drži dve tretjini sveta slabo razviti. Ko sem bil leta 1952 izvoljen za predsednika FAO, v diskusijah v tej organizaciji niso nikoli govorili o »lakoti*, pač pa bolj sramežljivo o »podhranjenosti*. Uspelo mi je, zrušiti ta tabu, da bi pojmu lakote utrl pot v uradno dojemanje in kot prvo zmago smatram to, da so Združeni narodi danes pokrovitelj svetovne kampanje proti lakoti.
Dejavnost FAO je bila pri spoznavanju tega problema le stranskega pomena. Dejansko spremembo je povzročilo dejstvo, da se je spremenilo gledanje podhranjenih narodov. Tisoč let so ti mislili, da je lakota nekaj, kar je prav tako prirodno, kot so naravni rojstvo, poroka in smrt. Ko se je med njimi razširila znanost, so nenadoma spoznali, da žive na svetu narodi, ki morejo jesti toliko, kot jim organizem narekuje. Odkrili so, da pomanjkanje prehrambenega blaga ni priroden pojav, pač dediščina družbenih krivic in slabe delitve, kar je, vsaj kar se njih tiče, zakrivilo kolonialno izkoriščanje. ' o d naredi so se začeli upirati.
Narodi na Zahodu sicer ugotavljajo, da se nerazviti narodi upirajo, ker so lačni, vendar pa še ne opažajo pravih razlogov za to lakoto. Nerazvitim narodom zato očitajo lenobo, neznanje. Pravijo jim, da so nižie rase. Tudi vremenske razmere da so temu krive, pravijo.
In tako je svet danes razdeljen v dve skupini: na eni strani sta dve tretjini človeštva, ki premalo je, na drugi pa je ena tretjina dobro hranjenih ljudi, ki pa več ne spijo, ker se bojijo upora lačnih. Človeštvo torej živi v duhu dveh negativnih znakov: v znaku lakote in v znaku strahu. To stanje se ne sme nadaljevati, ker je skrajno nevarno.
Predvsem se je treba otresti nazorov, po katerih izhaja lakota od tega, ker proizvodnja prehrambenega blaga ne more tako naglo naraščati kot narašča prebivalstvo. Čez sto let bo na Zemlji morda več desetin milijard ljudi, morda pa jih bo še manj, kot jih je danes. To bo odvisno od gospodarskih in družbenih ustanov, ki jih bodo ljudje do tedaj vzpostavili. Trenutno je kolonializem kriv, da v manj razvitih predelih sveta še vedno vlada lakota. Povsod, od koder je kolonializem izginil, je vprašanje lakote rešeno, ali bo v kratkem rešeno.
Kakšni so izhodi za rešitev vprašanjp, lakote?
Proti lakoti ni posebnega zdravila. Borba proti lakoti je borba proti nerazvitosti. Boriti se moremo le s tem, da odstranimo kolonialistično gospodarsko strukturo in to z agrarno preosnovo in z razvijanjem indu-s}rije. Toda ti dve področji — kmetijstvo in industrijo — je treba vzporedno urejati. Brazilija na primer se je v zadnjih letih zelo naglo industrializirala, toda pozabila je na agrarno reformo in brez te brazilsko gospodarstvo ne more dajati niti surovin za industrijo, niti prehrambenega blaga za potrebe prebivalstva. Treba je hkrati rešiti tako vprašanje kruha kakor tudi vprašanje jekla.
Svet je treba gledati globalno. In pri tem ugotovimo, da je svet globalno vzeto slabo razvit. Za slabo razvitost je značilno neravnovesje. Brazilija ima najsodobnejšo prestolnico na svetu, ima dve mesti, ki spadata med najrazkošnejša na svetu — Rio de Janeiro in Sao Paolo — krasne ceste na jugu in ogromna bogastva. In vendar je slabo razvita dežela. Zakaj? Zato, ker na severu ljudi mori lakota in zato, ker je njeno gospodarstvo povsem neuravnovešeno.
Isto velja v obsegu vsega našega globusa: ‘mamo istočasno ZDA in Indijo. Belgijo in Kongo, skratka slabo razvit svet. Za vse države, tudi za one najbogatejše, je torej nujno, da se vzpostavi ravnotežje.
Nevarna igra okoli Berlina:
Politika sile in groženj zahodnonemške vlade
ne pomeni le nevarnost za Nemčijo, marveč ogroža mir v svetu
Nemčija je že enkrat imela »železnega« kanclerja — Bismarcka in kam jo je vodila njegova politika? Najprej do poprej nikdar dosežene višine, do pretiranega samoljubja in čuta večvrednosti ter vzvišenosti, da je bil padec potem še toliko hujši, ko se je pod vodstvom svojega »Fuhrerja« Adolfa Hitlerja znašla v doslej največji katastrofi. Iz te zgodovine bi se morali učiti zlasti današnji voditelji Zahodne Nemčije z novim »železnim« kanclerjem Adenauerjem na čelu, kajti potem rešitev nemškega vprašanja ne bi bila težka, potem problem Berlina ne bi predstavljal nevarnost za svetovni mir.
Toda ravno iz ie zgodovine se Adenauer in njegovi pristaši očitno niso ničesar naučili. To potrjujejo najnovejši dogodki okoli Berlina, ko se bennska vlada spet skuša igrati z nevarno politiko sile in groženj. Zahodne velesile — Amerika, Anglija in Francija — nosijo za ta razvoj veliko odgovornost, ker so Zahodni Nemčiji dale v roke orožje, da ponovno lahko grozi in s tem priliva olje na ogenj, ki tli v centru Evrope.
Naivno bi bilo verovati zahodnonemškim politikom, če zatrjujejo, da samo' branijo svobodo. Zadnja leta so dovolj jasno pokazala, da njihova politika ni politika obrambe svobode, pač pa politika revan-šizma, ki pod plaščem „boja za svobodo" skriva svoje prave namene. Kaj je zgubila Zahodna Nemčija s tem, da so vzhodnonemške oblasti poostrile varnostne ukrepe na meji? Ničesar! Kljub temu pa grozi Adenauer z najostrejšimi protiukrepi in hoče porušiti še edine preostale mostove — gospodarske, stike — med Vzhodno ir: Zahodno Nemčijo. Amerika in Anglija svojega nemškega zaveznika sicer svarita pred nadaljnjo zaostritvijo, vendar sta demonstrativno poveča!! svoje vojaške sile v zahodnem delu Berlina.
To sc vsekakor dejstva, ki lahko privedejo do nevarnega zapleta, zlasti, če v trenutku največje napetosii eden ali drugi zgubi živce. Na srečo do tega doslej še ni prišlo in je v zahodnem tisku med vrsticami naravnost razbrati neke vrste razočaranost, ker so v Vzhodni Nemčiji mirno gledali, kake se ameriške vojaške kolone s tanki in topovi neovirano pomikajo skozi
Vzhodno Nemčijo v zahodni Berlin. V tej luči so dobile čuden prizvok tudi izjave ameriškega podpredsednika Johnsona ter kanclerja Adenauerja, ki sta med nedavnim obiskom v Berlinu oba poudarjala miroljubnost Zahoda in hkrati zagotavljala, da bodo zahodne države vedno pripravljene odločno braniti svobode.
Visoko doneče fraze o svobodi, miru in demokraciji pa danes ne zadostujejo več, odločilna so le dejanja. Na Zahodu pa pri-
Danes v enem tednu se bo v Beogradu začela konferenca šefov vlad izvenblokov-skih držav, kateri pripisujejo velik pomen ne samo v državah, ki se je bodo udeležile marveč tudi v ostalem svetu. Številni vodilni politiki so podali izjave in so napisali članke o tem srečanju, o katerem so prepričani, da bo pomenilo važno prelomnice v mednarodni politiki. Do vsem svetu namreč poudarjajo, da pripada izven-blokcvskim državam zlasti v današnjem času zaostrene hladne vojne med Vzhodom in Zahodom pomembna vloga pri reševanju svetovnih problemov.
Posebno obširno pišejo o bližnji konferenci v Beogradu razni časopisi, ki soglašajo v tem, da bo beograjska konferenca določila nove politične perspektive. Neki ugledni kairski list je pred dnevi zapisal, da ves svet pričakuje, da bodo v Beogradu sprejeti pomembni sklepi glede vrste mednarodnih vprašanj, kot so razorožitev, berlinska kriza, popuščanje mednarodne na-
manjkuje ravno takih dejanj, ki bi upravičevala zaupanje v izjave vodilnih politikov. Tudi v zahodnonemških listih, predvsem v ilustriranih revijah, se namreč vedno pogosteje oglašajo glasovi, ki izražajo dvom v pravilnost in upravičenost sedanje politike bennske vlade. „Svobcdo ne samo deklarirati, marveč tudi prakticirati,” je pravilno zapisal neki zahodnonemški protestantski duhovnik, ki zlasti graja dejstvo, da mali preprosti človek v Zahodni Nemčiji sploh ni poučen o dejanskih razmerah doma in v svetu in zato tem lažje naseda tistim, ki histerično kričijo o .nevarnosti z Vzhoda”, v resnici pa so sami najbolj goreči privrženci politike hladne vojne — največje nevarnosti za mir v svetu. Sedanji dogodki okoli Berlina to dovolj jasno potrjujejo!
petosti in zajamčenje svobodnega, neodvisnega razvoja novoosvobojenih držav. .Nikoli ne bodo nikakršni zlonamerni poskusi, piše lisi, odvrnili nevezanih držav z njihove poti, še menj pa jih bodo ločili od velike naloge, ki jo danes uresničujejo, ko se borijo za odstranitev imperialističnega gospodarstva, za utrditev mru in za pomoč borbi narodov za njihovo popolno neodvisnost.”
Beograd bo v dneh konference pritegnil zanimanje vse svetovne javnosti. V jugoslovanski prestolnici se bodo zbrali vodilni državniki iz vseh delov sveta, nad 500 novinarjev pa bo svetovno javnost sproti obveščalo o poteku konference.
Na Južnem Tirolskem:
Nov val dinamitskih atentatov
Ekstremistični elementi na Južnem Tirolskem so ponovno- pokazali, da jim ni do pomiritve. Komaj je vodstvo Južnotirolske ljudske stranke pristalo na predlog notranjega ministra, da bi posebna parlamentarna komisija proučila položaj na Južnem Tirolskem in vladi predlagala ukrepe za rešitev tega problema, te je začel nov val dinamit-skih atentatov. Spet so spustili v zrak vrsto električnih daljnovodov in povzročili ogromno materialno škodo, v odgovor pa je italijanska policija nadaljevala z aretacijami in preiskavami.
Spet so dosegli, kar so hoteli, namreč tako imenovani »južnotirolski borci za svobodo-., ki so že pred tedni grozili z novimi nasilji. Dosegli so, da italijanske oblasti upravičeno dvomijo v iskreno pripravljenost južnih Tirolcev na mirno rešitev spora in prijateljsko sožitje med obema narodoma; dosegli so, da so se medsebojni odnosi ponovno zaostrili in je Italija prisiljena pomnožiti varnostne ukrepe. Skratka: komaj začeta pot pomiritve je naletela na nove ovire in izgledi za reševanje problema so se spet poslabšal:, kar pa ni le v škodo Italiji, marveč v prvi vrsti manjšini sami, ki bi morala biti posebno zainteresirana na tem, da č'm prej pride do takega razpleta, ki bi omogočil pogajanja v ozračju miru ie medsebojnega zaupanja. Toda tako zaupanje je zgrajeno na zelo trhlih temeljih, dokler pretresajo ozračje dinamitske eksploz:je.
Morda je prav to spoznanje porodilo na Južnem Tirolskem novo stranko — združenje tistih, ki leta 1939 niso sledili Hitlerjevemu pozivu »Heim ins Re ch«, marveč so ostali doma na Južnem Tirolskem — ki se je takoj od vsega začetka z vso odločnostjo izrekla proti ekstremističnim silam in kot svoj glavni cilj proglasila mirno sožitje mei Italijani, južnimi Tirolci in Ladinci. Stranka je sicer še v začetni fazi svojega delovanja, vendar je že njen prvi pozT naletel na širok odmev med južnotirolskim prebivalstvom in je pričakovati, da bo morala njen obstoj resno upoštevati tudi tradicionalna Južnotirolska ljudska stranka.
Maloobmejni promet med Italijo in Jugoslavijo:
33,627.C£)C im&jmh prefoedov v C> leizži
Videmski sporazum, s katerim je bil uveden maloobmejni promet med Italijo in Jugoslavijo, je prejšnji teden obhajal svojo šesto obletnico. Ugodne posledice tega sporazuma občuti vse obmejno prebivalstvo na obeh straneh meje, kar je najbolj razvidno iz naslednjih številk, ki jih je ob šesti obletnici podpisa videmskega sporazuma objavil .Primorski dnevnik":
V šestih letih veljavnosti videmskega sporazuma je prešlo italijanrkc-jugoslcvan-sko mejo 33,627.000 imetnikov obmejnih prepustnic, kar pomeni nad pet milijonov oseb vsako leto. Največji maloobmejni promet sc odvija na tržaškem področju. Od podpisa videmskega sporazuma je namreč prešlo mejo tržaškega področja 26,617.000 obmejnih prebivalcev iz obeh smeri. Samo italijanske oblasti so v tem času izdale nad 520.000 dokumentov za prehod meje, cd katerih jih odpade samo na Trst 155.000.
Ob šesti obletnici podpisa videmskega sporazuma je podpredsednik stalne mešane italijansko-jugoslovanske komisije za izvajanje določil tega sporazuma dal izjavo tržaškemu radiu, v kateri je poudaril, da je bil z videmskim sporazumom dosežen cilj, ki sta si ga zastavili obe strani. To je bilo omogočene zlasti zaradi dinamičnosti sporazuma samega, katerega členi so bili spremenjeni in prilagojeni potrebam in željam obmejnega prebivalstva. V svoji izjavi je ob zaključku še izrazil željo, da bi stalna mešana komisija tudi v bodoče proučevala samo vprašanja v zvezi z olajšavami, ki bi jih videmski sporazum nudil obmejnemu prebivalstvu.
Vodja jugoslovanske delegacije v stalni mešani komisiji pa je ob šesti obletnici videmskega sporazuma med drugim poudaril:
Ob šesti obletnici podpisa videmskega sporazuma lahko še enkrat ponovim — kar je bilo z jugoslovanske strani že večkrat poudarjeno — da je videmski sporazum eden važnih činiteljev v razvoju dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, izvajanje sporazuma pa daje koristne rezultate za obmejno prebivalstvo na obeh straneh jugoslovansko-italijanske meje. Število koristnikov olajšav, pa tudi število prehodov se iz leta v leto veča, tako da lahko trdimo, da je danes meja med Jugoslavijo in Italijo ena najbolj odprtih meja v Evropi.
Poleg nadaljnjega razvijanja prijateljskih vezi med obmejnim prebivalstvom pa videmski sporazum spodbuja tudi gospodarsko sodelovanje, medtem ko se na osnovi zaključkov zasedanj stalne mešane komisije razvija tudi koristno sodelovanje predstavnikov lokalnih oblasti in prav tako tudi aktivno sodelovanje predstavnikov obmejnih sanitarnih in fifopaloloških ustanov Jugoslavije in Italije. Stalna mešana komisija deluje v duhu medsebojnega razumevanja in z mnogo dobre volje, ki jo kažeta obe strani. Tudi v bodeče bomo storili vse, da se takšno sodelovanje v stalni mešani komisiji nadaljuje.
Zadnje priprave za Beograd
.*
Zahodnoevropska agrarna politika
Evropska komisija Skupnega trga je po več kot triletnem razpravljanju objavila svoje načrte za ureditev skupnega zahodnoevropskega agrarnega trga. Naravnost presenetljivo je, kako malo se ti načrti razlikujejo od prvotnih pričakovanj francoskih kmetovalcev, V podrobnostih predvidevajo načrti pospešitev integracije, tako da bo namesto leta 1973, kot je bilo doslej predvideno, že leta 1967 na vseh agrarnih področjih uveljavljen skupni zahodnoevropski tržni red. Za osnovni kmetijski pridelek, žito, zahteva komisija predčasno opustitev režima uvoznih kontingentov. V zvezi s tem bo uveljavljen sistem postopnega zniževanja cen, s katerim naj bi se med šestletno prehodno dobo cene agrarnih produktov držav članic kolikor le mogoče izenačile.
Vsekakor je težko prezreti, da je objava agrarnega plana v tesni zvezi z nedavnimi kmečkimi nemiri v Franciji, ki so bili posledica predvsem zelo velikih žitnih presežkov kakor tudi izredno velikih zalog mesa in surovega masla. Z druge strani pa zadevni plan ne pomeni dejanske odstranitve agrarne krize v vsej Zahodni Evropi, temveč le premaknitev kmečkega nezadovoljstva oziroma kmečkih nemirov v Zahodno Nemčijo. Kancler Adenauer je že takoj po objavi omenjenega plana naletel na močno opozicijo zahodno-nemških kmetovalcev, katerih voditelj Reh-winkel je le glede na bližnje parlamentarne volitve in zaradi pravkar odobrene pomoči za proizvajalce perutnine in jajc ter za vinogradnike opustil še bolj radikalno formulacijo kmečkih zahtev.
Za zahodnonemške kmetovalce so perspektive trenutno naravnost vznemirjajoče. Če bodo francoski kmetje svojo produkcijo do leta 1965 zares dvignili za 30°lo, kot je planirano in kot to ustreza predvidenemu razvoju, in če b0 zahodnonemška agrarna proizvodnja prav tako naraščala v dosedanjem obsegu, bo edini izhod iz zahodnoevropske krize agrarne hiperprodukcije le še v ustavitvi vseh manjših in srednjih obratov. Plan bo prizadel od približno 2 milijonov kmetijskih obratov v Zahodni Nemčiji predvsem tistih 1,4 milijona kmetovalcev, ki imajo manj kot 10 ha zemlje in ki ne bi mogli prenesti še nadaljnjega znižanja svojih realnih dohodkov iz osnovne proizvodnje.
V Zahodni Nemčiji je bilo zaradi tega že takoj slišati zahtev0 po izravnavi cen francoskih agrarnih proizvodov z ustreznimi za-hodnonemškimi cenami.
Brez dvoma bo objavljeni načrt Evropske komisije v njegovi sedanji formulaciji po za-hodnonemških parlamentarnih volitvah tudi sprejet. Zahodnonemška industrija, ki bo imela od tega načrta očitno korist, se ne bo mogla več upirati francoski zahtevi po pospešeni uresničitvi agrarne integracije,
Ali se morejo v teh razmerah še najti pota in sredstva, da bi se izognili grozeči krizif
Ni dvoma, da bi imelo znižanje cen na strani proizvajalcev za posledico pomembno povečanje potrošnje. Potrošnja mesa v gospodinjstvu 4-članske delavske družine je znašala leta 1959 v Zahodni Nemčiji okoli 33 kg na osebo in leto ter je bila daleč pod statističnim povprečjem potrošnje mesa zahodno-nemškega prebivalstva, ki je znašalo letno 53 kg na osebo. Pri številnih gospodinjstvih upokojencev pa je bila potrošnja mesa še daleč pod 30 kg na osebo. Da pa bi si. zagotovili množičn0 potrošnjo, bi morali manjši obrati znižati lastne stroške. Morali bi torej opustiti že tako udomačeno in doslej po vladi propagirano obliko družinskega obrata in se organizirati v večje obratovalne enote.
Nadalje bi morala družba, torej država, kriti dosedanje presežne obremenitve zahod-nonemških kmetovalcev, ki jih povzročajo predvsem visoki prevozni stroški. Težko breme pa je tudi vzdrževanje lastne družine.
Zahodni Nemčiji vsekakor ne bi bilo treba, da se utopi v »francoskem izobilju*, če bi bila n. pr. industrija prisiljena, da odslej finansira svoje investicije in s tem zvezano ofenzivo izvoza s tujimi sredstvi in ne več preko cene. Toda prav v tem je problem: za-hodnoncmško kmetijstvo je — kolikor ga ne zajema sproletarizirano vaško siromaštvo — še v veliki meri ostanek fevdalno-konserva-tivhih družbenih krogov. Medtem ko je moglo skoraj st0 kt živeti poleg industrijske buržoazije in v tesnem sodelovanju z njo, ne da bi moralo opustiti svoje zastarele pojme o gospodarskem dogajanju, pa je sedaj zašlo v odkrito nasprotje z mednarodnim finančnim kapitalom. Kmetijstvo torej ne more več pričakovati nobene pomoči od industrije in še manj od države.
Prizadevanja za racionalizacijo tovornega prometa
Na letošnjem koroškem velesejmu so avstrijske zvezne železnice imele že drugič zanimivo razstavo o razvoju in poteh za racionalizacijo tovornega prometa ter skladiščenja in prekladanja blaga. Ker so podobna prizadevanja povsod potrebna in ker mora takorekoč vsak podjetnik skrbeti, da bo zmanjšal potrebo po ročni delovni sili in napravil prekladanje in prenašanje težkih tovorov kar najbolj enostavno, priobčujemo v naslednjem nekaj novosti o sodobnih oblikah in pomočkih za transport tovorov.
Največje transportno podjetje na kopnem je železnica. Njen dnevni tovorni promet gre v vsaki državi v desettisoče ton, ki jih je treba spraviti od dobavitelja, v vagone ali pa. iz njih do prejemnika'. Pri tem je treba tovore najmanj dvakrat prekladati, kar ni le povezano s težkim delom, temveč tudi s precejšnjim rizikom razbitja, okvar, razsipa itd. transportiranega blaga.
To je napotilo avstrijske zvezne železnice, da so pričele iskati in se posluževati možnosti najnaglejšega, najenostavnejšega in najcenejšega transporta tovorov. Ker so podobna stremljenja obstojala tudi v drugih državah in pri podjetjih, ki transportirajo po železnici, je prišlo kmalu do mednarodne združitve tozadevnih interesov. Danes ima že vrsta evropskih držav medsebojni sporazum o poenotenih pomočkih in o njihovi izmenjavi v medsebojnem tovornem prometu po železnicah. Železniške direkcije pa imajo tudi pogodbe s tovarnami in podjetji za' uporabo teh enotnih pomoč-kov, tako imenovanih palet (Osterreichi-scher Palettenpool).
Sodobnega načina racionalnega transporta se na pobudo železnic poslužuje v naši državi 134 podjetij s 110.000 paletami. Švica, ki je manjša od Avstrije, ima že 500.000 palet. Koroška je, kakor povsod, tudi v tem pogledu najbolj zaostala, saj ima
Na jesenskem zagrebškem velesejmu:
šele 8 podjetij vključenih v tovorni promet s paletami.
Palete so sila enostavni normirani leseni podložki, ali podstavki, na katere naložijo blago* že ob stroju ali tekočem traku. Na njih naloženo blago lahko shranijo v skladišču. Odgovarjajoče blagu (n. pr. steklenice, paketi, zabojčki ali vreče) opremijo palete eventuelno še s primernim obodom, da je blago tudi od strani zavarovano. Za prevažanje in prekladanje tovorov na paletah uporabljajo primerne vozičke z vilami za dviganje na roko ali pa na motor.
Ko je treba naročeno blago odpremiti v vagon, prepeljejo s pomočjo zgoraj omenjenih vozičkov blago naravnost v vagon, ki ga železnica proti naročilu lahko dostavi naravnost v skladišče. V ta namen razpolaga železnica s primernimi tovornjaki in prikolicami, na katere prepeljejo vagon z železniškega tira v skladišče k nakladanju ali pa razkladanju. Železnica za prevzete palete takoj vrne druge, vseeno kam je blago namenjeno. Na ta način ima podjetnik vedno potrebne palete na razpolago.
Nakladanje ali razkladanje blaga na paletah s pomočjo omenjenih vozičkov traja le 7 do 8 minut za vagon in se odvija brez potrebe fizičnega dviganja, prekladanja ali prenašanja. Zato predstavlja vključitev v poletni pool avstrijskih železnic tudi za vsako podjetje poenostavitev in pocenitev transportov, zmanjšanje potrebne ročne delovne sile in zmanjšanje rizika vsled okvare, razbitja, zloma ali razsipa blaga pri prekladanju ali prevozu. Izdatki za palete in za potrebne vozičke z vilami za dviganje so v primerjavi z olajšanjem in pospe-šenjem transportov neprimerno nizki.
Razstavljalo bo 31 tujih držav
Letošnji jesenski mednarodni velesejem v Zagrebu, ki bo od 9. do 24. septembra, bo spet poudaril ugled, ki ga Jugoslavija uživa širom po svetu. Nič manj kot 31 tujih držav se bo na tej prireditvi predstavilo s svojimi izdelki, in sicer bodo sodelovale: Avstrija, Madžarska, Poljska, Zahodna in Vzhodna Nemčija, Sovjetska zveza. Češkoslovaška, Grčija, Italija, Združene države Amerike (vse te države bodo razstavljale v svojih lastnih paviljonih); nadalje Velika Britanija, Švica, Holandska, Belgija, Indija, Bolgarija, Združena arabska republika, Romunija, Tunis, Maroko, Pakistan, Kambodža, Izrael, Japonska in Gvineja (razstavljale bodo kolektivno v mednarodnem paviljonu velesejma] ter končno še Danska, Švedska, Norveška, Francija, Španija in Brazilija, katere bodo zastopale posamezne firme.
Treba je ugotoviti, da je le težko najti na kakšni evropski prireditvi tako močno zastopstvo iz držav Azije in Afrike. Ravno v tem pa se zrcali že omenjeni ugled Jugoslavije, ki ga uživa zlasti v mladih afriških in azijskih deželah, ki so se šele pred kratkim osvobodile tujega gospostva in danes samostojno gradijo svojo bodočnost. S temi državami vzdržuje Jugoslavija živahne gospodarske in druge stike, kar v prenesenem smislu mnogo koristi tudi državam iz zahodne in vzhodne Evrope, ki si preko Jugoslavije navezujejo nove zveze in si pridobivajo nova tržišča. Zato je razumljivo, da bo na zagrebškem velesejmu zastopana skorcda celotna Evropa, katere gorpodarsivo je močno zainteresirano na tem, da si pridobi nove odjemalce.
Razumljivo pa bo posebno močno zastopano na zagrebškem velesejmu domače jugoslovansko gospodarstvo, tako kovinska industrija, strojegradnja, elektroindustrija, črna in barvasta metalurgija, živilska in kemična industrija, tekstilna industrija, keramika in industrija stekla, motorna industrija, ladjedelništvo v okviru razstav morsko-rečrvega gospodarstva, industrija usnja, tujskc-prometna podjetja in druge panoge. Skratka bo prikazano vse, kar Jugoslavija danes ustvarja.
Sedeminpetdeset milijonov šilingov
za delavske rente v enem samem mesecu
Pokojninska zavarovalnica za delavce — deželni urad Graz — je tekom meseca junija 1961 izplačala 79.557 delavskih rent v skupnem znesku 57 milijonov šilingov. Med temi je bilo 24.349 invalidskih rent, 20.529 starostnih rent, 1292 oskrbovalnih rent, 24.679 rent za vdove in 8708 rent za sirote. 56.013 prejemnikov rent je dobilo tudi stanovanjsko doklado, 36.343 osebam pa je zavarovalnica izplačala še izravnalno doklado.
Povprečne mesečne rente so znašale: za invalide 874,63 šilinga, starostne rente 927,90 šil., oskrbovalne rente 1162,74 šil., rente za
Kot dober znak sicer omenjajo, da se namerava sedanji državni sekretar v zahodno-nemškem ministrstvu za kmetijstvo Sonne-mann letos oktobra umakniti iz državne politike in se docela posvetiti zadružništvu. Toda zavedati se bo moral, da mora biti strah pred »kolektivizacijo*, ki ga vlada umetno vzdržuje, premagan, ko bo integracija v celoti uveljavljena. V nasprotnem primeru se v Zahodni Nemčiji ne b0 mogla več preprečiti resna gospodarska, socialna in politična kriza. Francoski kmečki nemiri so bili le medla senca tistih dogodkov, ki bi utegnili postati pereči kot posledica pravkar objavljenega načrta Evropske komisije.
(Po »Gospodarskem vestniku«)
vdove 547,20 šil. in rente za sirote 195,96 šil.
Na območju Koroške in Štajerske je bilo v prvem četrtletju tekočega leta priznanih 245 enkratnih doklad odnosno podpor za tiste rentnike, ki so brez lastne krivde zašli v finančno stisko, predvsem v primerih težke bolezni. V ta namen so skupno izdali 80.900 šilingov. Poleg tega je zavarovalnica dala v 17 primerih določen prispevek za nakup protez in drugih ortopedskih pripomočkov.
Konzum mesa narašča
Po računih fonda za promet z živino je v letu 1960 avstrijsko prebivalstvo pojedlo za 6,15% več mesa kot v letu 1959. Medtem ko je v letih 1935—1938 znašala potrošnja mesa na osebo in leto 48 kg in je leta 1950 padla na 30 kg, je lani narasla na 56 kg. S to potrošnjo sodi avstrijsko prebivalstvo menda med največje potrošnike mesa v Evropi. Potrošnja mesa perutnine, divjačine in rib namreč v tej količini ni vračunana.
Zakolj se je lani nasproti 1959 povečal pri goveji živini za 8.000 komadov in pri prašičih za 80.000, pri klavnih teletih pa je padel za 23.000 komadov, vendar je količina producirane teletine zaradi povečanja klavne teže telet narasla za 300 ton na 20.000 ton.
I
B
V/ASHINGTON. — V Ameriki je bil sprejet nov vojaški proračun, ki dosega rekordno višino 46 milijard dolarjev. To je hkrati najvišja vsota, ki jo je Amerika v mirnodobnem času namenila za vojaške namene, in to v času, ko se svet prizadeva za razorožitev.
RIO DE JANEIRO. — Brazilska vlada je sklenila, da bo na konferenco izvenblokovskih držav, ki se bo 1. septembra začela v Beogradu, poslala svoje opazovalce. Za vodjo brazilske delegacije je bil imenovan odpravnik poslov brazilskega veleposlaništva v Washingtonu Alfredo Bernardes.
HAVANA. — Svojega opazovalca bo na beograjsko konferenco poslala tudi Bolivija. Kot opazovalec bo Bolivijo zastopal na tej konferenci prosvetni minister Jose Felman Velarde.
MOSKVA. — Drugi sovjetski kozmonavt major Titov je objavil članek v moskovski »Pravdi”, kjer pravi, da se je na svoj polet pripravljal skupaj s kozmonavtom številka 3, o katerem je prepričan, da bo daleč prekosil vse tisto, kar sta Gagarin in on dosegla med prvimi poleti v vesolje. V govoru po radiu pa je Titov izjavil, da bodo na Luni kmalu postavili znanstvene postaje za osvojitev Venere, Marsa in drugih planetov. Titov je tudi mnenja, da bodo ljudje kmalu začeli množično prodirati v vesolje.
JERUZALEM. — Predstavnik jeruzalemske policije je izjavil, da so vojnega zločinca Adolfa Eichmanna prepeljali iz njegove celice v Jeruzalemu, kjer je bil od aprila letos, v neko trdnjavo v okolici Haife. Tam bo ostal do novembra, ko bo jeruzalemsko sodišče izreklo sodbo za njegove zločine med drugo svetovno vojno.
VVASHINGTON. — V ameriških znanstvenih krogih je bilo sporočeno, da bodo še letos izstrelili prvega človeka v vesolje, kjer bo obkrožal Zemljo. Najprej namercvajo izvesti še vrsto poskusov z raketami, s kakršno naj bi tudi astronavt poletel v vesolje. V drugi taki raketi bodo poslali v vesolje šimpanza.
BEOGRAD. — V založbi beograjske .Kulture” je izšla knjiga o nedavnem potovanju predsednika FLR Jugoslavije Tita po afriških deželah. Razen novinarskih sestavkov o deželah in narodih, ki jih je obiskala jugoslovanska državna delegacija, vsebuje knjiga tudi uradne dokumente o srečanjih predsednika Tila z afriškimi državniki, tako besedila komunikejev, govorov in zdravic. V posebnem poglavju pa je natisnjen govor maršala Tita na velikem zborovanju v Beogradu po njegovem povratku v domovino.
NEW YORK^- Predsednik odbora OZN za jugozahodno Afriko je predlagal, naj bi temu področju, ki je pod upravo Južnoafriške unije, dali prihodnje leto neodvisnost. Glede jugozahodno
Afrike je prišlo do nesoglasij med OZN in Južnoafriško unijo, ker le-ta ni dopustila, da bi delegacija Združenih narodov obiskala jugozahodno Afriko in se tam prepričala o razmerah. Indonezijski predstavnik je zato predlagal, naj bi OZN poslala v jugozahodno Afriko svoje policijske čete, ki naj bi zaščitile življenje domačinov, hkrati pa omogočile, da to ozemlje obišče tudi delegacija OZN.
KAIRO. — Arabska liga je uradno sporočila, da bo prihodnji sestanek sveta lige 9. septembra v Casablanci, udeležili pa se ga bodo zunanji ministri. Na dnevnem redu tega sestanka bodo vprašanja Alžirije, Palestine, Omana in Bizerte ter pripravljanje skupnih arabskih akcij za ureditev teh problemov na izrednem zasedanju Glavne skupščine.
WASHINGTON. — Ker se Kuba ni hotela podrediti ameriškemu diktatu na nedavni konferenci držav Latinske Amerike, ZDA naprej zaostrujejo odnose s to državo. Predstavniški dom ZDA je pooblastil predsednika Kennedyja, da uvede popoln embargo na trgovino s Kubo. Hkrati pa je dobil Kenncdy pooblastilo, da lahko odreče pomoč kateri koli državi, ki vojaško ali gospodarsko pomaga vladi Fidela Castra. Značilen primer »svobode”, kot jo pojmuje .svobodni” Zahod!
LUSAKA. — Britanske oblasti so po dolgih letih izpustile na svobodo voditelja severnorodezij-ske Združene nacionalne stranke neodvisnosti Kaun-do, kateremu so domačini ob povratku domov priredili veličasten sprejem. Kaunda je svoj protest proti britanskemu gospostvu demonstriral s tem, da je pred glavnim sedežem svoje stranke v navzočnosti številnih novinarjev demonstrativno sežgal izkaznico, ki so mu jo izstavile britanske oblasti.
NEW DELHI. — Indijske oblasti so poslale 2S ladij na območje Delhija, kjer bodo evakuirali na tisoče prebivalcev iz 38 vasi, ki so ogrožene zaradi poplav. V eni izmed poplavljenih vasi stoji voda meter visoko. Zaradi naraščanja vode se je moralo preseliti najmanj 10.000 ljudi.
STANLEYVILLE. — Po dvodnevnih pogajanjih med novim predsednikom kongoške vlade Adulo ter prejšnjim zakonitim premierom Gizengo je bilo sporočeno, da Gizenga priznava Adulo kot predsednika osrednje kongoške vlade ter sprejema položaj podpredsednika vlade nacionalne enotnosti. Novi kongoški premier Adula je izjavil, da bo skupaj z Gizengo nadaljeval politiko umorjenega Lumumbe za narodno enotnost Konga. Glede odpadniškega režima v Katangi pa je Adula poudaril, da se bo po potrebi poslužil vseh sredstev, da zagotovi enotnost države.
DUNAJ. — Za torek 5. septembra je sklicana prva seja ministrskega sveta po poletnih počitnicah. Zvezno vlado čaka cela vrsta važnih problemov, kot so zaključna pogajanja o državnem proračunu za leto 1962, vprašanje Južne Tirolske, evropska integracija, zahteve kmetijstva in podobno.
OSLO. — Nordijski svet skandinavskih držav se je bavil z vprašanjem vključitve teh držav v EWG. Danska se je za tako vkl|učitev že odločila. Norveška pripravlja tak korak za pozneje, medtem ko namerava švedska doseči rahlejšo povezavo, da bi ohranila svojo nevtralnost. Samo Finska je odklonila vsakršno povezavo z EWG.
V celovški »Galeriji 61• :
VVerner Berg se predstavlja z novimi lesorezi
»Vedno se mi zdi novo doživetje, ko zarežem v les.« Tako je dejal znani koroški umetnik prof. dr. Werner Berg, ko je zadnji petek govoril ob priložnosti otvoritve njegove najnovejše razstave — v celovški »Galeriji 61« — pred zbranim občinstvom, med katerim je bilo videti tudi številne visoke predstavnike koroškega kulturnega, političnega in javnega življenja; poseben poudarek dogodku pa je dajala navzočnost ravnatelja Moderne galerije iz Ljubljane dr. Kržišnika, saj je manifestirala tesno kulturno povezavo med dvema sosednima deželama Koroško in Slovenijo.
Sedanja Bergcva razstava v ..Galeriji 61" obsega 41 listcv, ki so nastali po letu 1956, torej so plod petletnega dela. V njih je umetnik zajel pestro kolekcijo drobnih dogodkov in jim dodal Se vrsto pokrajinskih motivov, ki ponekod spominjajo na njegove značilne oljnate slike. Vendar so morda prav zaradi pomanjkanja pestre barvitosti še bolj prepričljive, saj zapustijo v gledalcu globok vtis, ki ga spremlja še dolgo po ogledu razstave. Ne da bi delali kakršno koli primerjavo, velja to še posebno za slike ..November", „Hiša v svetlobi", ..Hiša v noči" ter ..Slepi organist".
„S!ike sc tesno povezane z ljudmi in kraji, v katerih živim in kjer najdem neizčrpen vir novih prijemov za ustvarjanje.” V teh besedah je umetnik tudi že povedal, da je njegova umetnost živ izraz življenja na juž-
Glasbeni festival v Izraelu
Mogoče je v zadnjem času prav Eichman-nov proces spet zbudil več zanimanja za mlado državo Izrael. Toda ne glede na ^večje ali manjše zanimanje za to povojno državno tvorbo pa vlada v mednarodnem glasbenem življenju precejšnje zanimanje za letošnji mednarodni glasbeni festival v Izraelu, ki bo zajel konec avgusta in prve dve tretjini septembra. Zanimanje za ta festival je toliko bolj razumljivo, če upoštevamo velikanski delež, ki ga imajo Židje v mednarodni glasbi ne samo kot ustvarjalci, temveč še zlasti kot poustvarjalci. Ako bi namreč naštevali slavne soliste — violiniste, pianiste in druge ~~ in dirigente, tedaj bi med njimi ugotovili presenetljivo visoko število Zidov. V Izraelu samem pa raste nova generacija židovskih glasbenikov, ki ustvarjajo v novih razmerah in novem okolju.
Na prvem mednarodnem glasbenem festivalu, ki se bo jutri začel v Izraelu, bodo sodelovali solisti svetovnega slovesa, kot so Pablo Casals, Rudolf Serkin, Eugene Isto-min, Leonard Rose, Maureen Forrester, ter skladatelji, kot je na primer Darius Milhaud. Prav tako bodo nastopili znani ansambli, kot Budimpeštanski kvartet, Izraelski filharmonični orkester, Komorni zbor iz Tel Avi-va in zbor »Rinat« ter druga slavna imena iz glasbenega sveta. Eden od koncertov pa bo posvečen skladbam mladih izraelskih avtorjev, ki bodo tako imeli priložnost pokazati svoja dela ljubiteljem glasbe iz vsega sveta, ki bodo prišli v Izrael, da prisostvujejo festivalu.
nem Koroškem, kjer je našel novo domovino. In lej svoji novi domovini posveča svojo umeinost; v njegovih umetninah brez težave spoznamo našega človeka iz Podjune, kako živi, se trudi in veseli, kako je navezan na svojo zemljo, ki jo z ljubeznijo obdeluje, čeprav mu le pičlo poplačuje njegov trud. Zato Bergovi liki ne pripovedujejo c razkošnem življenju in brezskrbnem veseljačenju, marveč so povest delovnih ljudi, katerih večkrat trpki obrazi so večno
V svetu se zelo veliko govori in piše, da televizija izpodriva gledališče in kino. V zvezi s tem se navajajo tudi konkretne številke. Kaže pa, da v Sovjetski zvezi to ne drži. Res je sicer, da v Sovjetski zvezi televizija še ni tako množično razširjena kot ponekod na Zahodu, kar je tudi delno razumljivo, kajti kakšna bi morala biti mreža, ki bi mogla zajeti vsa ogromna prostranstva te dežele.
Toda bolje kot to nam zgornjo ugotovitev potrjujejo številke same: V minulem letu so sovjetski državljani potrošili za vstopnino v
1000 opernih predstav v Bayrcuthu
Wdgnerjeve slavnostne igre v Bay-reuthu spadajo med najstarejše tovrstne prireditve in imajo od svoje ustanovitve leta 1876 že bogato tradicijoi. Ravno pred nedavnim je Wa-gnerjevo operno gledališče v Bajreuthu slavilo jubilejno 1000. predstavo z uprizoritvijo opere »Somrak bogov«.
V vrsti tisočih opernih predstav zavzema prvo mesto »Parsifal«, ki je bil v Bayreuthu doslej uprizorjen 280-krat. »Mojstri-pevci niirnberški« so bili na tem odru 130-krat. Zelo priljubljena je tudi štiridelna glasbena drama »Nibe-lunški prstan«, katere posamezni deli so doživeli naslednje število uprizoritev: Somrak bogov 86, Siegfried 82 ter Rensko zlato in Walkiira po 81 predstav. 77-krat je bila uprizorjena opera »Tristan in Izolda«, 69-krat »Leteči Holandec«, 63-krat »Lohengrin« ter kot zadnji »Tannhauser«, ki so ga igrali 31-krat.
oooo
lepa melodija dela in dolžnosti. Kot pravi umetnik zna prisluhniti najintimnejšim čustvom človeka, ki jih potem brez vsakega olepšavanja in izumetničenja demonstrira s krepkimi in hkrati skopimi potezami, kjer se črno in belo združujeta v globoko občuteno harmonijo.
Kakor je Bergcva umetnost živo povezana z domačimi kraji in ljudmi, pa vendar ni omejena na ozek krog, nasprotno, po:tala je sredstvo za posredovanje teh krajev in ljudi ter njihovega življenja široki javnosti. Ta širina se ne konča v Celovcu in na Koroškem, sega na Dunaj, v Ljubljano, v Miinchen, v Pariz in v mnoge druge kulturne centre, kjer povsod so že občudovali umetnost znanega umetnika iz manj znane podjunske vasice. In številna priznanja in nagrade, ki jih je prejel na raznih razstavah, so potrdilo njegovega umetniškega slovesa.
Razstava Bergovih novih lesorezov v ..Galeriji 61" ostane odprta do 9. septembra, in sicer vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure.
gledališča 2 milijona rubljev, za kino pa 50 do 70 milijonov.
Pa tudi te številke še ne povedo vsega, izrazitejše so naslednje: V Sovjetski zvezi je 82.000 državnih kinematografov s 7 milijoni in pol sedežev ter 25 tisoč kinematografov, ki so v upravi sindikatov, kulturnih krožkov, kolhozov itd., z 2,100.000 sedeži, kar pomeni, da imajo v Sovjetski zvezi v celoti skoraj 10 milijonov sedežev v kino dvoranah. V minulem letu je te kinematografe obiskalo 4.200,000.000 obiskovalcev, kar pomeni, da je vsak sovjetski državljan bil povprečno 30-krat v kinu. Sovjetska kinematografija da na leto okoli 120 celovečernih filmov, od katerih odpade 75 na sodobne teme.
Sramota za ..kulturno" Ameriko:
OBJAVA
Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence
Ponavljalni izpiti so v ponedeljek, dne 11. septembra ob 8. uri.
Sprejemni izpiti za vse razrede so v torek, dne 12. septembra ob 8. uri.
V	sredo, dne 13. septembra 1961, je v času od 14. do 16. ure vpisovanje za vse razrede.
V	četrtek, dne 14. septembra, je ob 9. uri šolarska maša in ob 13.25 prvi redni pouk.
Uradne ure so vsak četrtek od 8. do 10. ure.
Ravnateljstvo
V Beljaku razstavljena „umetnost iz Čajne“
Do 5. septembro je v Paraeelsovi dvorani beljaške mestne hiše razstava tako imenovane »umetnosti iz Cajne". Posebno pozornost vzbujajo slike in grafike Antona Koliga ter slike in plastike Franza VViege-leta, obeh »velikanov" nekdanjega umetniškega kroga v Cajni. Kot povezovalni člen med staro in mlado generacijo je omeniti Sebastiana Iseppa, medtem ko sta izmed mladih zastopana kipar Johannes Obersteiner in vnuk Antona Koliga - Corne-lius Kolig.
Z razstavo je kulturni referat beljaške mestne občine spet enkrat omogočil vpogled v svoječasno zelo slovito umetnost iz Cajne, od koder se je sloves »čajnske umetniške šole" širil po Koroški in daleč po ostali Avstriji.
Slavna „Metropolitan“-opera v New Yorku
mora odpovedati igralsko sezono in odpustiti najboljše umetnike
Zelo značilni za ..kulturni” nivo Amerike ro dogodki okoli slavne Metropolitan-opcre v New Ycrku, katera se je znašla v velikih finančnih težavah. Že doslej je znašal primanjkljaj tega gledališča 840.000 dolarjev, bi se pa zvišal za nadaljnjih 750.000 dolarjev, če bi ugodili zahtevam glcsbenikcv po zvišanju honorarjev. Zato vodstvo opere tudi ni moglo obnoviti pogodbe z dosedanjimi člani opernega ansambla in so mnogi slavni pevci medtem podpisali pogodbe že drugje.
Predsednik družbe, ki upravlja to gledališče, je poudaril, da je zelo težko vzdrževati operno gledališče brez državne podpore. Kot primer je navedel milansko ..Scalc", ki ima vsako leto deficit za 4 milijone dolarjev, katerega pa krijeta občina in država. V Ameriki, ki izda letno za oboroževalno tekmovanje 46.000,000.000 dolarjev, pa ni denarja za svetovno znano kulturno ustanovo!
Prevladuje mnenje, da se bo newyorška Metropolitan-opera pod takimi pogoji morala odpovedati redni igralski sezoni, kar bi se zgodilo drugič v 77-letni zgodovini lega slavnega gledališča. Prvič je bilo to namreč v sezoni 1892/93, ko je bilo poslopje močno poškodovano vsled požara. Zadnji izhod je še predsednik Kenr>edy, od katerega pričakujejo, da bo interveniral in zagotovil nadaljnji nemoteni obstoj enega najbolj znanih opernih gledališč v svetu. V nasprotnem primeru pa bi zaprta vrata Metrcpolitan-cpere v New Yorku glasno obtoževala današnje razmere v Ameriki, kjer je sicer dovolj denarja za vojaške namene, ni pa sredstev za kulturo in umetnost!
Sovjetska televizija ne ogroža gledališča in kina
JANKO PLETERSKI:
Manjšinska zakonodaja na Koroškem
po drugi svetovni vojni
i
Prvi moment je zunanjepolitičnega značaja. 20. junija 1949 je bilo objavljeno sporočilo Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil o sporazumu glede avstrijske državne pogodbe. Kompromis je obsegal naslednje točke: a) meje Avstrije ostanejo nespremenjene, b) Avstrija mora zagotoviti slovenski in hrvaški manjšini 2aščitne pravice, c) Sovjetska zveza dobi sporazumno določeno od-škodn:no za nemško imetje v Avstriji. Od tega trenutka dalje je Avstrija koroško vprašanje lahko obravnavala predvsem kot notranje vprašanje, čeprav so jo še vedno nepodpisana državna pogodba in še trajajoča zavezniška zasedba, kakor tudi drugi zunanjepolitični oziri, zlasti oziri mednarodne rehabilitacije, navajali na zadržanost in previdnost.
Pomemben element za razvoj po letu 1949 je bilo stališče slovenskih političnih organizacij, ki so poudarile svojo lojalnost do avstrijske države in deklarirale, da vidijo vlogo slovenske manjšine predvsem v tem, da postane na osnovi enakopravnosti z nemškim prebivalstvom most med sosednima narodoma, med Avstrijo in Jugoslavijo. To svoje lo-
jalno stališče so slovenske organizacije v praksi dosledno uresničevale in v tem razvoju se je napredni del organizirane manjšine celo odrekel svoji lastni politični stranki, da bi omogočil večjo integracijo slovenskega prebivalstva v politično življenje države in njegovo aktivno sodelovanje za splošni napredek. Pri volitvah v državni in deželni zbor 21. februarja 1953 so napredni Slovenci zavestno podprli Socialistično stranko Avstrije, ki je svojo vodilno vlogo na Koroškem tedaj močno okrepila (na vsem Koroškem je SPO tedaj napredovala za 20.922 glasov, od tega skoraj polovico, t. j. za 9954 ali 47 %> glasov na dvojezičnem področju, čeprav tvori prebivalstvo tega izrazito agrarnega področja le 23 °/o cele Koroške). To dejstvo je med drugim dobilo svoj izraz tudi v sodbi, ki jo je na osnovi neposrednega proučevanja položaja na Koroškem dal 1. 1958 dopisnik švicarskega lista »Neue Ziircher Zeitung« dr. Viktor Maier: »Najboljši dokaz za politično integracijo koroških Slovencev v avstrijsko državo pomeni dejstvo, da obe slovenski organizaciji na Koroškem, ki ju v ostalem
nikakor ni mogoče označiti kot iredentistični, v zadnjih letih sploh nista več poskušali, da bi pri volitvah v deželni zbor in v parlament nastopili z lastnimi listami.«
Splošni uspeh dvojezičnih šol, kljub nepopolnemu izvajanju uredbe iz 1. 1945, je bil dober tako s pedagoške kot s politične plati. To je pokazalo tudi posvetovanje o dvojezični šoli, ki ga je koroška deželna vlada sklicala 6. oktobra 1953 in na katerem so bili razen članov deželne vlade, predstavnikov strank in Slovencev navzoči tudi uradniki šolskega nadzorstva, vrsta učiteljev z dvojezičnih šol in nekateri izvedenci. V načelu je prišlo do skoraj popolne enoglasnosti za dvojezično Šolo. Uspeh dvojezične šole so potrdile tudi ugotovitve strokovne komisije avstrijskega prosvetnega ministrstva, ki je pregledala stanje na bivših dvojezičnih šolah v začetku leta 1959, že po odpravi uredbe iz 1. 1945. Žal poročilo komisije ni bilo priobčeno in za njene ugotovitve izvemo le po povzetkih, ki so bili izrečeni v avstrijskem parlamentu. Na plenarni seji državnega zbora 19. marca 1959 je poslanec socialistične stranke dr. Max Neugebauer povedal:	»Nove-
mu odboru za pogajanja (o koroškem šolskem vprašanju, op. pis.) so zelo koristile izkušnje šolske komisije, ki jo je poslalo prosvetno ministrstvo na Koroško. Komisija je
ugotovila zelo veliko pozitivnega za dvojezično šolo . . . Pedagoško dragocena je bila ugotovitev, da otroci v dvojezičnih šolah ne zaostajajo glede izobrazbe za otroki v enojezičnih šolah ... Materialno znanje morda ni tako dobro, toda sposobnost, t. j. formalna stran, je izredno dobro razvita in presega uspehe na enojezičn h šolah. Komisija je nadalje ugotovila . . ., da je dvojezična šola, to je srečanje otrok v eni šoli, potrebna za solidarnost obeh narodnosti. Pri izločitvi Slovencev bi se vzajemnost razbila.« Na podoben način se je o pozitivn;h uspehih dvojezične šole izrazil tudi koroški deželni glavar in predsednik deželnega šolskega sveta F. Wedenig. Pozitivno stališče do dvojezične šolske ured tve ni imelo samo slovensko prebivalstvo, marveč celotno, tudi nemško prebivalstvo dvojezičnega ozemlja. O tem priča na tem področju neprestano večanje vpliva socialistične stranke, ki je med vsemi avstrijskimi strankami tako ureditev najdosledneje in najdalje zagovarjala.
Semkaj je treba uvrstiti, za nadaljnji razvoj odločilno dejstvo, da je po letu 1949 koroško manjšinsko vprašanje postalo notranje politično bojno vprašanje med konkurenčnima vladnima strankama. Ostrino in oblike tega boja pa je začela narekovati poudarjeno nemško nacional-
na stranka »neodvisnih«, pozneje »Fre heitliche Partei Osterreichs« (FPU), ki se je pojavila, ko so 1. 1949 bivšim nacistom vrnili volilno pravico. Koroška, kjer je ta stranka 1. 1949 dobila 20 °/o glasov, se je uvrstila med njena najmočnejša oporišča v Avstriji. Sprva sta še obe koalicijski stranki skušali odbijati nemške nacionalistične zahteve s tem, da sta razpravljali o reviziji dvojezične šolske ureditve. A to v glavnem tako, da bi osnovna načela ostala ohranjena, le ozemlje izvajanja bi se radikalno skrčilo. Toda pozneje je meščanska Ljudska stranka (OVP) popolnoma prešla na pozicije FPO in opustila teritorialno načelo in postala pobornik za to, da se vprašanje pouka v slovenskem jeziku prepusti odločitvi staršev ali bolje rečeno, tistim tradicionalnim političnim, socialnim in gospodarskim či-niteljem, ki tako odločitev staršev oblikujejo. Nacionalističnim elementom je uspelo, da je manjšinsko vprašanje prenehalo biti predmet stvarnega obravnavanja, marveč je umetno dobilo videz patriotičnega boja (nemški) domovini zvestih državljanov proti sovražnikom te domovine, t. j. proti koroškim Slovencem, katerim so na vsak način hoteli naprtiti krivdo iredentizma.
(Se nadaljuje)
25. avgust 1961
19. novembra 1961 bodo
volitve v kmetijsko zbornico
Letos jeseni bom0 koroški kmetje, kmečki najemniki in užitkarji ter zastopniki agrarnih skupnosti šli tretjič po drugi svetovni vojni na volišče volit svoje zastopnike v krajevnih kmečkih odborih, v odborih okrajnih kmečkih zbornic ter v občnem zboru in strokovnih odborih Kmetijske zbornice za Koroško. Volitve so že razpisane in bodo v nedeljo, dne 19. novembra 1961. Za dan, po katerem se po volilnem redu za te volitve ravnajo vsi termini v pripravah volitev, je določen 1. september 1961.
V sredo, 6. septembra bodo po občinah pričeli s popisom volilnih upravičencev. Leta 1959 novelizirani zakon o kmetijski zbornici v razliko od zakona iz leta 1950 razširja članstvo v kmetijski zbornici in s tem tudi volilno upravičenost na lastnike in najemnike ter užitkarje kmetijskih in gozdnih posestev od 1 ha velikosti naprej. Pri dosedanjih povojnih volitvah v kmetijsko zbornico je zakon omejeval članstvo v njej in s tem tudi volilno upravičenost na 2 ha posesti. Lastniki in najemniki ter užitkarjij ki so imeli manjšo kmetijsko in gozdno posest, niso imeli doslej volilne pravice. Pri letošnjih volitvah pa jo imajo, če je njihova posest večja od 1 ha in če tam na svoj račun gospodarijo.
Z novim zakonom se bo zadnje število 32.638 volilnih upravičencev povečalo. Povečalo se bo za število oseb, ki so bile ali so posestniki kmetijskih in gozdnih zemljišč med 1 in 2 ha obsega. Povečati pa se mora tudi za število članov zbornice, ki so 1956 zamudili svoj vpis v imenik volilnih upravičencev.
Vpis v imenik volilnih upravičencev je predpogoj, da bomo člani zbornice dne 19. novembra lahko volili svoje zastopnike in oddali glas za kandidate v organe zbornice, ki jih bodo za te volitve postavile volilne stranke in skupine. Vpis v imenik volilnih upravičencev namreč šele daje pravic0 oddaje glasu na volišču.
Zagotovitev pravice oddaje glasu pri volitvah v organe kmetijske zbornice si mora oskrbeti vsak član zbornice sam. To je njegova dolžnost, vseeno, kakšen odnos ima drugače do zbornice ali pa do volilnih strank, ki ga bodo vabile k oddaji glasu za svoje kandidate. Kmetijska zbornica in vsi njeni organi so za vsakega kmetovalca najmanj tako pomembni, kakor je za delavce in nameščence pomembna delavska zbornica, za trgovce in obrtnike pa zbornica obrtnega gospodarstva. Kmetijska zbornica ima namreč med drugim pravico in dolžnost,
© da obravnava želje in z a d e v e , ki posredno ali neposredno tičejo kmetijstvo in gozdarstvo (proizvodnja, odkup in cena kmetijskih pridelkov in potrebščin ter njihov izvoz in uvoz itd.) in da svoje ugotovitve in s k l ep e posreduje deželni vladi, kmetijskemu ministrstvu in zvezni vladi;
® da zavzame do vseh zakonov in predpisov, ki tičejo kmetijstvo in gozdarstvo ter kmečke ljudi, svoje staličše, preden so sklenjeni in da pripravo takih zakonov in predpisov sama od sebe ali na željo članov predlaga;
© da s svoje strani pospešuje in uravnava razvoj v kmetijski proizvodnji in na trgu s kmetijskimi pridelki, da upravlja sredstva, ki jih daje vlada za pospeševanje napredka kmetijstva in da sodeluje pri razdelitvi teh sredstev;
® da skrbi sama in v sodelovanju z drugimi ustanovami za gospodarski, socialni in kulturni napredek kmečkih ljudi in njihovih družin.
Vse te naloge mora kmetijska zbornica po svojih organih opravljati nepristransko, z a vse kmete enako, ncglede na obseg njihovega posestva in tudi ncglede na njihovo narodnost in politično pripadnost.
Kmetje moramo kot člani zbornice vsako leto plačevati za njeno vzdrževanje obvezne doklade za kmetijsko zbornico. Zato nam ne more biti vseeno, kdo kot naši zastopniki odločajo o teh naših življenjskih vprašanjih. Zato se moramo svoje pravice, da vsakih 5 let svobodno v tajnih volitvah volimo po svojem prepričanju svoje predstavnike in zastopnike našega zaupanja v vodstvo in organe kmetijske zbornice, vsak in vsi v polni meri poslužiti.
8S Zlasti pa se moramo te pravice poslu-
■	žiti člani zbornice jezikovno mešanega j ozemlja. Zaradi večdesetletnib poizkusov
■	in primerov raznarodovanja, netenja ne-3 strpnosti in zapostavljanja koristi slovenji sko govorečega prebivalstva smo s svo-
Slovenski slavisti na študijskem potovanju
Od torka do četrtka je bival na Koroškem na študijskem potovanju okrajni slavistični strokovni aktiv pri Zavodu za prosvctno-pedagoško službo. Na svojem potovanju so se člani aktiva zanimali za literarne in kulturne ter zgodovinske zanimivosti naših krajev, ki jih vnašajo v šolski pouk.
Po prihodu na Koroško čez Ljubelj so prvi dan obiskali Rož in okolico Beljaka. V Borovljah so si ogledali puškarstvo ter se seznanili s slovenskim kulturno-prcsvetnim razvojem okoli Borovelj v zadnjih 110 letih. Obiskali so Sele, Giinje in Št. Janž v Rožu. Ob obisku Sveč in Št. Jakoba v Rožu so razpravljali o Einspielerju, Mihi An-dreašu. Matiji Ahaclju, Antonu Janežiču in dr. Valentinu Janežiču ter si posebej ogledali domači kraj Miklove Zale — Svatne. Po krajšem postanku ob Baškem jezeru so nadaljevali svojo pot čez Marijo na Zilji, kjer se je rodil slovenski pesnik Fran Eller in kjer je deloval Fran Ksaver Meško, v Osoje in v Pcdravlje.
Drugi dan so si najprej ogledali Ziljo, rojstne kraje Urbana Jarnika in Matije Majorja Ziljskega ter Franceta Grafenauerja. Nato so se čez Št. Vid ob Glini podali na Visoko Ojstrico, Gosposvetsko polje in Otok ter pri tem zlasti razpravljali o koroških bukovnikih in o doprinosu protestantizma k slovenskemu kulturnemu razvoju na Koroškem.
Na poti čez Škofiče in Hodiše, kjer so si naše kraje ogledali s Piramide, so prišli tretji dan v Celovec, kjer so si ogledali mesto, posebej pa še deželni muzej. Popoldan so nadaljevali pot proti Velikovcu, Djekšam in Kiopinjskemu jezeru ter zapustili naše kraje v večernih urah, ko so prestopili mejo na Holmecu.
Na svoji poti niso le spoznavali našo kulturno-prcsvetno preteklost, temveč so se seznanili tudi z njenim sedanjim stanjem in vprašanji bodočega razvoja.
Avtokorzo — višek turističnih prireditev
Avtokcrzo v Vrbi je postal že tradicionalna vsakoletna furistično-zabavna prireditev na Koroškem. Ta revija s cvetjem bogato okinčanih avtomobilov in lepih žensk vedno znova „užge" in privabi vsako leto tisoče avtomobilistov in radovednih gledalcev tako iz vrst domačega prebivalstva kakor tudi iz vrst turistov, ki preživljajo vroče poletje ob Vrbskem in drugih koroških jezerih.
Preteklo nedeljo je bila Vrba prizorišče letošnjega avtokorza. Po uradnih cenitvah se je te revije udeležilo okoli 30.000 ljudi in 6.000 avtomobilov. Prometna policija v Vrbi in na cesti med Celovcem in Beljakom je imela polne roke dela, da je kolikor toliko uspešno uravnavala cestni pro-
met. KorzO' sam je bil zelo uspelo pripravljen in je takorekoč vsakogar navdušil. Njegova senzacija so bili filmski igralci Vivi Bach, Hanelore Roilmann, Gunther Phillip, Gus Backus in Udo Jurgens, ki ravno snemajo ob Vrbskem jezeru film „Naše nore tete”. Celotni korzo so posneli na trak in bo vključen v film kot njegov sestavni del.
Spričo takorekoč dnevno se ponavljajočih prometnih nesreč na koroških cestah, ki so v zadnjih 3 tednih zahtevale skoraj dnevno tudi smrtne žrtve, je v zvezi z vrbskim avtokorzom zlasti razveseljivo to, da kljub dejanski natrpanosti cest med Beljakom in Celovcem ob prihajanju in odhajanju na to prireditev ni prišlo do nobene prometne nesreče.
Deska bodočnosti bo okrogla
Kdor se je letos na avstrijskem sejmu lesnega gospodarstva v Celovcu ustavil pred lesenim bungalovom blizu nove velesejmske hale, je začudeno gledal zunanje stene, ki so izgledale, kakor da so — kot nekoč — iz okroglih lesenih brun. Šele po ogledu neposredne okolice bungalova je spoznal, da so stene iz v polkrogu vzbočenih desk. Marsikdo je pri tem ogledu zmajal z glavo, ker mu deske take oblike niso šle v glavo.
Rezanje lesa na v polkrogu vzbočene de-
Skupina slovenskih študentov
vabi vse naše dijake, dijakinje, izobražence in vse ostale ljubitelje slovenske knjige no
RAZSTAVO SLOVENSKIH KNJIG
ki bo od 27. do 31. avgusta v Celovcu, Viktringer Ring 26 (1. nadstropje desno). Vstopnine ni.
Ne zamudite redke priložnosti, da vidite razstavo knjig, ki so izšle v Celovcu.
Prisrčno vabljeni!
jim kmetijstvom zaostali v razvoju in utrpeli gospodarsko škodo, ki še vedno ni popravljena. Bodoči razvoj kmetijstva na državni, še bolj pa na evropski ravni kaže, da stojimo prav zaradi tega pred potrebo velikih naporov, če hočemo času in tržnim pogojem primerno preoblikovati naše vasi. In tu bomo vsi, neglede na svoje politično in narodnostno prepričanje potrebovali bolj kot doslej močno oporo v osebah, ki jih bomo postavili za svoje kandidate in jih 19. novembra izvolili za svoje zastopnike v organih kmetijske zbornice.
Zat0 je treba že sedaj treznega pre-rnišljanja in jasnega pogleda na pomen teh volitev, predvsem pa je treba, da si v času popisa volilnih upravičencev zagotovimo vsak zase svojo volilno pravico.
ske je nov način rezanja lesa in njegove uporabe v stavbarstvu. To je tako imenovani RuHo-način rezanja lesa. Okrogla deska je na splošno nepoznana. Izgleda pa, da ima veliko bodočnost. Z možnostjo uporabe okrogle deske v stavbarstvu in opremi prostorov se bavijo izumitelj okroglega načina rezanja lesa, ing. Wa!ter Wiltschnig iz Met-nitza, tesarski mojster ing. Herbert Seidl iz Neumarkta na Štajerskem in arhitekt Hubert Wirnsberger iz Celovca.
S tem načinom rezanja lesa se je ing. Wil-tschn'g prvič predstavil na lanskem sejmu lesnega gospodarstva v Celovcu. V razliko z dosedanjim načinom rezanja lesa na ravne deske gre pri njegovem načinu za rezanje po letnih obročih, vsled česar so deske v polkrogu vzbočene. Prednost tega načina je prihranek na lesu in možnost, da tudi manj kot 15 cm debele hlode še lahko izkoristi za deske, kar uporabnost lesa v stavbarstvu bistveno poveča. Vodilni nemški lesni statičar in konstruktor dipl. ing. Hempel pripisuje temu načinu možnost 70 °/o večje porabe lesa v gradbeništvu. Laskavo ocenjuje ta način rezanja lesa tudi inštitut za raziskovanje lesa na dunajski visoki šoli za kmetijstvo in zadevne strokovne publikacije.
In uporabnost okroglih desk? — Zaradi rezanja lesa, kakor je rasel, se okrogle deske ne zvijajo. Trpcžnost in vzdržljivost pod težo sta večji kot pri običajnih deskah. Deske so uporabne za opaže pri gradnji, za žlebe, cevi in korita, za stene in strope pri vseh vrstah poslopij, zlasti v svinjakih in kurnikih, za krompirjeve silose ter za strehe v najrazličnejše namene. Uporabne pa so tudi za železniške pragove. Uporabnost v stavbarstvu, zlasti pri gradnji in opremi bungalovov je pokazal zgoraj omenjeni RuHo-bungalov na letošnjem celovškem velesejmu.
Odprto je še vprašanje cene okroglih desk. Zaenkrat, ko se njihovo rezanje vrši še v malem, stane n. pr. kvadratni meter pripravljene strehe iz teh desk z ustrezno impregnacijo okoli 60 šil. Neobdelane deske v širini 15 do 44 cm so seveda cenejše.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA NAZNANJA:
Slovensko prosvetno društvo »Danica" v Št. Vidu v Podjuni priredi v nedeljo, dne 27. avgusta ob 8. uri zvečer pri Voglu v Št. Primožu
PEVSKI KONCERT
na katerem sodelujeta združeni pevski zbor iz Železne Kaple in Št. Vida ter trio »Korotan".
Ljubitelji slovenske pesmi prisrčno vabljeni!
Mošenica pri Bilčovsu - Udmat
Skoraj neverjetno je, kakšna pota si izbere ljubezen, da pripelje dva mlada človeka na skupno življenjsko pot. Skoraj pred četrt sto-letj m se je rodil na Mošenici v Hanzelnovi kaj i Pavel Žnidar. Zgodaj so mu umrli starši, on pa je še kot otrok prišel v oskrbo svojih sester in brata ter sorodnikov. Po končani šoli se je izučil čevljarske obrti, delal več let v Celovcu, nekaj časa pa tudi v Švici. Po vrnitvi se je zaposlil v Beljaku in tam v osebi gospodične Anice Ivančič iz Udmata spoznal svojo nevesto.
V soboto, 12. avgusta sta se Pavle in Anica v Beljaku poročila in si obljubila večno zvestobo. Svatovsko slavje je bilo na nevestinem domu v Udmatu.
Mošeničani smo se od Pavlija prisrčno poslovili, saj smo ga imeli vsi radi. Posebno ganljivo pa je bilo slovo na njegovem domu, kjer se je od žernna za umrle starše poslovila njegova teta Marija Moslaher , in mu izrekla resne in bodrilne besede na pot v zakonsko življenje, naj ostane zvest spominu in izročilom svojih staršev, ki so bili pošteni in zavedni člani svojega naroda.
Z željami po srečnem zakonu kličemo Pav-liju in Anici: Na mnoga leta.
RAZNE VESTI
© Prejšnji teden se je v Avstriji pripetilo 1373 prometnih nesreč, pri katerih je 34 oseb zgubilo življenje, 1143 pa jih je bilo poškodovanih. Na Koroškem je bilo v tem času zabeleženih 163 prometnih nezgod s štirimi mrtvimi ter 151 poškodovanimi udeleženci cestnega prometa. V 52 primerih so šoferji-povzročitelji nesreč pobegnili, v 62 primerih pa je bilo ugotovljeno alkoholizirano stanje vozačev.
83 V Žamanjah (okraj Velikovec) je 12-letni Adolf P. peljal traktor iz garaže in pri tem povozil devetletnega Franza Malle iz Hieflau na Štajerskem, ki je bival na dopustu v Žamanjah. Povoženi otrok je utrpel življenjsko nevarne poškodbe.
© Jutri bo prispela na Koroško skupina 30 marokanskih šolarjev, ki so trenutno na počitnicah na Štajerskem. Na Koroškem bodo med drugim obiskali Wolfsberg, otroško kolonijo ob Klopinjskem jezeru ter otroško kolonijo v Sekiri ob Vrbskem jezeru, kjer jih bosta sprejela tudi deželni glavar Wedenig in celovški župan Aussersvinkler.
© V navzočnosti številnih častnih gostov so v ponedeljek izročili v Velikovcu 12 družinam ključe za nova stanovanja v štirinadstropni stanovanjski zgradbi, ki je bila zgrajena s podporo občine. Stroški za gradnjo so znašali nad 1,5 milijona šilingov, najemnina pa bo znašala 6.20 šilingov za kvadratni meter stanovanjskega prostora.
© Zaradi kršenja carinskih predpisov je bil na Jesenicah aretiran neki uslužbenec avstrijskih železnic iz Beljaka, ki je opravljal službo na Jesenicah. Pri preiskavi so pri aretiranem železničarju dobili večje količine tihotapskega blaga.
® 15. avgusta je bilo pri delovnih uradih na Koroškem javljenih 1963 brezposelnih, 1058 moških in 905 žensk. Bolniško zavarovanih delojemalcev je bilo 31. julija na Koroškem 148.315 (102.844 moških in 45.471 žensk), kar je za 4017 oseb več kot mesec prej in za 2094 oseb več kot lani konec julija.
■ Na podstrešju ljudske šole na Bistrici v Zilji je v ponedeljek popoldne izbruhnil požar, ki ga je povzročil neki vajenec, ko je nfcpazljivo odvrgel gorečo vžigalico. Hitra akcija požarnih bramb iz Bistrice, Zahomca in Čajne je preprečila razširitev ognja, vendar je požar kljub temu povzročil škodo v višini 20.000 šilingov.
Pefek, 25. avgust: Ludovik Sobota, 26. avgust: Ceferin Nedelja, 27. avgust: Jožef Ponedeljek, 28. avgust: Avguštin Torek, 29. avgust: Obgl. J. Kr. Sreda, 30. avgust: Roza Ce!rtek, 31. avgust: Rajmund
Štev. 32 (1004) — 3
11. avgusf 1961
Pestro in zanimiv o
'v Jugoslaviji je 70 naselij, ki se zaradi velikosti ali zunanje podobe uvrščajo v ka-| tegorijo pravih mest, Srbija ima 23 takih naselij, Hrvatska 13, Bosna in Hercegovina 11. Makedonija 9, Slovenija 8 in Črna gora 4.
Spreminjanje nekaterih kmetijskih središč v industrijska je eden najbolj zanimivih pojavov povojnega obdobja. Zaradi nagle graditve industrije se je občutno spremenila vloga in zunanja podoba jugoslovanskih mest. Drugo pomembno dejstvo je težnja navzgor pri graditvi stanovanjskih naselij in drugih objektov. Skoraj vsa mesta, ki se v povojnih letih industrijsko razvijajo, težijo za graditvijo čim več na čim manjšem prostoru. Najizrazitejši primer je Skopje, ki ima 3000 ha zazidanih površin, nasprotno pa so številna druga mesta površinsko mnogo večja, čeprav imajo manj prebivalcev.
Najizrazitejšo težnjo po razširitvi kaže Ljubljana, ki ima površino 10.500 ha. Ljubljana je hkrati mesto z najmanj težnjami po graditvi visokih poslopij in zgoščenih naselij. To se nanaša v precejšnjem obsegu tudi na Sarajevo, Subotico, Maribor, Mostar in na Še nekatera mesta. Beograd je nekako v sredini, Zagreb pa ima kljub znatno manj prebi-I valcem občutno večjo površino kot glavno mest0 dežele.
Največ industrijskih podjetij je v Beogradu, potem pa se vrstijo Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Skopje, Maribor, Subotica, Osijek in Niš, Ta vrstni red se precej
Jugoslovanska mesta v številkah
razlikuje od seznama mest po številu prebivalcev. Precej visoko so Novi Sad, Maribor, J Osijek in Niš, katerih industrijski potencial se naglo razvija.
Največje središče jugoslovanske kovinske, strojne in kovinsko- predelovalne industrije je Zagreb pred Beogradom, tekstilne in usnjarske Beograd pred Zagrebom in živilske prav tako Beograd pred Ljubljano. Vrstni red po številu industrijskih podjetij z več kot j 2000 zaposlenimi pa je drugačen: Sarajevo, Maribor in Ljubljana, šele potem pridejo j Beograd, Zagreb, Split in druga mesta.
Vrsta mest je izrazito industrijskih. Svetozarevo in Karlovac imata zaposlenih v industriji skupno po 30, Tuzla 34, Sisak 37, Zenica 61 in Kranj 62 odstotkov zaposlenega | prebivalstva, V Beogradu je zaposlen v industriji vsak osmi, v Zagrebu vsak šesti, v Ljub-| Ijani in Sarajevu vsak peti, v Nišu vsak četrti, v Mariboru vsak tretji itd. T0 so hkrati tudi najmočnejša industrijska središča v Jugoslaviji, s tem da so manjša mesta prepričljivo \ na vrhu lestvice.
Beograd je z 260.000 ljudmi na prvem mestu glede števila zaposlenih v družbenem s sektorju. Za njim se zvrstijo Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Maribor in Skopje. Zanimiv je \ Maribor: po velikosti deveto mesto v Jugoslaviji je glede števila zaposlenih na petem \ mestu, Ljubljana ima manj prebivalcev kot Skopje in Sarajevo, vendar več zaposlenih.
Ti podatki zgovorno pričajo o močnem industrijskem razvoju jugoslovanskih mest. | Razmerje med številom prebivalcev in med zaposlenimi v industriji, kakršno je na primer I v Kranju, Zenici, Sisku, Tuzli in Mariboru, je najti le v industrijsko zelo razvitih deželah.
in konec heroja
Slikovita zgodovina konja je prozaična edinole v začetku, v času, ko ga je jamski človek v kameni dobi udomač i za klavno in molzno žival. Z dobo kovin, ko je postal tovorna in vlečna ter precej pozneje jezdna žival, je šele zmagovito vstopil v človekovo zgodovino. Zvesti in hitri konj je pomagal človeku na prvih dolgih popotovanjih, na lovu in v vojni. Postal mu je tovariš junaških dejanj. Z vihrajočo grivo se je kmalu povzdignil v bajeslovje različnih ljudstev.
Po poreklu nam je blizu, saj je indoevropskega rodu. Njegova prvotna domovina so prostrane evroazijske stepe, kjer so se v davnih časih srečala stara arijska plemena s predniki današnj ih mongolskih ljudstev. Prvi m drugi so ga udomačili in ga razširili po svetu. Na jug, med Semite, Sumerce in Egipčane je prispel razmeroma pozno. Feničani in Judje ga niso nikoli posebno čislali. Drugače Asirci, ki so ga vpregali v bojne vozove, in pozneje Arabci, ki so z njim osvojili pol sveta.
V indijski Zend Avesti je omenjen kot delovna in žrtvena žival. Tudi na Kitajskem ga poznajo že zelo dolgo; staro izročilo pripisuje iznajdbo jezdne umetnosti davnemu vladarju Ci-Mungu. V vojni so ga uporabljali kot jahanca precej pozno. To je bilo v časih, ko so Skiti, Parti in Asirci zasloveli kot sijajni lokostrelci na konjih. Grki so poznali konjenico že v homerskih časih, vendar so se pod trojskimi zidovi največji junaki bojevali le na bojnih vozeh. Arabska legenda, po kateri je Alah ustvaril konja samo kot jezdno žival, je precej mlajša.
Povedali smo že, da ima konj imenitno mesto v bajeslovju raznih ljudstev. Avari so ponosno zatrjevali, da izvira njihov rod iz zakonske zveze boga z neko slovito kobilo. Najbolj domiselni so helenski miti. Febov sončni in Pozejdonov bojni voz so vlekli konji. Pozejdon je baje konja tudi ustvaril; s svojim čarobnim trizobom je udaril ob akro-polsko pečino in iz nje je skočil prvi konj. Krilati konj Pegaz je iz helikonskega pobočja priklical na dan studenec Hipokrene, iz katerega črpajo pesniki navdiha. Narava človeka in konja sta se združili v obliki kon-tavra, pol človeškega in pol konjskega bitja. Prislovičen je postal lažni trojanski konj.
Kakšna je bila cena iskrega jahanca? »Vsa perzijska dežela ne odtehta tega žlahtnega konja,« pravi v Firduzijevi »Knjigi kraljev« past r junaku Rustemu, ki je vrgel oko na čudovitega lisca Raksiha. In sloviti Šarec, s katerim je gospodar kraljevič Marko delil na pol kruh in vino; razumna žival je znala baje celo govoriti. Brez konca je vrsta zna-
menitih konj, od Grana, konja skandinavskega junaka S'gurda, Aleksandrovega Buce-fala, Cidovega Babieca, Blancharra Karla Velikega do Rosinanta nesrečnega viteza iz Manče. Niso bili samo podrejeni spremljevalci, ampak pogosto tudi sami junaki neštetih junaških in nenavadnih prigod, ki so jih doživljali s svojimi gospodarji.
Toda vrnimo se na trdna zgodovinska tla. V rimski vojski so konji, uvrščeni v turmae, pod poveljstvom magistrorum equ:tum ščitili boke legijam, z njimi so hodili na izvidniške pohode, vlekli so orožje in opremo in prenašali važna sporočila. Ves čas republike in cesarstva so bili pomemben člen vojaške in gospodarske moči. Toda šele v srednjem veku je postal konj bistven činitelj gospodarjevega socialnega položaja. Srednji vek je politično in gospodarsko moč meril po Konjih. Jezdec ni bil samo močnejši, ampak tudi družbeno višji od pešca. Plemiča brez konja si ni bilo moč zamisliti.
Konjenik je bil gospod, dokler niso začeli na bojiščih grmeti topovi in puške. Srednjeveška konjenica s svojimi postavami, hierarhijo in ustanovami je podlegla, ni bil pa premagan konj. Nastajati so začele velike vojske in v njih vrstah velike konjeniške enote. Te so pogosto odločale o izidu bitk, v Evropi in na Orientu, posebno na ravninah, kjer je bilo velike konjeniške enote mogoče uspešno porabiti. Konj je bil tudi najboljše sredstvo velikih osvajanj. Donski kozaki so s svojimi žilavimi konjiči prodrli prav do Ohotskega morja in zasadili carske zastave na obali Pacifika, tam, kjer je pozneje zrasel »Vladar vzhoda«, Vladivostok.
Osvajale;, ki so se izkrcali na obalah onstran Atlantika, so pripeljali s seboj razen križa, meča in puške tudi konja. Na ameriških pampah je bil konj, enako kakor njegov gospod, tujec in vsiljivec. Toda kmalu je postal domač, čez nekaj desetletij so ravnine odmevale od topota na pol divjih čred.
Skoraj po vsem svetu je bil konj mnoga stoletja domala edini motor tehničnega napredka. Po tisočerih cestah sveta so konji vlekli tovore in ljudi. Prenašali so tudi ideje: na konju je Erazem Rotterdamski popotoval s severa proti soncu in v Kočiji je Goethe ob:skal Italijo.
Romantični glas postiljonovega roga je zmotil šele ostri pisk lokomotive. Prvi znak, ki je naznanil začetek konca »civilizacije konj«, je bila Stephensonova parna lokomotiva »Rocket«, ki je leta 1824 začela vleči vagone na prvi železnici med Staktonom in Darlingtonom. Mreža železnic sc je začela širiti in zgoščevati, toda na cestah je še zmeraj vladal konj. Še so drdrale po cestah kočije, čedalje manj pa je bilo težko obloženih tovornih voz. 1
Skozi vse devetnajsto stoletje se tako konj počasi, a nepovratno umika, odstopa mesto stroju. Mnogo hitrejša je bitka, ki se odvija v našem stoletju. Eksplozijski motor konja naglo in dokončno porazi. Kočije izginjajo v
nepovrat, ostanejo le redke, kot turistična zanimivost. Premaganemu heroju ostane le skromna tolažba: zmogljivost njegovega sovražnika, ki mu je izpodjedel obstanek, merijo s »konjskimi močmi«. Kakor je ta tolažba jalova, eno pa drži: tod bo živel konj dalje.
Zvesti živali je za nekaj časa še ostala odprta pot do bojne slave. Še ga uvrščajo »v erar«, še stopa za vihrajočimi bojnimi zastavami. Kljub okopom prve svetovne vojne, kljub strelskim jarkom je še nekaj časa odločal o izidu bitk. Boj med živaljo in motorjem pa se je prenesel tudi na bojišče in v drugi svetovni vojni je motor dokončno zmagal. Sicer je še uporaben v posebn h pogojih boja, vendar je v glavnem zaključena tudi njegova vojaška zgodovina.
Enako mu bije zadnja ura tudi na poljih. Tudi tu ga izpodriva stari sovražnik — stroj, topot v obliki traktorja.
Samo nekje bo živel konj dalje — v športu. To pa je udejstvovanje, ki zvesti, plemeniti živali brez dvoma najbolj ustreza.
SleUlronska straža
Umetniški muzej v Chicagu je bogat dragocenih del. Sedaj je dobro zavarovan pred vlomom. Varujejo ga visokofrekvenčni zvočni valovi, ki jih človeško uho ne more slišali. Oddajnik zvočnih valov, elektronski stražar, je spojen s sistemom alarmnih naprav. 2e čez deset sekund so na mestu oboroženi stražarji. Ko pa vlomilci začnejo bežati, jim spremljajo prižgane kontrolne luči. Niti ne slutijo, da se zožuje okrog njih past. Sodijo, da je muzej v Chicagu sedaj najbolje zavarovan na svetu.
Svetlobna ara
Neka švicarska tovarna ur iz Ženeve je začela proizvajati nov tip zidnih ur, ki jih bo poganjala svetloba. Da bi ura lahko dobro in točno tekla, ni potrebno nič drugega, kakor da jo na dan vsaj štiri ure osvetljuje svetloba, pa najsi je njena moč še tako šibka. Poganja jo lahko naravna ali umetna sveloba.
C LA US EICK:
Skrivnostna in pravljična kakor njeno ime, takšna je ostala ta celina prav do sedaj. Kaj ve človek o tej pusti, z ledom pokriti visoki planoti, ki se — večja od Evrope — pne iz viharnih valov tečajnega morja? Od davnih časov Scotta in Amundsena, Filchnerja in Byrda so prerezale njene nedotaknjene planjave le redke sledi pasjih vpreg. Nekaj samotnih zaselkov ob robu, dve vremenoslovski Postaji v skalnatih kotanjah in peščica kifolovskih pristanišč, to je bilo vse, kar je mogla človekova nenasitnost Vsiliti od ledene celine. Neznanski mraz in strahoviti viharji so človekovo smelost in podjetnost zanesljiveje ustavili, kakor bi jo zmogle do zob oborožene vojske.
Proti temu ledenemu peklu je torej plulo letalo. Naglo so preleteli prosluli Rt Horn in pod njimi so vstale iz viharnega valovja prve puste čeri ozke, neznane Graha-niove dežele.
V prostornem letalu je bilo prav prijetno. Vzorna kurjava je skrbela, da zunanji ledeni zrak ni segel v kabine. Zvočna izolacija v stenah je dušila bobnenje mo-lorjev, tako da se je bilo mogoče nemoteno pogovarjati.
Vzlic temu pa se pogovor ni razživel. Deževni oblaki Ognjene zemlje so bili sicer za njimi, toda pred njimi v daljavi so se kopičile nove mrke gmote oblakov. Sonce i® viselo tik nad zemljo; polagoma je zahajalo za obzorje, leteli so naravnost v polarno noč. Pod njimi je valovalo neznano, neusmiljeno morje, v katerem so zagledali prve ledene gore. Gorje, če jim letalo odpove!
Tex Leuwenhout je ugasnil cigareto, se za hip zazrl
v mračno podobo za okenskim steklom, potem pa je izzivajoče vprašal: „No, dečki, vas je strah?"
Odgovoril mu je hripav, pretirano brezskrben smeh njegovih petih mož. Eden izmed njih je pogladil brzostrelko, ki jo je bil obesil nad svojim sedežem, in dejal: »Strah? Nas? Preveč smo močni, da bi nas bilo strah!"
Spet so se vsi hrupno zasmejali. Krčevita veselost pa se ni prijela obeh reporterjev. Čemu tudi? Vse je bilo tako mračno in nenavadno, da jima ni bilo do smeha.
Mabei je že ob vkrcanju opazila, da so Leuvvenhou-tovi možje do zob oboroženi. Notranjost letala je spominjala na pravo skladišče orožja. Čemu? Ko je o tem vprašala Leuwenhouta, jo je ta porogljivo zavrnil: »Punčka, ne sprašuj preveč!" Nemara se ji sedaj posreči zvedeti kaj več?
Nagovorila je moža, ki se je malo prej bahal s svojim orožjem: »Če bomo treščili v morje, vam bržčas tudi brzostrelka ne bo dosti pomagala. Ali pa menite streljati morske deklice, preden vas potegne na dno?"
Morda! možak ni bil zadosti priseben in odrezav, ali pa je bil tako dobro dresiran. Ni ji odgovoril, pač pa jo je samo pomenljivo pogledal. Namesto njega je Ma-beli odgovoril Leuvvenhout, ki je ljubko dekle že dlje dobrodušno ogledoval.
»Tako mojih fantov ne boste speljali na led, gospodična Morena! Ali nam bo orožje kaj koristilo ali ne, prepustite mirne duše nam. Rajši počakajte na znamenito tretjo žličko, s katero vam bo dobri stric doktor Leuvvenhout že o pravem času postregel!"
Pripomba jo je vznemirila. Kaj se je dogajalo krog nje? Mabeli je bilo čedalje tesneje pri srcu. Njen tanki ženski čut jo je svaril ... Kakšen vrag jo je premotil, da je sprejela Pitkinsovo ponudbo? Tako samotno se je počutila, obšla jo je otožnost in tesnoba.
Hotela se je znebiti neprijetnih misli. Vzela je avtomatično filmsko kamero in odšla v pilotsko kabino. Med radiotelegrafistom in mehanikom se je prerinila do obeh pilotov. Odtod se ji je odpiral sijajen razgled na neskončno polarno pokrajino. Daleč na obzorju so se dvigale proti nebu mogočne gorske gmote. Nad vitkim stožcem so se gomilile temne kopice dima, ki jih je v presledkih osvetljeval rdeč ognjeni sij.
»Ognjenik!" je na kratko pojasnil glavni pilot Walter.
Mabei se je prijazno nasmehnila in naravnala aparat na mali čudež narave.
»Ali poznate natančen cilj poleta?" je vprašala pilota, ne da bi odmaknila aparat od očesa.
»Ne, gospodična Morena!” je odgovoril Wa!ter. »Vem samo, da bomo preleteli južni tečaj, potem pa nekaj sto kilometrov za njim obrnili nazaj.”
»Tisto o bombah seveda veste?"
»Gotovo. Gre zt poskuse skrivnostnih mračnih tipov. Strogo prepovedana zadeva. Toda časi so hudi. Nekaj pač moraš početi!”
Mabei ga je le predobro razumela. Osem let vojne. Drugega se mož ni naučil, kakor leteti. Eden izmed mnogih.
»Mislite, da bo nevarno?" ga je čez čas vprašala.
»Ne, prav gotovo ne,” jo je pomiril pilot. »Na krovu imamo lepo zalogo goriva in motorji so sijajni. Kaj neki bi se moglo pripetiti?"
»Tem bolje!" je navidez olajšano odgovorila Mabei. Ni hotela mučiti simpatičnega letalca s svojimi temnimi slutnjami. Saj je bila potrta in zlovoljna nemara le zavoljo čedalje gostejšega mraka . .. Pod letalom so se motno bleščala snežnosiva tla. To je bila Antarktika, neznana, velika južna celina. Letalo je bobnelo nad njo s 600 kilometri na uro.
o — Štev.'34 (1006)
lJjitesffl&l NAPREDNIH GOSPOOARJEV
25. avgust 1961
Letno poročilo o položaju v kmetijstvu ugotavlja:
Dosedanje dotacije v prid kmetijstvu nezadostne
Začetkom septembra bo zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo drugič, odkar je v veljavi zakon o kmetijstvu, predložil zvezni vladi letno poročilo o položaju v kmetijstvu ali — kakor ga tudi imenujejo — .zeleno poročilo". To poročilo je v smislu zakona o kmetijstvu osnova za vse razprave o pospeševanju kmetijstva in o gmotnih sredstvih, ki jih mora v ta namen določiti finančni minister in skleniti parlament v državnem proračunu za leto 1962. Poročilo je pripravila komisija zvezne vlade, ki jo v ta namen zakon določa.
ZASLUŽEK KMEČKIH LJUDI NI V RAZMERJU Z NJIHOVO PRODUKTIVNOSTJO
Poročilo med drugim pravi, da je v letu 1960 zaradi nezmanjšane gospodarske konjunkture narodni dohodek nasproti letu 1959 narasel za 10,2% in znašal 118,5 milijarde šilingov. Delež kmetijstva in gozdarstva na tem dohodku je znašal 13 milijard šilingov, kar je le 5,7% več kot leta 1959.
Drugače pa izgleda primerjava vrednosti brutto-narodnega produkta. Le-ta je nasproti 1959 narasel za 8,4% in znašal 148,2 milijarde šilingov. Kmetijstvo in gozdarstvo sta s svojimi produkti ustvarila vrednost 16,4 milijarde šilingov, kar je 8,5% več kot 1959. Če je ljudem, ki so zaposleni v kmetijstvu in gozdarstvu, uspelo povečati vrednost svoje proizvodnje bolj, kakor je to uspelo v povprečju vseh poklicev, potem to spričo dejstva, da so tekom leta 1960 cene nekaterih kmetijskih pridelkov (zlasti prašičev) padle, ni le zgolj posledica ugodnejše letine, temveč tudi dokaz zapostavljenosti kmečkih ljudi pri delitvi narodnega dohodka, kajti v obče mora biti pri povečanju pridelanega in izdelanega blaga tudi izkupiček ali zaslužek večji in ne manjši, kakor to izkazuje za kmetijstvo in gozdarstvo njun delež na narodnem dohodku.
Povečanje vrednosti proizvodnje ljudi, ki so zaposleni v kmetijstvu in gozdarstvu, nikakor ne gre na račun gozdarstva ali vrednosti posekanega lesa, temveč na račun izrazite kmetijske proizvodnje. Kosmati dohodek iz kmetijske proizvodnje je nasproti 1959 narasel za 10,4%, oni gozdarstva pa je padel za 3%.
Nadaljnji dokaz, da povečana bruto-vrednost kmetijske proizvodnje ni le posledica bogatejše letine, razberemo v poročilu iz primerjave porasta produktivnosti kmetijstva po površini s produktivnostjo po osebi, ki je zaposlena v kmetijstvu. Nasproti letu 1937 je bila 1960 produktivnost po površini le 0,4-krat večja, produktivnost po o s eb i oz. po delovni sili pa je bila 1,6-krat večja. Število v kmetijstvu socialno zavarovanih nedružinskih delavcev je nasproti letu 1959 padlo za 13.000 in je znašalo 1960 le še 141.000 oseb.
KMETIJSKO PREMOŽENJE DAJE PRENIZKE OBRESTI
V kmetijstvu naloženo aktivno premoženje se je 1960 v povprečju obrestovalo le z 1,7%. S tem se je obrestovalo znatno nižje od obrestovanja aktivnega premoženja na drugih gospodarskih področjih. To zaostajanje obrestovanja kmetijskega premoženja traja že dolgo vrsto let. Prenizko obrestovanje bistveno ofežkoča nakup novih in vzdrževanje starih gospodarskih sredstev v kmetijstvu. Z ozirom na to, da se tudi substanca kmečkega gozda zaradi večdesetletnih prekomernih sečenj nevarno krči, more kmetijstvo za svojo moderni-
To in pa vedno večje možnosti uporabe lesa kot surovine elementov stavbarstva in opreme bivališč ljudi, magazinov' in hlevov za domače živali kažejo dovolj pogojev, ki upravičujejo in zahtevajo, da kmetje kot odločilni producenti lesa posvetijo smotrnejšemu gospodarstvu v gozdu več pozornosti, kot so je posvetili doslej. Končno je gozd tudi hrbtenica naših kmetij in našega obstoja. Kot tak nam pa naravnost veleva, da povsod tam, kjer se z gozdom in lesom neposredno srečamo, napravimo vse za njegov čim hitrejši razvoj, za dosego čim kvalitetnejšega lesa, za čim večji letni prirastek in s tem za možnost čim večjega letnega poseka lesa.
Letošnji sejem lesnega gospodarstva v Celovcu nam je v pravem pomenu besede pokazal najvažnejše postaje, kjer se na gospodarski poti z gozdom in lesom srečamo. V našem nadaljnjem premišljanju o svojem gozdu in lesu se hočemo zato pomuditi pri teh postajah, kjer smo kot kmetovalci v gospo-
zacijo potrebne investicije izvršiti I e s pomočjo tujega kapitala, sl pomočjo kreditov. Tu pa se visoka obrestna mera nikakor ne ujema z nizkim obresto-vanjem kmetijskega premoženja. Zato je nadaljnja pocenitev vseh vrst kmetijskih kreditov tudi v bodoče neodložljiva potreba. Ta pocenitev pa je le mogoča, če bo v okviru državnega proračuna določen za znižanje obrestne mere za kmetijske kredite večji znesek, kakor je bil določen doslej.
Poleg tega pa je spričo tendenc kmetijstva v drugih državah tudi nujno in ne-obhodno, da bodo tudi ostala področja pospeševanja kmetijstva višje dotirana kot doslej. To velja zlasti za pospeševanje zboljšanja proizvodnih pogojev in osnov kmetijstva, zboljšanja agrarne strukture ter produktivnosti kmetijstva in odkupa kmetijskih pridelkov.
#
Potrebo po izdatnih dotacijah kmetijstva narekujejo tako zaostajanje zaslužka kmečkih ljudi za onim drugih poklicev in zaostajanje rentabilnosti kmetijske proizvodnje kakor tudi razvoj v okviru raznih grupacij držav na evropskem tržišču, ki ob neupoštevanju te potrebe lahko pokopljejo kmečke ljudi v naši državi.
darstvu z lesom odločilni faktor. Le-te pa so:
■	zboljšanje gozdnih tal potom ustvarjanja mešanih gozdov, sajenja dreves, ki gozdna tla zboljšujejo in potom gnojenja;
■	učinkovito pogozdovanje potom vseh razpoložljivih načinov;
® pogozditev zaostankov v pogozdovanju in sprememba vseh grmičastih sestojev v produktiven gozd;
■	pogozditev travnikov in pašnikov na strmih pobočjih, pri čemer je neobhodno, da končno ločimo pašo od gozda;
■	redno načrtno zatiranje in trebljenje plevela v mladih gozdn:h nasadih, v mladih sestoj'h pa njihovo čiščenje in redčenje.
■	sestava gospodarskega načrta v gozdu po strokovnjakih zbornice ali gozdne inšpekcije, njegovo skrbno izpolnjevanje in obnavljanje;
® borba proti gozdnim škodljivcem vseh vrst, zlasti pa borba proti polomom po vetru in snegu;
■	pravilna izbira lesa za posek, da bo
Vsak dan 10 kmetov manj
Po začasnih podatkih 0 štetju kmetijskih obratov je v zveznih deželah (brez Dunaja) število kmetijskih obratov med letom 1951 in 1960 padlo za več kot 30.000. Z drugimi besedami povedano, se je število kmetij v naši državi v zadnjih 9 letih vsak dan zmanjšalo za 10 kmetij.
Padanje števila kmetijskih obratov ne ugotavljamo le v naši državi, temveč je to splošen pojav, kjerkoli prevladujejo kmetije z drobno kmetijsko proizvodnjo. Razvijajoča se industrializacija in avtomatizacija ter potreba po tehnizaciji kmetijstva zahtevajo tudi temu odgovarjajoče kmetijske obrate. Tako n. pr. v državah EWG napovedujejot da se bo v prihodnjih 15 letih število kmetijskih obratov skrčilo za 8 milijonov. Ker bo kmetijska zemlja v bistvu ostala, se bodo na ta račun po obsegu povečale preostale kmetije.
Drobna kmečka proizvodnja — taka, ki daje družini »premalo za živeti in preveč .za umreti« — ni več v stanju, da bi priklenila nase človekovo ljubezen do rodne grude. Tu ne preostaja drugega kakor odločitev: povečati obseg kmetije in intenzivirati njeno proizvodnjo ali pa kmetovanje opustiti in najt: zaposlitev v poklicih, kjer je delo lažje, zaslužek pa večji. Pri izbiri te ali one možnosti pa ostane slej ko prej odločilna splošna strokovna in gospodarska izobrazba človeka. Strokovno in gospodarsko izobražen človek se bo držal tudi na manjši kmetiji> neizobražen pa bo propadel tudi na veliki kmetiji.
Jesenski plemenski sejem v Lienzu...
Rejska zveza pincgavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko priredi v petek, dne 1. septembra t. L v Lienzu svoj prvi letoSnji sejem plemenskih krav in telic. Sejem prične ob 9.30 uri.
... in v Št. Vidu ob Glini
Zveza koroikih prašičerejcev priredi v petek 1. septembra v št. Vidu ob Glini svoj prvi jesenski sejem plemenskih svinj in merjascev.
letni prirastek v gozdu vedno visok in trajen;
® premišljena izdelava le nih sortimentov in njihova še bolj premišljena prodaja;
® zmanjšanje porabe lesa za domače potrebe in njegova nadomestitev z izdelki in njihovimi surovinami, ki so cenejši od lesa;
■ zavarovanje lesa in lesenih naprav pred vlago, trohnenjem in razdejanjem potom ustrezne impregnacije.
Že sam pregled teh nanizanih postaj na poti gospodarstva z gozdom in lesom kaže, da se lotevamo precejšnjega kompleksa vprašanj in da. se jih bomo — tudi če j:h bomo obravnavali v nadaljevanjih — mogli dotakniti le v glavnih obrisih. Stvar vsakega posameznika pa bo, da bo pri tem dane pobude premotrival s pomočjo strokovnih knj g, tečajev ali strokovnjakov naprej in da se bo s časom izuril v sodobnega gospodarja v svojem gozdu.	(Se nadaljuje)
0 našem gozdu govorimo in premišljujemo
Koroški velesejem ali avstrijski sejem lesnega gospodarstva vsem, ki imajo svoj kruh ali zaslužek pri lesu, vsako leto znova predoči pomen gozda ter gospodarstva z gozdom in lesom tako v družbenem kakor tudi v zasebnem življenju. Gozd ter gospodarstvo z gozdom in lesom dajejo v naši državi kruh in zaslužek 1,680.000 prebivalcem. Vsak četrti državljan živi — če že ne v celoti, pa vsaj deloma — od zaslužka pri lesu. 7060 žag in 134 obratov lesne obrti in industrije predela letno 11 milijonov kub. metrov lesa, kar predstavlja vrednost 11 milijard šilingov. Sedanji prirastek v gozdu in proizvodnja lesa krijeta kapaciteto žag le do polovice. Le-te bi lahko zrezale nadaljnjih 7,5 milijona kub. metrov lesa, s čemer bi se vrednost njihove proizvodnje lahko povečala za nadaljnjih 5,3 milijarde šilingov.
Hotela je vstati, da bi se vrnila v potniški prostor. Tedaj je začula osorno kričanje in hrup divjega prerivanja.
V zadnjem prostoru so prižgali luči in videti je bilo vse do zadnje potankosti. Dva Leuwenhoufova moža sta se valjala po tleh in skušala zgrabiti zvijajočo' se postavo, ki se ju je na vse kriplje otepala. Leuvvenhout je stal j poleg in kriče ukazoval.
»Kaj pa je?” je kriknila Mabel prestrašeno, ko se je pretipala po- letalu do njih.
Leuwenhout se je obrnil in razjarjeno dejal: »Ali ne vidite? Slepega potnika smo odkrili. Ušivec se je skril za vreče z živežem!"
Moža sta neznanca končno ukrotila in ga postavila na noge. Mabel je osupla zagledala pred seboj umazanega, zanemarjenega rdečelasega dečka, starega kakih trinajst let. Od strahu in razburjenja je bil fant bled ko j stena.
»Kdo si? Od kod prihajaš? Kako si se splazil na krov?" je zarjovel Leuvvenhout nanj.
»Odgovori!" je zatulil še preden je zmedeni deček utegnil kaj spregovoriti in mu prisolil takšno klofuto, da je ta zletel ob steno in polzavesten obležal na tleh.
»Je to potrebno?" je tedaj ostro vprašal Douglas Norman.
Leuvvenhouta pa ni bilo mogoče pogovoriti. »Ali je potrebno ali ne, to je moja stvar. Jaz sem kapitan, prekleto! Saj vraga nismo dečji dom! Kaj pa naj počnem s tem dojenčkom na južnem tečaju?"
Pravzaprav je imel mož prav. Norman je zato obmolknil. Mabel Morena pa je medtem pokleknila k fantu, mu vzela glavo v naročje in ga nežno pogladila po licu.
Deček se je hitro opomogel. Besno je ošinil s pogle- 1 dom Texa Leuvvenhouta in spregovoril: »Čez pet let si i
j kaj takega ne boste več dovolili, gospod! Tedaj vam že pokažem na račun tistega dojenčka!"
Leuvvenhoutovi možje so se rjoveče zakrohotali. Mabel pa se ni smejala. Vprašala ga je po tistem, kar je hotel prej vedeti Leuvvenhout. Kmalu je zvedela najvažnejša poglavja iz življenja nojmlajšega člana odprave.
Ime: Bob Miller. Oče mu je bržkone padel v tretji svetovni vojni. Bil je še dete, ko so bežali pred vojno vihro skozi mnoge dežele. Končno so ga sprejeli v neko chikoško sirotišnico, odkoder je pred tremi meseci pobegnil. Potem pustolovsko popotovanje po Južni Ameriki } — prispel je prav do Ushuaie. Popotoval je z ladjami, i vlaki, avtomobili in peš. V Ushuaii ga je zamikalo slabo j zastraženo šestmotorno letalo, ki je tako dišalo po vabljivih daljavah in čudovitem življenju. No — in tako je sedaj tu!
»Res, sedaj si pa tul" je ponovil Leuvvenhout, ki je zvedano vlekel na ušesa fantove besede. »Opravili bomo prekleto na kratko — odprli bomo vrata in te brez padala spustili na južni tečaj. Lahko v mojem imenu pozdraviš pingvine, če boš seveda srečno prispel!"
»Saj tega ne boste storili!” se mu je zarežal v obraz Bob Miller, ki grožnji očitno ni verjel.
Leuvvenhout ni odgovoril. Zamrmral je kletvice, od-j mahnil z roko in se obrnil k svojim ljudem. Bobova mladost mu je očitno pregnala sumničenja in strah pred vohunstvom. Vzlic temu pa je Norman opazil v njegovem pogledu nekaj, kar ni prav nič kazalo na kakšno dobrodušnost in prizanesljivost. Po hrbtu ga je spreletel mraz in za hip ni podvomil o tem, da sta samo onadva z Mabel zadržala te divje ljudi pred tem', da niso storili nečloveškega dejanja.
Norman je mislil logično. Ni dvomil o tem, da Leuvvenhout ne bi bil zmožen kaj takega storiti. Njegovi mož-
je so bili bržkone vojaki, ali pa so to vsaj prej bili. In možje njihovega kova niso v tem tako prekleto vojaškem stoletju bili nič drugačni, kakor so se tukaj pokazali. Zadosti dolgo se je sam valjal po blatu vojne in zadosti je izkusil. Ti možje so bili roparji, vojaki na lastno pest, najeti gangsterji vrag vedi kakšnih cezarskih oblastnikov, kakršni so se množili na močvirnih tleh mednarodne zmede kakor strupene gobe po dežju!
In če to drži, kaj imajo opraviti pri tej zadevi? Pri tem poskusu, eksperimentu? Ali ne gre morda za kak zločin?
Toda proti komu naj bi bil tak zločin naperjen? Na tisoče kilometrov daleč ne živi niti dvajset ljudi — samo nekaj kitolovcev in vremenoslovcev ob robu ledene puščave. To ga je nekoliko pomirilo.
Polet je bil čedalje bolj nenavaden. Letalo je letelo 2000 metrov visoko. Potniki so molčali. Zadevo z dečkom so očitno pozabili. Tex Leuvvenhout je odšel v pilotsko kabino in skupaj z glavnim pilotom preračunaval položaj letala. Ugotovilo sta, da trenutno letijo 300 kilometrov vzhodno od južnega tečaja. Očitno je bila smer pravilna, kajti Leuvvenhout je bil videti zadovoljen.
Pred njimi se je znova pokazala ena izmed mnogih gorskih verig tega neznanega sveta. Letalo je spretno splavalo preko nazobčanih slemen in ledenih vrhuncev. Pred napetimi očmi mož se je razprostrlo novo ledeno polje.
Nenadoma je nekaj na obzorju pritegnilo njihovo pozornost. Videti je bilo, kakor da visi v zraku svetal rožnat sij.
»Velik ognjenik ali polarni sij!" je menil glavni pilot.
(Se nadaljuje)
bi in Ki h lil a !j o
v-exvc/nx^
Sanje colmarskega sodnika
A 1 p h o n s e D a u d e t
S FRANKFURTSKIM MIROM, ki je zaključil fran-cosko-prusko volno 1870—1871, je bilo prebivalcem Alzacije dano na izbiro, da se odločijo za Francijo ali Nemčijo. Domoljubi, ki so ostali zvesti Fianciji, so se izselili. Nekaj je bilo tudi takih, ki so se opredelili za Nemce, da bi ohranili svoje -slolčke", svoje USNJENE BLAZINE, kakor pravijo Francozi. Tak je bil ludi nat colmarski sodnik.
Predno je prisegel cesarju Viljemu, je bil mali sodnik Dollinger iz Colmara najsrečnejši človek na svetu, ko je prihajal na razprave s čepico poveznjeno na uho, s svojim debelim trebuhom, mesnatimi ustnicami in trojnim podbradkom, ki je lagodno počival v muslinasti ruti.
„Ah, kako bom sedaj sladko zadremal!” je govoril njegov obraz, ko je sedal na svoje mesto in pravi užitek je bil gledati, kako je stegnil debelušaste noge, se pogreznil v svoj veliki naslanjač, na mehko in hladno usnjeno okroglo blazino, ki je precej pripomogla k temu, da je po tridesetih letih sodnijskih razprav ohranil svojo dobro voljo, zdravje in vedrino.
Nesrečni Dollinger!
Ta okrogla usnjena blazina ga je tudi pogubila! Tako udobno se je počutil na njej, tako prijetno mu je bilo na tej blazinici iz moleskina, da se je raje POPRUSIL, kakor da bi se ji odrekel. Cesar Viljem mu je dejal: „Le ostanite na svojem mestu, gospod Dollinger!" In Dollinger je ostal. Tako je sedaj sodni svetnik v colmarskem sodnem zboru in pošteno deli pravico v imenu njegovega berlinskega veličanstva.
Na sodišču se nič ni spremenilo, dolgočasno in pusto je kot prej: sodna dvorana 5 svojimi izguljenimi klopmi in golimi zi-dovi je ostala ista in v njej še vedno brnijo odvetniški govori; še vedno ista za-sfrta svetloba, ki prihaja skozi visoka okna in težke volnene zavese; na zidu še vedno isti Kristus s sklonjeno prašno glavo in razprostrtimi rokami. S svojim prehodom na stran Prusov ni colmarsko sodišče nič izgubilo na svoji veličini: na koncu dvorane še vedno stoji cesarjevo doprsje ... Toda — Dollinger se kljub temu počuti tujca. Nič ne pomaga, če se vrti v svojem naslanjaču in jezno seda vanj; tistega prijetnega in blagodejnega dremuckanja ni več in če se mu slučajno zgodi, da med razpravo zadremlje, ga mučijo strašne sanje ...
Sanja, da je na visoki gori, nekaj podobnega kakor Honeck ali Alzaški špik ... Kaj dela tam, sam, v sodni togi, sedeč v svojem velikem naslanjaču, na teh vrtoglavih višinah, kjer ne vidi nič, razen zakrnelih dreves in rojev mušic? ... Dollinger ne ve. Čaka ves naježen v hladnem znoju, ki ga obliva in mori, ki ga tlači. Veliko rdeče sonce vstaja onstran Rena, za smrekami Črnega gozda, se polagoma dviga nad dolinami Thanna in Munstra. Po vsej Alzaciji se širi nejasen hrup: šum korakov, škripanje kočij... Šum narašča, se bliža in Dollingerju stiska srce. Kmalu zagleda na dolgi gorski vijugi žalostni in brezkrajni sprevod ... Ves alzaški narod se zbira na sestanek, da se tu, na tem vogeškem prelazu, masovno in demonstrativno izseli.
Na čelu sprevoda so dolgi vozovi, ki jih vlečejo po dva para volov. To so lojtrski vozovi, ki jih v času žetve srečujemo naložene s snopjem. Sedaj vozijo opremo, jermene, orodje:	velike postelje, visoke
°mare, katunaste obleke, nečke, vitla, male otroške stole, starinske naslanjače ter pisano zbirko relikvij, ki so jih pobrali po vreh kotih in ki sedaj med potjo sejejo v vetru sveti prah zapuščenih ognjišč. Cele biše potujejo na teh vozovih. Zato tudi tako ječijo, zato jih voli tako težko vlečejo, kakor če bi se zemlja oklepala koles, kakor če bi grudice zemlje, ki so ostale na bradah, plugih, kopačah in grabljih, s svojo težo pritiskale na voz; kakor da je ta selitev pravo izkoreninjevanje . ..
Za vozovi tiho koraka alzaški narod vseh slojev in starosti: od velikih starcev s tri-fogelniki, ki se tresoči opirajo na palice, do malih kodrastih plavolasih otrok v hlačah iz barhenta in z naramnicami; od hrome starke, ki jo krepki tantje nosijo na svojih ramenih, do dojenčkov, ki jih matere
stiskajo na svoje prsi. Vsi — zdravi in bolni; tisti, ki bodo prihodnje leto šli na nabor in tisti, ki so se vrnili iz strašne vojne; oklopniki brez nog, ki se vlečejo na berglah; upadli in izstradani topničarji, katerih razdrapane uniforme spominjajo na špandavske kazemate. Vsi ti ljudje ponosno stopajo po cesti, ob kateri sedi colmarski sodnik in ko pridejo do njega, se njihovi obrazi obrnejo stran, polni gneva in studa . ..
Oh! Nesrečni Dollinger! Rad bi se skril, pa ne more. Njegov naslanjač se je zajezil med gorske grebene, okrogla usnjena blazina v naslanjač in on v njo. Tedaj spozna, da je prikovan ob sramotni steber, katerega so zato postavili tako visoko, da bi njegova sramota bila vidna vsem . .. Mimohod se nadaljuje. Vas za vasjo — pastirji iz švicarske meje s svojimi ogromnimi čredami, rudarji iz Sare z rudarskimi vozički, natovorjenimi z orodjem. Nato sledijo mesta: delavci iz predilnic, strojarji, tkalci, snovači, meščani, duhovniki, rabini, sodniki v črnih in rdečih togah . .. Glej colmarski sodni zbor, s svojim starim predsednikom na čelu. Dollinger bi se najraje pogreznil v zemljo od sramote, rad bi si zakril lice, a so mu roke ohromele, rad bi zaprl oči, a se veke ne premaknejo. Obsojen je, da vidi in da ga vidijo. Ni mu
prihranjen niti en prezirljiv pogled, s katerimi ga obsipajo mimoidoči tovariši...
Ta sodnik ob sramotnem stebru je nekaj strašnega! Še strašneje pa je, da so v sprevodu tudi vsi njegovi domači, ki ga nočejo več poznati. Njegova žena, njegovi otroci gredo mimo njega s sklonjeno glavo. Človek bi dejal, da se ga tudi oni sramujejo! Celo njegov mali Michel, katerega ima tako rad, odhaja za vedno, ne da bi mu privoščil pogled. Le njegov stari predsednik za hip postane pred njim in tiho reče: „Pridite z nami, Dollinger! Vaše mesto ni tukaj, moj dragi ...”
Toda Dollinger ne more vstati. Upira se, kliče na pomoč, med tem pa se sprevod vleče cele ure. Ko ob sončnem zatonu končno izgine, zavlada v lepih dolinah, kjer sicer odmevajo zvonci in tovarniške sirene, grobna tišina .. . Vsa Alzacija je odšla. Ostal je le colmarski sodnik, prikovan tam gori, ob sramotnem stebru, nepremičen v svojem naslanjaču ...
. . . Nenadoma se prizor menja. Trikotni svečniki, črni križi, vrste grobov, ljudje v črnini. Colmarsko pokopališče na dan svečanega pogreba. Vsi mestni zvonovi žalostno donijo. Umrl je sodni svetnik Dollinger. Kar ni mogla opraviti čast, je opravila smrt. Ona je okrogli usnjeni blazini iztrgala nepremičnega sodnika in vodoravno
Anton Čehov:
Osemindvajset dni na deželi
10. maja sem nastopil štiritedenski dopust, vzel 100 rubljev predujma in sklenil teh 28 dni na vsak način tako izkoristiti, da bom potem lahko še deset let živel ob spominu na te počitnice.
Najel sem si sobo v letni ihiši Zofije Pav-lovne Knigin, kakor mi je svetoval neki moj prijatelj. Vsa zadeva se je hitreje razvijala, kakor sem domneval. Ko sem prišel v Prervo, sem kmalu našel hišo gospe Knigin, šel na teraso in — osupnil. Terasa je bila prisrčna in ljubka, še bolj ljubka (ne morem se drugače izraziti) pa je bila mlada, polnovitka gospa, ki je sedela pri mizi na terasi in pila čaj. Dama me je presenečeno pogledala.
»Želite,« je vprašala.
»Oprostite, prosim...« sem začel, »najbrž sem prišel na napačen naslov . . . iščem letno hišo gospe Knigin.«
»Jaz sem Kniginova . .. Žehte?«
Ves sem se zmedel . . . Vedno sem si predstavljal, da oddajajo sobe samo starejše dame, ki jih muči revmatizem in ki diše po ka-vini usedlini — tu pa je sedela lepa, mlada, ljubka oseba. Jecljaje sem ji povedal, po kaj sem prišel.
»Oh, zelo me veseli! Sedite, prosim! Vaš prijatelj mi je pisal. Hočete skodelico čaja? Pijete čaj raje z mlekom ali z limono?«
So ženske, pri katerih imaš, ako si dve do tri ure v njihovi družbi, občutek, da jih že več let poznaš. Takšna ženska je bila Zofija Pavlovna. Že po prvi skodelici sem vedel, da ni bila poročena in da je živela od obresti majhnega kapitala. Zvedel sem tudi za razloge, ki so pripravili Zofijo Pavlovno, da se je odločila eno sobo oddati v najem; prvič je sama vso hišo težko vzdrževala v redu, drugič se je bala vlomilcev. Zato se ji ni zdelo spotikljivo, če vogalno sobo odda v najem kakšni osamljeni dami ali gospodu. »Moški mi je celo ljubši,« je pripomnila Zofija Pavlovna. »Z moškim je manj opravka in človek se počuti tudi bolj varnega.«
Skratka: čez eno uro sva bila Zofija in jaz že prijatelja.
»Oh da,« sem dejal, ko sem se poslavljal od nje. »O vsem sva govorila, poglavitne stvari pa še z besedico n:sva omenila. Kako pa bo s plačilom? Pri vas nameravam ostati osemindvajset dni . . . Kosilo seveda, večerja, čaj in tako naprej.«
»Oh, o tem se niti ne splača govoriti. Plačali boste pač, kolikor boste mogli... Saj iz najema vendar nočem napraviti kupčije ..,
le da nisem tako osamljena... Vam bo 25 rubljev preveč?«
Seveda sem bil zadovoljen in začelo se je moje življenje na deželi . . .
To življenje je bilo kljub enoličnosti neizmerno očarljivo, dragi moj bralec! Bil sem kratko malo navdušen! Ko sem se zjutraj zbudil, sem pil čaj z mlekom, ne da bi samo trenutek pomislil na urad. Ob enajstih sem šel k svoji dražestni gospodinji, ji voščil dobro jutro in pil z njo kavo, tudi z mlekom. Potem sva kramljala do poldne. Ob dveh je b:lo kosilo, pa še kakšno! Predstavite si, da lačen kot volk sedete k mizi, popijete velik kozarec vodke in jeste zraven pečeno slanino. In potem si mislite še sijajno juho in kislo smetano, in tako naprej...
Po kosilu branje romana, potlej... slastno, nemoteno spanje ... nato kopanje v reki.. .
Potem si še predstavljajte, da se ob večerni uri, ko vse razen slavčka spi in vam lahka sapica prinaša lahen šum brzečega vlaka, sprehajate z očarljivo plavolasko, ki se mehko privija k vam in ljubko obrača k vam svoj od mesečine obsijani obraz ... Lepo je to, mar ne?
Teh 28 dni je na mah preteklo. Ko je bilo mojega dopusta konec, sem se žalostno in potrto poslovil od letne hiše in Zofije.
zravnala človeka, ki je trmasta vztrajal v svojem naslanjaču ...
Ni bolj groznega občutka, kakor sanjati o sebi, da si mrtev in sam žalovati za sabo. Dollinger s strtim srcem prisostvuje svojemu pogrebu in, kar je še bolj žalostno od smrti — med vso množico ljudi, ki se zbira okrog njega, ni prijatelja, ni sorodnika. Nikogar iz Colmara! Sami Prusi! Pruski vojaki mu izkazujejo' poslednje časti, mrtvaški sprevod vodijo pruski sodniki, na njegovem grobu odmevajo pruski govori in jojmene! Zemlja, ki se usipa na njegovo krsto in ki je tako mrzla, je pruska zemlja!
Naenkrat se začne množica spoštljivo umikati. Oklopnik v bleščeče beli uniformi se približa, noseč pod plaščem nekaj, kar spominja na mirtin venec. Cuje se mrmranje:
.Bismarck! Sam Bismarck je prišel!”...
In colmarski sodnik žalostno pomisli:
„Zame je to velika čast, gospod grof, toda — ko bi le bil tukaj moj mali Michel...”
Prekine ga gromek smeh, blazen, rogajoč, divji, nezadržni grohot.
„Kaj jim pa je?” se prestrašeno sprašuje sodni svetnik. Dvigne se, pogleda .. . Grof Bismarck je pravkar pobožno položil na njegov grob okroglo usnjeno blazino, njegovo usnjeno blazino. Na njej se vije napis:
NEPOZABNEMU SODNIKU DOLLINGERJU PONOSU ALZAŠKEGA SODIŠČA V SPOMIN!
Vsi se zvijajo od smeha. Surovo prusko veselje odmeva po vsem pokopališču in na dno groba, kjer mrtvi joka, zasut z večno sramoto in porogom.
(Prevedla Jasna Kosmina)
»Da, ampak kdaj bova obračunala, ljuba moja?« sem se nenadoma spomnil. »Koliko sem ti pa dolžan?«
»Kdaj pozneje,« je rekla ihte.
»Zakaj pozneje? Saj vendar veš: čisti računi — dobri prijatelji! Nikakor bi ne hotel živeti tu na tvoje stroške. Ne delaj komedij, Zofija ... Koliko naj ti dam?«
Zofija pobrska po miznem predalu, potegne ven listek in mi ga da.
»Je to račun?« vprašam. »Tako, zdaj pojde vse v redu,« in nataknil sem naočnike, »obračunala bova in potem sva bot. Skupaj je torej... Počakaj, tu nekaj ni v redu! Skupaj ... To nemara ne bo pravi listek, Zofija! Tu stoji: Skupaj 212 rubljev 44 kopejk — to ni moj račun.«
»Tvoj, ljubi moj! Le poglej ga. Ne razumem, dragi,« je zateglo rekla Zofija in me pogledala z začudenimi, objokanimi očmi. »Mar mi ne verjameš? Pa še sam seštej! Mar nisi vodko pil. . .? Saj ti za dogovorjeno ceno nisem mogla dati še vodko h kosilu! Pa mleko h kavi in čaju. — Potem jagode, kumare, češnje . . .«
»Ampak ... tu je še znesek 75 rubljev in ni razvidno, zakaj . . Za kaj je to?«
»Kaj se pravi, zakaj? Ti si pa dober!«
Pogledal sem ji v obraz. Bil je tako odkrit in osupel, da nisem bil v stanu spraviti ene same besede iz sebe. Dal sem Zofiji 100 rubljev in za ostanek menico, zadel svoj kovček na ramo in odšel na postajo.
ZA DOBRO VOLJO

Ko je bilo v Združenih ameriških državah še strogo prepovedano točenje alkoholnih pijač, je nekdo kupil v New Yorku za smešno ceno steklenico brandyja. Ves srečen pokaže steklenico prijatelju, ta jo povoha in osupel vzdihne: »Za božjo voljo! Proč vrzi! To ni žganjc> ampak metilni alkohol. Saj boš oslepel, če to spiješ!*
»Oslepel?* je oni drugi bolj dihnil kot govoril. Vzel je steklenico in šel svojo pot.
Nekaj dni pozneje se spet srečata in prijatelj ga vpraša: »No, ali si vrgel proč tisto steklenico?*
»Kaj si znorel? Vrgel proč?*
»Kaj si pa naredil z njo?*
»Brandy sem prodal stricu, ki je že deset let slep!*
— Kaj ti je? — vpraša prijatelj prijatelja, ki ima razbit nos in podplute oči. — Si se tepel?
— Ne.
— Si igral rugby?
— Tudi ne. Železniška nesreča.
— Kaj?
— Da. Sedel sem v vlaku nasproti sijajnega dekleta in njenega očeta. Zapeljali smo v predor . . .
— In si jo skušal poljubiti?
— Da. Pa sem poljubil njenega očeta . . .
Mlad par se odpravi kupovat poročna prstana. Ženin si ogleda različne vzorce, potem izbere dva z briljanti.
— Koliko staneta? — vpraša.
— Deset tisoč šilingov.
Mladeniču je očitno vzelo sapo, ker je nehote zažvižgal. Toda hitro se je zbral in pokazal na dva druga:
— Pa ta dva?
— Dva dolga žvižga, gospod — je odvrnil prodajalec.
Po jubilejnem koroškem velesejmu:
296.256 obiskovalcev — nov rekord
Po desetih dneh živahnega vrvenja na veiesejmskem prostoru je bil zadnjo nedeljo zaključen letošnji jubilejni koroški velesejem, povezan z avstrijskim le:nim sejmom. Podrobnega pregleda o gospodarskih stikih in trgovskih sklepih sicer niso objavili, vendar poudarjajo, da je bil sejem letos tudi v tem oziru korak naprej. Vsekakor pa je letošnji koroški velesejem zabeležil nov rekord pri obisku, kajti našteli so skupno 296.256 obiskovalcev, to je za dobrih dve sto več kot lani. Posebno razveseljivo pa je, da se je napram lanskemu sejmu dvignilo število obiskovalcev iz inozemstva, ki jih navajajo okoli 100.000.
Gotovo je bilo med obiskovalci sejma lepo število takih, ki so si razstave ogledali le iz radovednosti ali pa večji del svojega obiska posvetili precej dragim zabavam na veseličnem prostoru. Toda iz zaključnega poročila je razvidno, da je bil tokrat zabeležen razveseljivo številen obisk tudi izrazitih nakupovalcev ter izvedencev in strokovnjakov, ki so se zanimali za najrazličnejše vrste razstavljenega blaga; posebno pozornost pa je med zadnjimi vzbujal lesni sejem, ki je pritegnil cele nakupovalne delegacije tudi iz inozemstva, predvsem iz Romunije, Saudske Arabije, Jugoslavije, Italije, Zahodne Nemčije in raznih drugih držav. Med velesejmom sklenjene kupčije in pogodbe bodo vsekakor koristno vplivale na bodoči razvoj koroškega in avstrijskega gospodarstva, še posebno na lesnem sektorju, kjer je postal koroški velesejem priznan reprezentant za celo Avstrijo.
Prav v tej specializaciji pa je koroškemu velesejmu tudi za bodoče zagotovljen uspešen razvoj, kajti ni naključje, da se je letošnje prireditve v Celovcu udeležila skoraj cela zyezna vlada, marveč je s tem bil dan poudarek pomenu, ki ga igra les v gospodarstvu Avstrije.
40-letni jubilej dunajskega velesejma
! RADIO PROGRAM
Povezan z gledališkim, koncertnim in kino sejmom je bil na Dunaju v času od 11. do 17. septembra 1921 prvi dunajski velesejem. Udeležilo se ga je okoli 200.000 obiskovalcev predvsem iz držav nekdanje avstro-ogr-ske monarhije, pa tudi iz drugih držav so že prišli prvi obiskovalci, ki pa sejmu še niso dali pravi mednarodni značaj. Tega je dunajska prireditev dosegla šele leta 1923, ko so sodelovali razstavljaici iz 14 držav. Takrat začeta pot navzgor se je v poznejših letih uspešno nadaljevala in danes, ko gleda dunajski velesejem na 40-letno tradicijo, sodi ta razstava med največje v srednji Evropi.
Za letošnji jubilejni velesejem so se prireditelji dobro pripravili. Povečali so razstav-
Lepci stanovanjska hiša s 5 sobami, 2 kuhinjami in stanovanjem za hišnika, 1000 m2 vrta, v Borovljah ob glavni prometni cesti, primerna za vsako podjetje, na prodaj. Vprašati v upravi lista.
ni prostor, predvsem pa obnovili že obstoječe objekte tako v Praterju kakor tudi v velesejmski palači sredi mesta. Poseben pečat pa daje dunajskemu velesejmu vedno večja udeležba inozemskih razstavljalcev, katerih število bo letos znašalo 1773 iz 20 držav, katerim je treba prišteti še kolektivne razstave 12 držav v »hali narodov«, katera se je razvila v posebno privlačnost za domače in tuje obiskovalce.
Letos bo dunajski jesenski velesejem poleg običajnih vzorčnih razstav spet obsegal vrsto posebnih razstav, pri katerih bosta nedvomno prevladovala industrija in kmetijstvo. Na in-
dustrijskem sektorju se bodo podjetja iz vseh delov sveta predstavila z najnovejšimi izsledki tehnike. Za kmetijstvo bodo poleg razstavljenih strojev in prikaza mehanizacije kmečkega dela značilni sejem plemenske živine, cvetlična razstava, sejem semenarstva ter zlasti posebna vrtnarska razstava pod naslovom »Tudi v vrtnarstvu kvaliteta«.
Močno zastopana bo tudi tekstilna industrija, pri kateri igra posebno vlogo in privlačnost vsakoletna modna revija. Novost letošnjega velesejma na tem področju bo tekstilna samopostrežba, medtem ko je krznarska razstava že udomačena ureditev na tej prireditvi. Prav tako tudi ne bodo manjkale razstave z vseh področij obrti, galanterije, gospodinjstva, elektrifikacije, stanovanjske kulture ter živilske industrije. Veliko prostora bodo zavzele še razstave igrač, športnih artiklov, nakitja in podobno, zanimiva pa bo vsekakor tudi razstava »Vse za dojenčka«.
Vseh številnih podrobnosti, ki jih bomo srečali na dunajskem jesenskem velesejmu, seveda ni mogoče našteti v kratkem sestavku. Vpogled v zanimivo raznolikost prireditve more dati le osebni obisk. Za obiskovalce iz zveznih dežel nudijo na železnici in avtobusih 25-odstotni popust, pa tudi drugače je za goste dobro poskrbljeno tako z raznimi predstavami v dunajskih gledališčih, kakor tudi s tradicionalno vinsko poskušnjo na razstavišču v Praterju, kjer se v velesejmskih dneh vsako leto srečajo ljubitelji dobre hrane in izbranih pijač.
Dunaj se torej v teh dneh vsestransko pripravlja za sprejem gostov, pripravlja se v znamenju 40-letnega jubileja svojega velesejma, ki bo hkrati uvod v nov jubilej: kajti prihodnje leto bo pomladanski velesejem hkrati 75. dunajski velesejem.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45 , 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnasfika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 26. 8.: 8.00 Naš hišni vrt — 8.10 Orkestrski koncert — 13.05 Kako si Dunajčan predstavlja nebesa
—	14.15 Pozdrav nate — 16.00 Iz vseh dolin zveni —
16.30	Za delovno ženo — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Salzburške slavnostne igre — 22.15 Plesna glasba.
Nedelja, 27. 8.: 8.05 Kmečka oddaja — 11.00 Dopoldanski	koncert	—	12.45	Gledališko ogledalo	—	13.00
Operni	koncert	—	13.45	Iz domovine	— 14.30	Pozdrav
nate — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Veselje z glasbo
—	19.00 Šport — 20.10 »Faust', tragedija.
Ponedeljek, 28. 8.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00
Posebej za Vas — 15.45 Knjižni kotiček — 18.25 Za Vas? Za vsel — 18.35 Aktualno za mladino — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 In kaj mislite vi? —
20.30	Rumeni ponedeljek — 21.00 Koroška domovinska kronika.
Torek, 29. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.10 Jutranji	koncert	—	14.45	Pesništvo iz	Koroške	—	18.00
Prometna vzgoja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci
—	20.15 Radijska igra — 21.25 Pod tujimi zvezdami.
Sreda, 30.8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski	koncert	—	15.00	Glasba za	mladino	—	18.00
Veselo in sproščeno — 18.15 Pomoči je vsakdo potreben — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Salzburške slavnostne igre.
četrtek, 31. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.10 Stara glasba — 15.45 Aktualna reportaža — 17.10 Zaljubljene gosli — 18.00 Kulturne vesti iz Koroške — 18.05 Kmečka oddaja — 18.35 Mladinska oddaja —
19.00	Dunajski jesenski velesejem — 19.10 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Radijska igra — 21.10 Prepevajo in pripovedujejo o deželi Drave.
Petek, 1.9.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 13.05 Ljudske viže — 15.00 Komorna glasba — 18.00 Koroška narečja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 Za gospodinjo — 20.15 Glasba je adut — 21.00 Zabavna glasbena oddaja.
II. PROGRAM:
Poročila:	6.00,	7.00, 8.00,	13.00,	17.00,	19.00,	22.00,
23.00.
Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja
—	17.10 Kulturne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja —
23.20	Glasba za nočnega delavca.
Sobota, 26. 8.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.20 Ti in žival — 11.00 Ljudske viže — 13.35 Slavni umetniki — 14.15 Godba na pihala — 14.40 Tehnični razgled — 17.10 Slavnostne igre v Avstriji — 17.40 Ljudstvo in domovina — 19.10 Večerna melodija — 19.35 Dobro zabavo — 21.15 Pariški ABC — 23.10 Operetni koncer1.
Nedelja, 27. 8.: 8.05 Pariz je vreden potovanja —
10.20	Veselo petje, veselo igranje — 11.00 Salzburške slavnostne igre — 13.10 Za avtomobiliste — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 19.30 Pesmi Franza Schuberta — 19.45 Ob lepi modri Donavi — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže.
Ponedeljek, 28. 8.: 6.05 Premislite, prosimo, sami —
8.10	Glasba na tekočem traku — 11.00 Beethovnova glasba — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Salzburške slavnostne igre — 21.15 Elektronska glasba — 22.15 Plesna glasba.
Torek, 29. 8.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 16.00 Nobelovi nagrajenci	poročajo	o napredkih v medicini	in	biologiji —
16.30	Življenje	se prične pri šestdesetih	—	17.45 Esperanto	— 17.55	UNESCO — 20.30 Vsaka	stvar ima dve
strani	— 22.15	Plesna glasba.
Sreda, 30. 8.: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 13.30 Za prijatelja opere
—	14.35 Avstrijska lirika — 17.40 Zborovski koncert —
19.30	»Brez vize, brez potnega lista" — 20.00 Operetni koncert — 21.10 Seine-Donava — 22.15 Priljubljeni plesi.
Četrtek, 31. 8.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe —
13.30	Francoska komorna glasba — 14.15 Znani orkestri — 17.40 Ženska oddaja — 20.00 Radijska igra — 22.15 Plesna glasba.
Petek, 1. 9.: 6.05 Mladi glas — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Glasba razveseljuje — 19.30 Radijska igra — 21.00 Sodobna jugoslovanska zabavna glasba.
RADIO LJUBLJANA
Poročila:	5.05, 8.00,	10.00,	13.00,	15.00, 22.00, 23.00,
24.00.
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 26. 8.: 8.30 Pionirski tednik — 9.00 Glasba onkraj Atlantika — 10.15 S sprejemnikom na dopust —
12.00	Vaški kvintet s pevci — 12.25 Narodne pesmi in plesi iz bratskih republik — 12.45 Havajski zvoki —
13.30	Razpoloženjska glasba — 14.35 Voščila — 15.40 Iz del Marjana Kozine — 16.00 Humoreska — 16.40 Moški zbor »Enakost' iz Kranja — 17.15 Pisan spored zabavnih zvokov — 18.00 Iz opere .Manon’ — 18.20 Pozdrav z gora — 18.45 Okno v svet — 20.00 Domači vi-žarji — 20.20 »Slon v hiši", komedija — 21.21 Melodije za prijeten konec tedna.
Nedelja, 27. 8.: 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav — 7.15 Koračnice igra godba na pihala — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.49 Skladbe za otroke — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši —
10.30	Domače poskočnice — 10.50 Nedeljska matineja
—	12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila
—	15.30 Mozaik melodij — 17.00 Športno popoldne —
20.00	Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila
—	21.10 »Romeo in Julija", dramatična simfonija — 22.15 Plesna glasba — 23.05 Nočni operni koncert.
Ponedeljek, 28.8.: 8.05 Komorni zbor RTV Ljubljana
—	8.30 Počitniško popotovanje — 9.00 V svetu opernih meiodij —- 10.15 Zvočna mavrica — 11.30 Pri skladatelju Marijanu Lipovšku — 13.30 Narodne in ume'ne pesmi
—	14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.40 Iz filmov in glasbenih revij — 16.00 Naši popotniki na tujem — 17.15 Šoferjem na pot — 18.00 Iz Dvorakove opere »Rusalka" — 18.40 Kulturni globus — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 20.45 Koncert Krakovske filharmonije.
Torek, 29.8.: 8.05 Operna glasba — 8.30 Za otroke —
9.00	Za prijetno razvedrilo — 10.15 Orkester RTV Ljubljana — 11.15 Branje za vroče dni — 12.00 Vaški kvintet —• 13.30 Slavne baritonske arijo iz Verdijevih oper
—	14.00 Popevke se vrstijo — 14.35 Voščila — 15.40 Chopinove etude — 16.00 Počitniška zgodba — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 Od plesišča do plesišča — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec' — 20.30 Radijska igra.
Sreda, 30. 8.: 8.30 Počitniško popotovanje — 8.45 Vesele citre — 9.50 Igrajo slavni pianisti preteklosti —
12.00	Domače popevke — 13.30 Vojaška godba — 13.55 Hrvatski samospevi in klavirske skladbe — 14.40 Slovenske narodne pesmi — 16.00 Radijska univerza — 16.15 Koncert po željah — 18.45 Šport in športniki — 20.00 Popevke in zabavne melodie — 20.50 Zgodba o Manon Lescaut, radijska priredba opere — 22.15 Zaplešite * nami.
Čortek, 31. 8.: 8.05 »Na krilih petja" — 8.30 Za cicibane — 10.15 Solisti mariborske opere — 11.00 Akademski zbor »Tone Tomšič’ — 11.15 Branje za vroče dni
—	11.35 Melodije iz različnih dežel — 12.00 Bosanske
narodne pesmi	—	12.40	Domači napevi	izpod	zelenega
Pohorja — 14.05 Radi jih poslušate — 14.35 Voščila — 15.40 Oktet koroških akademikov — 16.00 Veliki plesni orkestri — 16.20 Operna glasba — 17.15 Hammond orgle in kitara — 17.30 Turistična oddaja — 18.00 Jazz na koncertnem odru — 18.45 Poletni kulturni zapiski —
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.50 Literarni večer: Glas sožitja.
Petek, 1. 9.: 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Počitniško popotovanje — 9.00 Od arije do arije — 10.15 Ob obalah južnih morij —	11.40	Otroci pozdravljajo —
12.00	Marija Gazvoda in Lovro Rešek pojeta slovenske
narodne ob spremljavi Avgusta Stanka — 13.30 Veseli planšarji — 13.55 Tenorista Benjamino Gigli in Jussi Bjorling — 14.35 Popevke na tekočem traku — 16.00 športni tednik	—	18.15	Ljudska glasba	arabskih dežel
—	20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 Iz. del Antonina Dvoraka — 21.15 O morju in pomorščakih
—	22.35 Moderna plesna glasba.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 26. 8.: 15.30 Tržaški obiski: Prosek-Kontovetj
—	16.30 Kavarniški koncert — 18.30 Iz del jugoslovanskih skladcfeljev — 19.10 Operna glasba — 19.30 Ženo in dom — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Zbor »Emii Adamič" — 21.00 »Večerni pomenek", komedija.
Nedelja, 27.	8.:	9.00	Kmetijska oddaja —	9.30 Slo-
venski zbori — 11.30 Za najmlajše — 14.30 Sedem dni v svetu — 14.45 Veseli planšarji — 17.00 Obzornik filmskega sveta — 18.00 Turistični razgledi — 19.00 Nedeljski ves'nik —	21.00 Slovenske narodne	pesmi	— 22 00
Nedelja v športu.
Ponedeljek, 28. 8.: 18.30 iz del avtorjev Julijske Benečije — 19.05 Baletna glasba — 19.30 Znanost in tehnika — 20.00 Športna tribuna — 20.30 »Štirje grobijan:", opera.
Torek, 29. 8.: 18.30 Orkester RTV Ljubljana — 19.00 Oddaja za mladino — 19.30 2ivljenja in usode — 21.00 Alpske legendo — 22.00 Obrisi ekspresionistične poezije v nemški književnosti: Georg Traki.
Sreda, 30. 8.: 18.30 Orkesler Tržaške filharmonije —
19.10	Tenorist Janez Lipušček — 19.30 Zgodovinski sprehodi po tržaških ulicah in trgih — 21.00 »Krokodili'« drama.
Četrtek, 31. 8.: 19.00 Klarinetist Miha Gunzek — 19.10 Folklora z vsega sveta — 19.30 Beležke študentom no počitnicah — 21.00 Znani dirigenti.
Petek, 1. 9.: 18.30 Simfonični orgesfor Italijanske radiotelevizije — 19.00 Koncertni jazz — 19.30 Obletnico tedna — 21.00 Gospodarstvo in delo — 21.15 Koncert operne glasbe — 22.00 Garibaldinski pisatelji.
TELEVIZIJSKI PROGRAM
Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaj a čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega progroma.
Nedelja, 27. 8.: 17.00 Za otroke — 18.15 Svet mladine — 18.45 Za družino — 19.30 »Cosi fan tutte", opera.
Ponedeljek, 28. 8.: 19.30 Oknar — 20.20 Aktualni šport
—	20.40 Enaindvajset —	21.20 »Sokrivci", veseloigro-
Torek, 29. 8.: 19.30 Televizijska kuhinja — 20.20 »Rivali v šestih nočeh".
Sreda, 30. 8.: 17.00 Za otroke — 17.30 Lutkovno gledališče — 19.30 Severnoafriški mozaik — 20.20 »Jekleno mreža".
Četrtek, 31.	8.:	19.30 Avtodirke — 20.30 »Notranji
glas", ljudska igra.
Petek, 1. 9.: 16 00 Boksanje med Nemčijo in Japonsko
—	19.35 Na vodnih smučkah — 19.55 »Kra'ko pred osmo'
—	20.30 »Clavigo", drama.
■■■■HIIIHIIDBBIlHRHIOI^SBHBICaRI
Za štetje srčnih utripov
Skupina angleških strokovnjakov je sestavila posebno napravo za stalno štetje srčnih utripov pri ljudeh; naprava se odlikuje po tem, da je prav gotovo najmanjši merilni aparat te vrste na svetu. Ta napro-va ima obliko običajnega krojaškega naprstnika, pa tudi nič večja ni od njego. Bolniku jo — prav kot resnični naprstnik — nataknejo kar na prst. V aparatu je vgrajen posebno majhen kristalni mikrofon, ki je zvezan z večjo kontrolno napravo, na tej pa je mogoče vsak hip .odčitati" utrip bolnikovega srca.
40 LETNICA DUNAJSKEGA VELESEJMA
od 3. do 10. septembra 1961
TEKSTILNO BLAGO IN MODA: Krznarski salon — Luksuzno blago —Umefna obrt — Razstava športnih izdelkov — Modna revija. — Posebne razstave:	»Vse za do-
jenčka’ — Tekstilna samopostrežba — Namizna kultura doma TEHNIKA — INDUSTRIJA: Slroji — Napravo — Orodje — Sfavbna razstava — Umetne snovi — Tehnika v gospodinjstvu
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO: Razstava kmetijskih strojev s predvajanji — Sejem plemenske in vprežne živine: Govedo, prašiči, konji — Cvetlična razstava — Živila in nasladila — Vinska pokušnja
KOLEKTIVNE OBRTNE RAZSTAVE:
URADNE KOLEKTIVNE RAZSTAVE 19 DRŽAV IZ EVROPE IN PREKMORSKIH DEŽEL
Obe razstavišči — velesejmska palača in velesejmski prostor — sta odprti vsak dan od 9. do 19. ure, vinska pokušnja in razstava živil pa do 20. ure. Velesejmska palača bo v torek, dne 5. septembra, odprta do 21. ure.
Za obiskovalce velesejma izven Dunaja 25% popusta na železnicah in avtobusih.
Velesejmske legitimacije na razpolago pri vseh deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah ter pri vseh z ustrezno tablo naznačenih prodajalnah.
Izdajotelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagonfurt, Gasomeforgasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška
in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.