Narodni Gospodar
GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE.
Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno.	^	Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca.
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta ilvc kroni; Mf Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za večkratno za četrt leta eno krono; posainne številke po 20 li.	'	insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 143.	V Ljubljani, 10. maja 1901.	Poštno-hran. št. 849.872
Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo ?
(Piše A. Š t re k e 1 j.)
IV. Zboljšajmo svojo živinorejo!
(Nadaljevanje.)
Krava je krava, misli včasih naš kmet, in čim boljše se krmi, tem več mleka (M. To pa ni res. Vsaka krava ni tudi dobra mlekarica. Osobito pri nas je mnogo takih živalij, ki ne dajo tudi pri najboljši krmi večih množin mleka, nego pri navadni. S tako živino imamo seveda mnogokrat veliko izgubo, ker nam krme ne poplača. Dolžnost vsakega gospodarja je torej, da natanko zasleduje vsako žival, kako mu vrača stroške, ki jih ima ž njo. V slučaju, da mu žival ne daje dobičkov,- ravnati mora ž njo na drugačen način ali pa jo z boljšo živaljo nadomestiti.
Pa ne samo posamezne živali so včasih slabe mlekarice, ampak lahko je tudi celo pleme za mleko malo vredno. Hrani na pr. istrsko kravo kakor hočeš, nikdar ti ne bo dala one množine mleka, kakor n. pr. beljanska krava pri navadni piči. Ta lastnost se je vrinila s časom, bodisi po človeški volji ali brez nje, v pleme. V krajih, kjer se hočemo pečati torej z mlekarstvom, je nadalje velike važnosti, da redimo živali za mleko dobrega plemena. Le s takimi živalimi za-moremo krmo po najboljšem na-
činu spremeniti v denar. Gotovo vstrežem tu pa tam komu, če podam tu po mojem profesorju iz mlekarstva, tabelo s povprečno množino mleka in mašče, ki ju dajo različna goveja plemena na leto.
druga, ki je doma v Toquefortu na južnem Francoskem. Ker je ovca naši domači sorodna in živi v deželi našemu Krasu podobni, sponesla bi se najbrže tudi pri nas. Tudi nekatere bosanske ovčje pasme so dobre za mleko.
K r a v a	tehta živa	da mleka na leto	v 100 fa; mleka se nahaja mašče	na 100 kg žive teže pride	
				mleka	mašče
		kilogramov			
holandska			600	4000	3	665	20
švicarska		600	3100	3-6	517	18-7
gornjeinnodolska ....	320	2000	3'8	625	23-7
marijodvorska		475	1500	3'8	316	12
pinegavska		450	2000	3-6	489	17-6
kulandska		450	2000	4	445	17-7
simenthalska			650	3000	3-5	462	16-2
jerseyska			350	2750	5	787	39-4
stepna (ogerska, romanska)					
isterska		400	800	5	200	10
Opomniti pa se mora, da ni vsako pleme tudi za vsaki kraj. Osobito bolj mehkužno holandsko pleme se ne vsponaša pri nas nič prav dobro. Najbolj mlečno avstrijsko govedo je gornjeinnodolsko, ki se tudi v naših krajih izvrstno sponaša.
Med ovcami se odlikujeta za mleko osobito dve: friziška in larsaška ovca. Prva ni za naše razmere, pač pa bi znala biti
Ko smo dospeli v našem gospodarstvu do tega, da nam dajejo mlečne živali z majhnimi stroški obilo mleka, skrbeti nam je, kako to uporabimo. Ni moja naloga, da bi tu obširno razlagal vse ono, kar bi morali naši gospodarji in gospodinje, katere se prav za prav pečajo z mlekom, znati, da ga pravilno uporabijo, dasitudi jim je ta veda danes jako potrebna in so v nji še takorekoč
novinci, vcnđer naj spregovorim vsaj dve, tri o poglavitnem grehu v našem mlekarstvu, ki je ne-snažnost.
Iz mleka, s katerim se je nesnažno ravnalo, ne more se napraviti dobrih in dragih izdelkov a tako mleko se tudi ne more prevažati, ker se prehitro pokvari. Osobito v poletnem času ga je teško ohraniti. Ze mnogemu gospodarju uzelo je mleko, ki se je še prej izpridilo, nego se je žarnog! o prodati, veselje do živinoreje. Neuspehu je bil seveda večinoma sam kriv, ker ni z mlekom čisto ravnal.
Uzrok, da se mleko pokvari, so različne glivice. To so majhne rastlinice, katerih s prostim očesom niti ne vidimo, pač pa jih lahko spoznamo z drobnogledom. Med glive, ki mleko kvarijo, prišteva se tudi navadjii plesenj, vender pa delajo večjo škodo one glive, ki mleko kisajo. Včasih se nahajajo v mleku še celo take glive, ki so človeškemu zdravju škodljive. Če pije človek surovo tako mleko, nakoplje si lahko hudo bolezen in mogoče tudi smrt. Osobito nevarno je torej za male otroke in dojence, kojim se čestokrat daje surovo mleko. Ze marsikedo si je nakopal jetiko, ker je pil surovo mleko jetične krave.
Glive sGi nahajajo v vsakem mleku, v nekaterem manj, v drugem več — kakor smo ravnali ž njim: V eni sami kaplji nahaja se včasih mnogo tisoč glivic. Te glive prihajajo v mleko na različen način, najbolj pogosto pa iz nečistega zraka v hlevu, iz nečistega vimena, zamazane govedi, nesnažne mlečne posode in iz hrane, katero žival povžije. Se bolj nevarne nego te pa so one glivične kali, ki pridejo naravnost iz bolne živine. A ko hočemo imeti trajno in zdravo mleko, branimo tem glivam pot do njega. Kako ?
Hlev, v katerem hranimo mlečno živino večkrat očistimo in prezračimo in gnoj pogostoma iz-
kidajmo. Kidati pa je treba po molži in ne pred njo. Če bi nastal prepih, naj se ne zrači za časa molže. Kakor hlev, čistiti je tudi živino. Predno se začne • molsti, naj se vime dobro opere ter s čisto cunjo obriše. Tudi celo živino je dobro tu pa tam oprati. Prve kaplje mleka, ki se nahajajo v cickih, naj se ne molzejo v posodo, marveč na tla. Najboljša mlečna posoda je kositar-jeva. Lesene posode se ne more popolnoma vrniti, zato ostanejo v njih glive, ki se jako brzo množijo. Ako pa venderle moramo rabiti leseno posodo, naj se večkrat opari z gorko vodo ter na solncu posuši. Stavimo pa mleko v to posodo ali v ono, paziti je vedno na največjo snago. Pomniti je tudi, da se ne sme med molžo krmiti, ker se natrosi s tem v zraku mnogo gliv, ki pridejo v mleko. Tropin, bodisi vinskih, sadnih, ječmenovih ali kakoršnih koli, ni dobro dajati mlečni živini, ker preide mnogo gliv v mleko ter škodujejo osobito teletom pa tudi otrokom, če ga pijejo. Mleko bolnih živinčet naj se nikdar ne meša z onim zdravih in skrbi naj se, da se živ inče kmalu odstrani.
Namolženo mleko naj se dobro prečisti in hrani v hladnem prostoru. V mr zloti se namreč glive ne razvijajo tako hitro, zato tudi ne škodujejo. Kdor si pripravi v zimi ledu ter ga hrani v kleti ali kaki podzemeljski jami zakopanega v listju, služi mu poleti v mlečni shrambi jako dobro. Tudi če hočemo mleko takoj prodati, dobro ga je prej ohladiti. Le s takim ravnanjem dobi naše mleko dobro ceno in mnogo odjemalcev. Toliko sem hotel povedati. Govoril bi rad še o pogreških, ki se delajo pri nas pri prodaji mleka, pri napravi masla, sira itd. ter uporabi mlečnih ostankov, ker se pa vpeljujejo zadnji čas skoraj povsod pri nas mlekarske zadruge, upam, da bodo te same odpravile nedostatke.
\
S tem sklepam svoj pogovor o živinoreji in h koncu želim le, da bi se naši kmetovalci bolj živo poprijeli te velekoristne kmetijske stroke, ki postaja za naše gospodarstvo vedno večjega pomena.
Kmetijstvo.
Vinogradništvo in vinarstvo.
Nekoliko pravil za cepljenje trt v zeleno.
Za naše dežele in naše razmere je cepljenje trt v zeleno mnogo večjega pomena nego je cepljenje v les. Ono se bolj hitro izvrši, cepič se podlage boljše sprime in trta radi tega boljše uspeva.
Uspeh cepljenja v zeleno od-visi pa jako mnogo od tega, kako smo je izvršili in kako smo ravnali s trto pred in po cepljenju. Da se obvarujejo naši vinogradniki škode, podati hočem nekoliko pravil, na katera naj se ozirajo, kadar hočejo cepiti trte v zeleno.
Amerikansko trto cepiti je še-le takrat, ko je dovolj krepka. Jako napačno delajo oni po-sesestniki, ki cepijo, z namenom, da bi dobili prej grozdje, že v tistem letu, kadar so trto zasadili. S takim ravnanjem trta jako ošibi a cepič po zimi navadno pomrzne, ker ni na šibki trti dovolj dozorel. Trte, h katerim sadimo turščico, krompir itd. so še navadno v drugem letu prešibke za cepljenje.
Zgodaj spomladi naj se obirajo na podlagi brezpotrebni divji poganjki, ki trto šibe. Pustita naj se le dve mladiki, ki se skrbno privežeta na kol, da ju veter ne odlomi. Ti mladiki se ob času precepite.
Cepljenje blizu tal se bolj priporoča nego ono na visoko ter pozneje grebeničenje (pogrebanje). Cepljena grebeničenka rada pomrje. Cepiti se zamore tudi eno mladiko visoko, drugo nizko.
Cepi se lahko med členoma ali pa na členu. Prvemu cepljenju se daj a prednost, ker se najde za nje lažje cepiče. Tudi ostaneta cepič in podlaga na spojnem mestu bolj enako debela. Ce ima cepič zakotni poganek, začne prej rasti, se torej bolj priporoča.
Najboljša obveza za cepljenje v zeleno so gumijevi trakci. Da ti na solncu ne popokajo, oviti jih je s papirjem, kakoršnega se rabi za cigarete. Ker ni potrebno tega papirja vezati, ampak se ga samo omota vrhu cepljenega, z gumijevim trakcem kritega mesta, ter nekoliko oslini, ima mnogo prednosti pred navadnim papirjem. Kdor ga rabi, mu ni tudi potrebno kupovati drage gumije, marveč zadostuje tudi cenej a, ki traja pod papirjem več mesecev. Jako napačno je pa ovijati okolu cepiča trtno listje, kakor se je prej priporočalo. Listje varuje gumijeve trake jako slabo, vrhutega pa se skrivajo sem različne žuželke, vzlasti črni rilčkar, ki hodijo od tu žret mlado listje na cepiču. Take cepiče odlomijo tudi pogostokrat ptiči, ki žuželke v skrivališčih zalezujejo.
Cepljena podlaga naj se obira divjih pogankov, ki trto šibe. Ne sme se pa odstraniti na podlagi listja, kar se pri nas pogostokrat dogaja. Take podlage ne dozorijo do jeseni zadostno in zato v zimi pozebejo. Lahko pa pomijejo ravno radi tega tudi po nekolikih letih, kar sem večkrat opazoval.
Da se plemeniti poganjki krepko razvijajo, privezati jih je ob kol ter večkrat škropiti z modro galico. Meseca avgusta se jim lahko prikrajša vrh, da se spodnji del boljše zveja.
Trte, ki se niso prijele s prvim cepljenjem, cepijo se lahko še enkrat v istem letu. Ako se tudi sedaj ne primejo, je boljše čakati na drugo pomlad, ko se trta bolj okrepča, in se ni bati, da bi nam mladike premalo dozorele.
H koncu opominjam še naše vinogradnike, naj cepijo vsako trtno vrsto posebej in naj rabijo cepiče samo najboljših trt.
A. Štrelcelj.
Kajenje, sredstvo zoper spomladanske mrazove.
Društvo za varstvo avstrijskega vinstva je izdalo za vinorodne kraje na Nižeavstrijskem naslednji oklic:
Na podlagi lanskih skušenj je društvo sklenilo pozvati vse vinogradnike v vinorodnih krajih, naj določijo kurišča, da se bodo mogli vinogradi s skupnim delovanjem obvarovati pred nevarnim sovražnikom, namreč pred spomladanskim mrazom.
Skušnje, ki so se s kajenjem dosedaj dosegle in ki se vsem vinogradnikom priporočajo, obstoje v naslednjem:
1.	) V vsaki vinorodni občini naj se določijo kurišča, kakor sklene odbor. Vsi tozadevni stroški naj se izplačajo iz občinske blagajne ter naj se, če je treba, pozneje poravnajo z občinskimi dokladami.
2.	) Namen kajenju je preprečiti, da se ozračje ne ohladi tako, da bi trtni poganjki zmrznili. Vse trte ne zmrznejo pri enaki toplini, marveč je to odvisno od vrste trt, od kraja, od starosti itd. Vendar zadostuje, če je toplina le malo pod 0 (ničlo).
3.	) S kajenjem se hoče doseči, da se v zrak vzdigne kolikor mogoče veliko pare, ki zmrznenje najbolj zabranjuje. Radi tega naj se kadi z vlažnimi tvarinami, n. pr. z vlažno steljo, z mahom, z gnojem, s trtnimi odpadki, s čreslom, itd. Smola, katran itd. stane preveč.
Priporoča se, naj se najprej iz trtnih ali enakih odpadkov napravi kolobar, in v ta kolobar naj se namečejo tvarine, za kurjavo določene. Kolobar se zažge s slamo ali s petrolejem, da se hitreje vname.
4.	) Neobhodno potrebno pa je, da se to kajenje izvršuje spora-
zumno, kajti le na ta način se doseže dober uspeh.
5.	) Veliki ognji naj se napravijo na vseh za to pripravnih krajih v vinogradu, kajti čim večjih je, tem bo 1 j c je. Z majhnimi ognji se ne doseže zaželjeni uspeh.
6.	) Da se ve, kdaj preti nevarnost, naj se v kakem mrazu izpostavljenem vinogradu postavi toplomer približno ‘/a m nad zemljo. So pa tudi posebne priprave, ki z neko gotovostjo že na predvečer naznanjajo nastop mraza. Toplomer naj opazuje le dobro izšolana oseba.
7.	) Zažgati se mora, kakor-hitro toplomer kaže med + 1° in 0°, in če še vedno pada, posebno pa če je jasno in tiho vreme. Kajenje se mora nadaljevati do solnč-nega vzhoda. Ce se med kajenjem pooblači ali če postane vetrovno in kaže, da mraza ne bode, naj se ogenj uduši, da se kurivo ne žge po nepotrebnem.
9.	) Kajenje naj se ne izvršuje samo v nižavah, marveč tudi v visokih legah, ker se potem dim vleže v nižine ter tako najbrž vsled prenasičenja z vlago zabranjuje zmrznenje.
10.	) Vse, kar je za kajenje potrebno, naj se preskrbi pravočasno, da je pri rokah, kadar se potrebuje, kajti le majhna zamuda utegne imeti prav zle posledice.
Vinogradniki!
Boriti se moramo z mnogimi trtnimi škodljivci in z drugimi uimami in v nekaterih vinorodnih krajih na Dolenjskem tudi s spomladanskimi mrazovi. Združite se torej ter poskrbite, da preženete tudi to uimo po nasvetih, kakeršni so tu navedeni in ki so se na Nižeavstrijskem dobro obnesli.
Društvo za varstvo avstrijskega vinstva v Kremsu podaja na zahtevo še posebna, natančnejša pojasnila ter sprejema naročila in oddaja posebne za to napravljene toplomere po znižani ceni 6 K za komad.
Poleg tega važnega opomina se vinogradniki opozarjajo, naj že sedaj, to je v prvi polovici maja izvrše tudi neobhodno potrebno žvepljanje.
Sadjarstvo.
Zakaj ne napreduje naše sadjarstvo 1
Geslo: Čvrsto nu delo ! (Nadaljevanje.)
Iz doti enega poročila se zamo-remo poučiti tudi o kakovosti sadja, kakoršno se prideluje v posameznih deželah Avstrije.
Nižje Avstrijska ima dokaj lepo sadje, zlasti slove njene breskve in marelice. Ta dežela ima v velikem Dunaju, glavnem mestu, dovolj kupcev, tako da ima v tem oziru pač veliko prednost pred drugimi sadjerejei.
Gornje Avstrijska nima za sadjerejo tako ugodnega podnebja. Sicer goje ondotni sadjerejei v prvi vrsti tako sadje — jabolka in hruške — katero je za napravo mošta najboljše, ker poraba mošta je v tej deželi velika in ga toliko potrebujejo, da kupujejo kmetovalci posebne esence za napravo mošta, katerega mora vsak hlapec na dan vsaj 2 litra dobiti.
Štajerska slovi po svojem sadju, katero najde svoje odjemalce celo v daljni Rusiji, v Nemčiji in celo v orijentu.
Štajerski možanckar in šta-jersa voščenka nadkriljujeta p tuji trg po svojem finem okusu.
Kranjsko sadje je doslej veljalo za eksport v Nemčiji za napravo mošta. Ima pa tudi naša dežela vže mnogo prav finega namiznega sadja, katero pa še ni v svetu poznano in se nam tu odpira obširno polje delavnosti.
Goriško po svojem zgodnjem sadju nadkriljuje domači avstrijski trg, Dunaj in druga večja mesta.
Tirolsko slovi po svojih rož-marinčkih — jabolkih in kalvilih in nadkriljuje glede kakovosti sadja vse druge dežele.
Neverjetne so cene, katere skupuje Tirolska za svoje žlahtno sadje, katero gre v Petrograd, Bero! in in sploh v velika mesta, kjer plačujejo izredno fino namizno sadje po visokih cenah. Tirolci umejo gojiti sadje — imajo le malo, pa to izvrstnih vrst.
Njim ni na tem, le veliko jabolk videti na drevesu, ampak jim je na tem, da so ta krasna in velika; zato prepolne veje otresejo, da ostala jabolka toliko lepše iz-zore. Istotako pa umejo ravnati s sadjem pri branji istega ter vedo ž njim ravnati tako, da pride na trg v popolni krasoti in dobroti.
Češko ima največ sadja za trg in osobito mnogo hrušk in sliv. Svoje sadje pošilja ta dežela v srednjo in gorenjo Nemčijo, v kar ji služi tako dobro prilika vodnih cest po Labi. Tudi se veliko suhega sadja porabi v domačih krajih, ker češki delavec ljubi kuhano suho sadje. Žal, da pri nas gine v a poraba suhega sadja, kakor je bilo to pred desetletji v splošni navadi in rabi; sedaj se posli branijo take hrane, ki je zdrava in tudi bolj tečna, kakor se sploh misli.
Malce smo sami krivi, da propada kmetsko gospodarstvo, ker vse drvi po novi šegi, staro je za med šaro, sedaj je moda kava in žganje!
Krivično bi bilo sicer, ako bi hoteli trditi, da leži naše sadjarstvo popolnoma na tleh. Vender pa z žalostjo opažamo po večini naše domovine, da smatrajo naši posestniki kmetijsko sadjarstvo kot nekaj malenkostnega in je kot tako zanemarjajo. P rezi r a n j e sadjarstva je šlo tako daleč, da je ima mnog kmetič, kakor tudi veleposestnik za nekako napotje, ki niti h kmetijstvu ne spada.
(Dulje prih.)
Splošno.
Viničarski tečaj.
Na našo, pod tem naslovom v 7. štev. letošnjega „Narodnega
Gospodarja11 objavljeno notico ter isti pridjano pripomnjo, da „ker pa ti tečaji niso z nikakimi stroški združeni, po našem skromnem mnenju pač ni treba za prireditev teh izposlovati si šele dovoljenja, ko je vsak zadovoljen, da se sploh kaj napravi11, nas slavno vodstvo šole na Grmu opozarja, da mora vodstvo za vsako še tako malo premembo v šolskem poduku, izposlovati si dovoljenja od deželnega odbora, kajti v takih slučajih se mora šolski poduk in drugo gospodarsko poslovanje popolnoma predrugačiti.
Rade volje priobčimo to pripomnjo, ker z dotično opazko nismo mislili ničesar predbacivati, tem manje pa požrtvovalnosti slavnega vodstva ka-kršnosibodi krivico delati, marveč smo le svoje mnenje izrazili, da za taka občekoristna podjetja ne bi bilo potreba prositi še-le dovoljenja, osobito če je stvar nujna in brez posebnih stroškov, kakor ravno v tem slučaju, marveč se lahko tudi pozneje pristojnemu mestu o izvršenem delu javi. Tudi s prireditvijo takih enodnevnih tečajev, ne trpi šolski poduk kedo zna koliko, kajti kakor drugi udeleženci, prisostvujejo takemu poduku tudi učenci sami, kar je cel6 priporočljivo, ker ravno ob takih prilikah učenci mnogo pridobijo.
To naše mnenje nikakor ni vsebovalo in ne more vsebovati kakega očitanja vodstvu šole, kateremu, kakor tudi učiteljstvu šole, smo le hvaležni, da je priredilo tak tečaj. Uvažujemo prav dobro težkoče, s katerimi se ima boriti radi pomanjkanja učnega osobja z delom preobloženo vodstvo in učiteljstvo šole na Grmu ob takih prilikah.
Krmljenje telet s kuhanim mlekom.
Za dobro vspevanje telet je krmiti le prekuhano mleko, da se zabrani kaka nalezljiva bolezen, v ta namen si napravljajo mlekarne
pasterje, kjer se mleko segreje nad 70°C skozi 5 minut. Posneto mleko se potem s pomočjo hladilnika hitro ohladi na 8—12° C, da ostane en dan ali dalje trpežno. Kmetijski strokovnjaki so dosedaj učili, da nadomešča posneto mleko in strti oves pri reji telet popolnoma polno mleko, toda zadnji avstrijski mlekarski list navaja poročilo nečega veleposestnika, da je imel tedaj še-le dobre vspehe, ako je pridejal krmi soli.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 49.: Fr. B. v Fr. Lj. Imam velik zelenjadni vrt, odkoder oddajam v mesto zelenjavo. Velike koristi bi bilo za vrtnarja, da bi mogel več na enem prostoru pridelati in posebne važnosti bi bilo, kmalu svoj pridelek na trg pripravili, zato hočem tudi uporabiti umetna gnojila.
Odgovor 49.: Za vspešno vrtnarstvo je prevažno umetno gnojilo, solitar, ktero da vrtnarju pot, da veliko na enem prostoru pridela in zgodaj. Ker zelenjavi prilivate, zato bi bilo najbolje, da v takej vodi raztopile solitar in ga polivate po rastlinah. Vzame naj se za eno posodo slabo pest solitra, dobro se pomeša z vodo in se gleda, da sc možno veliko polije. Le majhna množina se ima vzeti, ker drugače bi posmodilo nežno perje pri zelenjavi. Vspehi so izvanredno veliki in se poznajo učinki uže v teku 8 dnij po temno zelenem perji. Majhne množine solitra se tudi dobe v zalogi „Gosp. zveze".
Vprašanje 50.: J. Iv. v P. 11. Ker pri nas ne dosežemo pri turšici po-popolnoma zadovoljne letine, hočem letos tudi poskusiti poleg domačega gnoja še z umetnim gnojilom gnojili. Ktera gnojila hočem rabiti ?
Odgovor 50.: Dobra letina turšice pri 40 met. stotih odvzame zemlji 162 kg kalija, 57 kg fosforne kisline in 107 kg dušika. Iz tega se razvidi, da se je ozirati pri gnojitvi na to, da dobi rastlina v zemlji posebno veliko kalija in dušika, zato naj se trosi poleg hlev-jeka na 1 ha 100 kg — \b0 kg kalijeve soli in 100 kg solitra. Kakor so vsa žita zelo hvaležna za fosforno gnojitev, tako se bode tudi pridelek na zrnju pri turšici izdatno povzdignil, ako bi se še potrosilo 100 kg superfosfata. Množina umetnih gnojil se ravna po dobroti domačega gnoja in po stanji
njive. Umetna gnojila se trosijo isti čas kot hlevjek.
Vprašanje 51.: F. K. Cr. Pri našej mlekarni sc nam prepoveduje s sirotko krave krmiti, češ da kisla krmila niso dobra za krave, ker provzročajo slabo zoritev sira.
Odgovor 51.: Da naše slovensko mlekarstvo posebno sirarstvo ne more dobro procvitati, temu je mnogo krivo, da je ljudstvo premalo poučeno o krmljenji. Iz slabega mleka najboljši sirar ne more dobrega sira narediti. Kjer se krave pasejo, tu dobe le isto krmo ki jim prija, zato je tudi sir pri planinski paši najboljši, ker slabi vpliv krme večinoma odpade. Slabo vpliva na zoritev sira krmljenje z gnjilim ali starim krompirjem, nezrelo sadje kakor tudi sirotka. Zalo je jako priporočljivo, da stranke ne pokrmijo sirotke kravam nego rajši prašičem.
Vprašanje 52.: I. G. v V. Ena krava je imela bradavice na vimenu, sedaj pa so se zanesle na vse. Kako bi jih mogel odpraviti.
Odgovor 52.:	Bradavice so se
zanesle radi nesnažnosti osobe, ki molžo opravlja. Odpravijo se najložje, če sc podvežejo s prav močno niljo, tako privezane bradavice odpadejo v par dneh. Nekteri rabijo tudi Špeh in tobak v vodi skuhan, s to mešanico bradavice mažejo. Ako bi se Vam ne posrečilo bradavic odpravili, Vam je najboljša pot se obrniti do živino-zdravnika.
Vprašanje 53.: J. O. v Št. J. Ali bo treba tudi letos žveplati trte ? Lani niso bile od grozdne plcsnobe napadene, pač pa predlanskem.
Odgovor 53.: Grozdna plesnoba (Oidium Tuckeri) se več ali manj vsako leto pokaže in zato Vam svetujemo, da žvepljanja nikakor ne opustite, osobito ker to delo ne stane veliko. Žveplati pa morate kmalu, na vsak način pa enkrat pred cvetjem.
Vprašanje 54.: J. O. v Št. J. Ali klubuje izabela trtni uši ? Ker pri nas še ni trlne uši, hočem po nekem bregu, kjer sedaj grmovje raste, pa ni za rigolanje pripraven kraj, ker je le malo zemlje, izabelo posaditi.
Odgovor 54.: Izabela, kakor sploh vse direktno rodeče ameriške trte, klubuje sicer trtni uši bolj kot domače trte, a naposled jo trtna uš le uniči. Osobito hitro bi jo pa uničila v navedenem kraju, ker bi vsled pomanjkanja zemlje tudi slabo rastla. Če je pa tako malo zemlje, Vam pa sploh ne kaže trte saditi, izvzemši če ni dotičen svet peščen ali gručast, tako da mo-
rejo korenine globoko segati. Če se pa dotični prostor da primerno zrigolati, potem je pametneje, če nasadite cepljenke; ako ne, pa nasadite rajši sadna drevesa.
Vprašanje 55.: J. O. v Št. J. Kako je ravnali s trtami da pozimi ne po-zebejo? Letos je namreč veliko trt po-zeblo, samo izabela lepo žene.
Odgovor 55.: To vprašanje zanesljivo in primerno rešiti, je za naše razmere nekoliko težavno in sicer radi tega, ker pri nas se trte visoko izgo-jujejo. V bolj mrzlih krajih, koder trte po zimi rade pozebejo, jih režejo na glavo t. j. obvezujejo jih vedno prav nizko pri tleh, pustivši vsaki trti 2—4 palce 2—3 očes. To radi tega, da jih potem po zimi z zemljo popolnoma zasujejo. Pri nas pa se to ne more delati, ker so trte previsoke in bi se zlomile, če bi se jih vpogibalo kakor n. pr. pri prezimljenju vrtnic. Pa tudi bi stalo tako delo mnogo truda in stroški bi bili preveliki. Kdor ima malo trt, stori najbolje, če jih s slamo ovije.
Glavni pogoj, da trle le težko pozebejo, obstoji v popolni dozoritvi lesa. To se pa doseže s pravilnim obdelovanjem in vzgajanjem trt. Tu pride v poštev: Široko sajenje, pravilno gnojenje (eventuelno z umetnimi gnojili, ker li pospešujejo zoritev lesa, osobito na fosforovi kislini bogata gnojila), poletno mandanje in skrbno privezovanje pogankov h kolom, sajenje trt po pol-danski črti, pomnoževanje zgodnjih vrst itd. Izabela ni radi tega pozebla, ker je les dobro dozorel; njena očesca pa so tudi bolj kosmata kot domačih trt.
Vprašanje 56.: J. O. v Št. J. Ali je perutninski gnoj dober za gnojitev vinogradov in njiv in klere redilne snovi ima v sebi?
Odgovor 56.: Perutninski gnoj je celo jako dobro gnojilo ker ima v sebi od vseh drugih gnojil največ hranilnih snovi. Pa tudi tu je razločevati od klerih živalij je gnoj. Najboljši je golobji, ptičji in kokošji. Ti imajo povprečno P7°/o dušika, P00/o. kalija in l'7°/o fosforove kisline ; goveji pa 0 3°/o dušika, 0 l°/o kalija in OT7°/o fosforove kisline.
Od rac in gosi pa je bolj voden. Ker je perutninski ali pličji gnoj jako gorak, se ga mora pred rabo pomešati z drugim gnojem, najbolje s svinjskim, ker poslednji je mrzel in ima tudi malo hranilnih snovi v sebi, ali pa z zemljo, ker če pride preveč perutninskega gnoja blizu korenin ali rastlin sploh, jih ožge. Zato se ga
more rabiti le v majhnih množinah in če le mogoče v vlažnih dneh.
Ge že imate toliko perutninskega gnoja, da lahko njive ž njim gnojite, bi Vam mi svetovali, da ga rajši porabite za gnojenje vinogradov in sadnega drevja, ker tem rastlinam se navadno najmanj gnoji, čeravno veliko gnoja potrebujejo, posebno trte. So celo taki kmetovalci, ki ves gnoj samo na njive zvozijo, trtam ali sadnemu drevju pa ga niti ne pokažejo.
11.
12.
16.
19.
20.
22.
25.
13.
17.
21.
23.
28.
30.
31. 3.
4.
1.
2.
6.
7.
8.
16.
22.
24.
25.
28.
15.
20.
23.
26.
31.
Sejmi.
Na Kranjskem:
maja v Senožečah.
„ v Zagorji (za Savo) na Koprivniku, v Veliki Loki pri Temenici.
„ v Lukovcu, Idriji, Rovišah, Moravčah, Kočevski Reki, Srednji vasi, in na Vidmu poleg Krke.
„ v Tržiču, Nemški Loki na Kočevskem.
„	v Mozelju, v Postojini in
Zatičini.
„	v Št. Lambertu, Žerovnici.
„ v Št. Gothardu na Mali gori, Mengšu, Podvelbu, Svibnem. „	na Vrhniki, Tržiču, Vinici.
„	v Žužemberku, Gor. Logatcu.
„	v Moravčah pri Sv. Križu.
„ v Lašičah.
„	v Zagorji (Notranjsko) in
Radovljici (za blago in živino), Loki, Metliki, Beseči vasi in Radohovi vasi.
„ v Senožečah, Girniku, Hinjah in na Igu.
„	v Mirni peči in Kostanjevici.
junija v Tržiši (pri sv. Trojici) Vrhniki in Št. Jerneju (Ko-stanjeviški kant.), Št. Petru na Notranji Litiji in Višnji gori.
„	na Vačah, Črnomlju.
„	na Osilnici in na Slapu pri
Vipavi.
„	v Svirci in Motniku.
„	v Vinici.
„	v Loškem potoku.
„	v Rakitni.
Na Štajerskem :
maja	v Pilštanju.
,,	v Loki.
„	pri sv. Filipu v Veročah.
„	v Rogatcu in Vitanji, Sliv-
niči (okraj Maribor).
„	pri sv. Trojici (v Gorici)
Ljutomeru, v Središči, pri sv. Emi, Radgoni, Loči, Ma-renbergu in na Laškem.
„	v Središči, pri sv. Lorencu
(slov. Goricah).
„	v Olimji, Rajhenbergu, Vc-
lenji in Poljčanah.
„	v Artičah.
„	v Podsredi.
„	na Rečici in v Cirkovcah.
30.	maja	pri sv. Urbanu pri Slivnici
pri Colji.
2.	junija v Rajhenbergu.
3.	„	pri sv. Jurju (pod Rifu.),
10.	„	v Novi cerkvi.
6.	„	na Tinskem, Gornji Ponkvi.
4.	,,	v Slov. Bistrici (za živino).
9.	„	v Trebovljah pri sv. Pri-
možu (pri Blagovni).
7.	„	Kapel pri Brežc.
9.	„	na Pilštanju.
Na Koroškem:
13. maja pri sv. Heleni, Št. Lenardu in Št. Mohorji.
20.	„	v	Šmiheli pri Pliberku.
19.	„	v	Celovcu (14 dni).
26.	„	v	Ovspergu (14 dni).
28.	„	v	Podgorjah.
9.	junija	v	Paterjonu.
10.	„	v	Pliberku (za živino).
Na Primorskem:
Kmetijska zadruga v Št. liju pri Velenju
prideljuje že čez pol leta prav fino surovo maslo. Ker še stalnih odjemalcev nima, priporočamo isto prav toplo, da se odjemalci zglase. — Podpirajmo slovenska podjetja, posebno ubozega kmeta.
PrinnrnKa co ■ Vzajemna zavaroval-rnpurubd . lllca lu.oti požarnim
škodam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medj atova hiša.
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima na prodaj
cepljeno tr*te
na amerikanski podlagi Portalis požlahlnjene kraljevine, ital. rizling, španjol, pinelo in ru-landec po 14 vinarjev komad,
16. maja v Voloskem in Dolini.
22.	,,	v	Kastvi.
25.	„	na Kačiču (Sežanski kant.).
31.	„	v	Vidmu.
1.	junija	v	Vidmu (v	Furl.).
2.	„	v	Grobniku.
Pozor gg. gostilničarji in zasebniki!
V vasi Kaščerga, pošta Trviž pri Pazinu, je mnogo zdravega vina, cena od 10 do 20 kr. liter. — Josip Goljan, župnik.
Pluge, osipalnike, okopalnike,
najbolje sestavljene in najboljega štajerskega železa, izdeluje Matej Bregant v Orohovesi pošta Kače (Kranichsfeld).
Kmetijsko društvo v Gorjah
pri Bledu na Gorenjskem
ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr.
18 lepih jorkširskih prascev
ima na prodaj
Matija Vidmar, posestnik v Št. Jurji pri Kranji.
Dhrinam katere imajo večjo množino uuumaill, m]e]ia za oddajati, se priporoča več let praktično delujoč Švicar, ki hoče ondi na svoje stroške mlekarno urediti in vpeljati. Kateri kraj želi, da se vpelje zasebno mlekarsko podjetje, naj se obrne do „Gospodarske Zveze" v Ljubljani.
ko Želi sv°ju obitelj oskrbi pravim i\u 4.CII, j „avarskim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj Gamulin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru
ima mnogo pristnega črnega vina liter od 18 do 24 kr. in Refoška liter od 25 do 35 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsmnente za nakup.
Najboljše seme 3"eL,™e2S
lepe trde glave in rodi v vsaki zemlji. 30 ff za 1 K, čez V2 % 50°/o popusta prodaja Ig. Mercina v Zg. Kašlju, pošta Zalog.	(99) 6—ti
Fi7nl 7a como ribničan in koks se rizui z d. beme, dobi Iiri kmetijskem
društvu v Ribnici.
Kmetijsko društvo v Vipavi
oskrbuje svojim članom:
1.	) Vse potrebščine za vinogradništvo:
žveplo, galico, gumico, škropilnice, cc-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila.
2.	) Pridelke t. j. vino kolikor možno raz-
prodaja ter vabi p. n. kupce v nakup vina, ter opozarja na izpremenjcni razglas med inserati.
Trgovina in obrt.
Trgovina.
Poštne pristojbine in nekoliko črtic o pošti.
(Zapisal Abc.)
(Nadaljevanje.)
Dostavljanje nakaznic je, kjer se brez denarja dostavljajo brezplačno. Pri poštnih uradih, kjer se z nakaznico obenem tudi denar dostavi, treba plačati za nakaznice do 10 kron 3 vinarje za nakaznice nad 10 kron 5 vinarjev.
Kjer dostavlja selski pismonoša, treba plačati za vsako nakaznico 10 vinarjev ne glede na svoto.
Pravico, nakaznice sprejemati ima samo naslovnik, ali njegov pooblaščenec; pri društvih, zadrugah in tvrdkah v to pooblaščene osebe. Zeli kdo sam na pošti nakaznice prejemati, mora plačati 2 kroni mesečno za ,,predaleč”. Ako ima predaleč že za pisma, lahko s pismi tudi nakaznice sprejema in ni treba nič doplačati. Ako naslovnik nakaznico izgubi naj se takoj pri poštnem uradu oglasi.
Naslovniki, kateri imajo pri poštni hranilnici svoj chek-konto, lahko zahtevajo, da se vse njih nakaznice, takoj pri poštni hranilnici na njih račun vlože in njim samo kuponi dostavijo. Zato treba, da se v to poštni urad pooblasti. Kdor bi to želel, kar je pri strankah, katere več nakaznic dobivajo priporočati, naj se obrne do bližnjega poštnega urada, kjer se mu bode natančneje raztolmačilo.
Nakaznice iz Avstro-Ogerske in Bosne Hercegovine se po predpisih morajo v teku sedmih dnij izplačati. Ako naslovnik v tem času ne pride po denar, se denar vrne oddajalcu. Nakaznice iz družili evropskih držav veljajo dva meseca. Iz Crnegore in Srbije en mesec. Iz neevropskih držav in Anglije 6 mesecev.
Poštni nalog. Ako hočemo kak dolg s pomočjo pošte iztirjati, tedaj storimo to s poštnim nalogom. Poštne naloge sprejemajo: Avstro-Ogerska, Bosna in Hercegovina, Belgija, Egipt, Francoska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Rumunija, Švedska, Švica, Tunis in Turčija.
V svrho tirjatve s poštnim nalogom treba samo pri bližnjem poštnem uradu kupiti zato določeno tiskovino in kuverto, ti izpolniti, ter jih poštnemu uradniku kot priporočeno pismo oddati. Na kuverto treba svoj natančen naslov in
poštni urad, kamor je nalog namenjen, zapisati. Tiskovino je treba natančno izpolniti, in lastnoročno podpisati. Vse drugo preskrbi pošta sama. Seveda mora se tudi dodati dokument na podlagi kojega imamo pravico tirjati. Taki dokumenti bi bili: Računi, menice, pobotnice, dolžna pisma i. t. d. Vsak dokument mora imeti natančen naslov dolžnika in svoto dolga z latinskimi črkami zapisano. Svota mora biti v oni denarni veljavi, katera je v državi, kamor je nalog namenjen, veljavna. V Avstro-Ogrski v kronah, v Nemčiji v markah itd. Tudi se morajo dokumenti po veljavnih predpisih kolekovati. Dovoljeno je z enim nalogom več dokumentov iztirjati, v Avstro - Ogerski pet, druge države števila dokumentov ne omejujejo. Pač pa je število dolžnikov le do pet dovoljeno, kateri pa v obsegu enega poštnega urada stanujejo. Pristojbine so: 3 vinarje za kuverto in tiskovino ter znesek za priporočeno pismo, katere plača oddajalec takoj pri oddaji; pristojbina za nakaznico, s katero se iztirjani znesek do-pošlje, in 10 vinarjev za manipulacijo pri vsakem iztirjanem dokumentu, kateri znesek se od iz-tirjane svote odtrga, ter pri nalogih iz Nemčije in drugih tujih držav eventualni znesek za kole-kovanje dokumentov.*)
(Dalje prih.)
Obrt
Važna ustanovitev na obrtnem polju.
Dne 25. aprila letos ustanovili so ključavničarji na Dunaju svojo tvorniško in surovinsko zadrugo. S tem so storili važen korak na poti obrtne samopomoči, poka-
*) Prihodnjič nadaljujemo v 7. štev. prekinjeno razpravo o pismeni pošti.
zali so, kako treba začeti, da mala obrt uspešno konkurira z velikim kapitalom. Združenje v zadrugi omogočuje racij onelni torej ugodni nakup surovin v velikem ter omogočuje izkoriščanje najnovejših tehniških pripomočkov. Nova zadruga pečala se bode najprvo z izdelovanjem polfabrikatov, katere mora sicer posamezni ključavničar kupovati od tovarnarja ali pre-kupca. Ustanovila se bode v to svrho posebna zadružna tovarna ter hočejo prispevati k temu nižje-avstrijski deželni odbor, tamošnja trgovinska in obrtna zbornica in trgovinsko ministerstvo. Potem nameravajo ustanoviti skupno delavnico z velikimi stroji, nabaviti potrebnih malih strojev, ki jih bodejo po nizkih cenah oddajali članom itd. Deleži znašajo po 100 K.
Splošna zveza avstrijskih krojačev.
V preteklem mesecu imelo je vodstvo splošne zveze avstrijskih krojačev svoje zborovanje, kjer je poročal načelnik o korakih, katere je storilo načelstvo pri trgovinskemu ministerstvu po naročilu občnega zbora. Načelstvo je na-glašalo na pristojnem mestu, da so konfekcijonarji krivi, da sedaj malo učencev zadobi zadostno vsestransko znanje krojaške obrti, ker se nauči izdelovati dobro le en predmet, samo suknje ali samo hlače itd. Tudi konfekcijonarji uničijo mnogo samostojnih mojstrov, tako je samo radi enega konfek-cijonarja propalo 500 samostojnih mojstrov. Reklo se je deputaciji, da se namerava dati krojaškim mojstrom pravica, pošiljati agente k odjemnikom in iskati odjemnike s pomočjo agentov. Deputacija se je izrekla proti takej dovolitvi, kot nepotrebni. Načelstvo je sklenilo izdajati poseben modni list za krojače.

ZADRUGA
Bogastvo z narodno-gospodarskcga stališča.
„Umetnost je dete matere bede in očeta bogastva'1 je rekel nek modrijan. To pač velja tudi v sledečem smislu:
Ako nas tare kaka potreba — bodisi fizičnega (telesnega) ali duševnega ali čustvenega življenja — in imamo dovolj domišljije, razuma in tvorne moči ali energije, potem pridemo najprej do kakega odkritja ali iznajdbe, do nove ideje, do dejanja, ki vresniči kako misel. Beda in uboštvo pa sami zase niste iznajdljivi, ne plodni na idejah, pa tudi osamela darovitost (talent) ostane skrita, brezdelna ali latentna, ako ne pristopi kak vnanji ali notranji izpodbudek, ki jo vzpodbode k dejanju. K takim bodrečim silam prištevamo tudi osuplost nad kako prikaznijo, ki stoji v najrezkejšem nasprotji z našim vsakdanjim, navadnim pričakovanjem.
Odtodi prikazen, da je v bogatih časih in pri bogatih ljudstvih večinoma težko naložiti denar na več nego 2, 3 ali 4°/o, dočim v revnih časih in deželah nese glavnica na posojilu po 10°/o in več, v obrtu in trgovini celo 20 in več odstotkov. Vsaj bi ravno nasprotno pričakovali.
Ali — kako je le mogoče, da pride pri silno narasli produkciji cvetoče obrti in poljedeljstva, torej v času, ko se bogastvo posebno kopiči, na tisoč in tisoč zavodov do bankrota in gospodarskega pogina, tako da prištevamo zelo močno proizvajanje, tako imenovano „nadprodukcijo11 k najhujšim šibam bogatih časov in dežela?
Ali ni to protislovje ali norost, ki samo sebe bije po licu, da ravno v časih, ko je vsega na kupe, s čimer se lahko poplačajo roke in glave, ki bi rade delale, ne morejo podjetniki skupno niti toliko plačati, da bi bile vse te
roke in glave le za največjo silo preskrbljene?
Odkodi neki čudno prikazen, da v bogatih časih in deželah izdajamo milijone in milijone, da redimo brezdelne potepuhe in hudodelce v posebnih zavodih (prisilnih delavnicah in ječah) zastonj, ne smemo jih pa uporabljati pri koristnih podjetjih brez najglasnejšega ugovarjanja in oškodbe mnogih obrtnikov in prostih delavcev?
Tu imamo pred seboj nekaj vzgledov o stiskah, trpljenju in protislovjih, kojih kar mrgoli narodno gospodarsko življenje sedanjega časa in ki mogočno drezajo in silijo človeka k razmišljanju.
Kakor se je znanost zdravilstva pričela s surovo ročnostjo zdravljenja telesnih bolestij, pa je potem ustvarila znanost organič-nega ustroja in življenskega gibanja, tako zvano anatomijo in fizijologijo, kot podlago nauka o boleznih in zdravljenju, tako je tudi nacijonalna ekonomija ali narodno gospodarstvo sprva le em-piričnb t. j. poskuševaje skušala odstraniti gospodarske bolezni, potem pa je prešla k raziskavanju narodno gospodarskega ustroja in gibanja, da bi prišla tem potom do pravih vzrokov narodno gospodarskih boleznij in protislovij, na tej podlagi je šele možna popolna družabna in gospodarska politika.
Predmet s kojim se peča narodno gospodarstvo je — b o-gas t vo.
Preiskavati nam je torej, v čem obstoji bistvo narodnega bogastva. „Preiskavati?11 — porečete, „kaj je bogastvo, ve vže vender vsak otrok.11 — Morda pa le ne. S tem znanjem, se mi zdi, je nekako tako, kakor z onim, da solnce vsak dan vzhaja in zahaja in da se v enem letu pomakne skozi celi živalski krog.
„Denar, denar in zopet denar11 — pravijo — „to je bogastvo; kajti za denar dobiš dandanes vse.11
Seveda, odgovarjamo mi, kdor živi v kraju, kjer so razne reči in osebne službe (n. pr. svet zdravnikov, advokatov, profesorjev i. t. d.) vsem na razpolago, tam se res dobi za denar — vse.
Sredi puščave pa bi potujoča karavana, ki jo stiska žeja, glad in bolezen sredi svile in biserov in najžlahtnejših dišav za stotisoče zlatov in bankovcev ne dobila kosca kruha, ne požirka vode, ne zdravnika in lekarnarja in bi bila prepuščena lakoti, žeji in bolezni poleg ogromnega denarja posilna žrtev neugašenega hlepenja po zlatem teletu. — Kaj se ti zdi, je-li denar bogastvo ?
Mislimo si pa nasprotno vladarja, katerega preskrbuje kot vodnika v miru in vojski njegovo ljudstvo brez pomoči denarja in bankovcev z vsemi sredstvi za življenje; kmetje, živinorejci, mlinarji, mesarji, peki, kuharji mu dajo neposredno jedi in pijače, — stavbeniki, tesarji, slikarji, mizarji mu oskrbe lepo stanovanje in pohištvo, — lanarji, ovčarji, prcdice, tkalci, krojači, obleko, — zdravniki, umetniki, modrijani, pesniki, duhovniki bi mu preskrbeli znanstvenega spoznanja, vzvišenega svetovnega naziranja, lepotnega užitka, verskega vzleta in vzpodbude itd. itd. Kdo more potožiti, da ta kralj ni zelo bogat, če tudi pravnič ne ve o zvenečem in papirnatem denarju in svojega bogastva ne izraža v goldinarjih, kronah, dolarjih, rubljih itd.?
„Pa vender je denar kljub temu bogastvo11 si misli marsikdo. „Denar je kri gospodarskega življenja, kralj blaga, najmočnejši adut, ki premaga vse karte.11
(Dalje prih.)
„Ljudska posojilnica11
v Ljubljani računski sklep za peto upravno leto 1900.
izdala je ob sklepu petega upravnega leta (1900) sledeče
poročilo:
V upravnem letu pristopilo je na novo 200 zadružnikov in izstopilo jednajst. Stanje koncem leta 1900: 1099 zadružnikov z opravilnimi deleži v skupnem znesku Glavnih deležev se je tekom leta 1900 dovolilo tri in izplačala vsled smrti
dva. stanje glavnih 'deležev je torej................
Svota vplačanih deležev koncem leta 1900 Denarni promet leta 1900:
Sprejemki.................:	.	.	.
Izdatki................................
K 12,098.034-21 „	12,087.260-55
Svota prometa . K 24,185.294-76 Hranilnih vlog se je v upravnem letu
vložilo.................K 3,274.519*92
in vzdignilo ....	„	2,765.002-77
ostaje .... K 509.517-15
Stanje koncem leta 1899 je bilo....................... 4,642.543-80
in sklepom leta 1900 se je pripisalo obresti .	.	„______196.308-08
Stanje hranilnih vlog sklepom leta 1900	.	.
Na tekoči račun B se je v upravnem letu
vložilo...................K 929.130-22
in vzdignilo.................. 120.828"46 ostaje K 808.301'76
Sklepom leta 1900 se je pripisalo obresti .	.	,,________5.181-25
Stanje koncem leta 1900	.	.
Stanje vlog na tekoči račun A z priraslimi obresti koncem leta 1900 . ^
Skupno stanje vlog sklepom leta 1900 Posojil se je izplačalo leta 1900, in sicer:
a) navadnih posojil na hipoteke, drugo zastavo in proti
poroštvu.........................................K	1,085.699"08
b) posojil v tekočem računu..................... „___________724.814-98
Nasproti se je vrnilo in sicer:
u) navadnih posojil...............................K	394.258-85
b) posojil v tekočem računu.................... „__________309.133-55
skupaj torej .	.
Stanje koncem leta 1899 je bilo:
o) navadnih posojil.................................K	2,033.593*99
b) posojil v tekočem računu........................„	1,431.478-68
K	4.396- —
„	4.200-—
K	8.596-—
K 5,348.369-03
K 813.483-01 „	4.365-82
K 6,166.217-86
K 1,810.514-06
„	703.392-40
K 1,107.121 66
skupaj torej .	„ 3,465.072-67
Stanje posojil sklepom leta 1900.............................................K 4,572.194*33
Čisti dobiček upravnega leta znaša K 20.555-12, in sicer se porabi po § 13. pravil nastopno:
Najprej se odračuni 10°/o t. j................................................. 2.055*52
na korist splošnemu rezervnemu zakladu;
potem se pokrije 5°/o dividenda glavnih deležev v znesku........................ 210"--—
ostanek v znesku...............................:......................... „	18.289-60
s kojim je vsa svota čistega dobička........................................K 20.555-12
pokrita, se pa razdeli tako, do pripada prva polovica rezervi, druga polovica pa razpoložnemu zakladu.
Gledč prve polovice v znesku K 9144-80 bode v zmislu § 13. pravil načelstvo občnemu zboru predlagalo, da naj se ta svota porabi za pomnožitev posebnega rezervnega zaklada za pokritje morebitnih, takih glavničnih izgub, ki se ne dado pokriti iz upravnih dohodkov tekočega leta.
Po predstojećem se sklepom leta 1900 lastna glavnica posojilnice zračuni nastopno:
Rezervni zaklad iz leta 1899	........................ .	.	. K 3.502' —
Prirastek iz leta 1900	...........•............................„	2.055,52
Razpoložni zaklad iz leta 1899	................................„ l3.720,101/4
Prirastek iz leta 1900	........................................„	9.144'80
Posebna rezerva za glavnične izgube iz letu 1899	......	,, 13.664,041/4
Nadali na rezerva iz leta 1900....................................,,	9.144'SO
(o kateri ima sklepati občni zbor, se li pridene v splošni rezervni zaklad, ali pa pridene posebni rezervi.)
Deleži.................................................................. „	8.59G-—
Svota lastne glavnice .	. K 59.827,27
„Ljudska posojilnica11 nima sicer namena, kopičiti lastno glavnico, ker stoji na neomejeni zvezi, tedaj vsi njeni člani jamčijo solidarno z vsem svojim imetjem za v posojilnici naložene tuje kapi talijo (hranilne vloge), in to jamstvo zadostuje za mnogo večje svote, nego so v posojilnici naložene. Kljub temu lastna glavnica krepko narašča, kot naravni izraz krepkega razvoja in racijonalnega poslovanja zadruge.
Leta 1900 so, kakor je razvidno iz računov, hranilne vloge zopet izdatno narasle. Ker „Ljudska posojilnica11 plačuje od hranilnih vlog visoke obresti, 41/2°/o in odrajtujc vrhu tega še rentni davek sama, je naravno, da mora pri svojem velikem prometu razmeroma velike svote imeti naložene proti nižjim obrestim nego jih sama odrajtuje, ker jih le tako zamore imeti vsak čas na razpolago. Naravno je, da ta diferenca posojilnico obremenjuje. Zato pa je bila posojilnica tudi v položaju, vsako hranilno vlogo vsaki stranki takoj na zahtevanje izplačati. Kakor se razvidi iz denarnega prometa, izplačala je tekom upravnega leta hranilnih vlog v znesku K 2,765.002,77. Pri nobenem izplačilu se ni poslužila v pravilih pridržane jej pravice odpovednega roka. To je mogoče le s tem, da ima vedno velike svote za izplačilo hranilnih vlog na razpolago. Zadevno zgubo lahko trpi, ker ni zasnovana na do bi č k arij o in jej zadostuje zmerno naraščanje rezerve.
„Ljudska posojilnica11 je član „Gospodarske zveze11 in izvršuje v okviru svojih pravil tudi nalogo centralne blagajne zadrug, ki so v navedeni „Zvezi11.
„Ljudska posojilnica11 sprejema hranilne vloge od vsakega, je-li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po 41/2(l/o brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
V posojilnični uradnici sprejemajo se hranilne vloge vsak delavnik od 8. zjutraj do 1. popoldan.
Marsikoga bode tudi zanimal
pregledi
o prometu in vspehu od 31. decembra 1895. do 31. decembra 1900.
Po-				S t	x n	je kor	C	3 m let	a :				
slovno leto	De narni promet		Število zadruž- nikov	Deležnih vlog		Hranilnih vlog		Posojil		Cisti dobiček		Lastna glavnica	
	Kron	vin.		Kron	vin.	Kron	vin.	Kron	vin.	Kron	vin.	Kron	vin.
1896	1,203.822	70	159	636		330.239	82	309.861	88	556	06	1.192	06
1897	7,008.663	18	457	5628	—	1,416.824	50	1,217.335	28	9.874	82	15.868	88
1898	13,822.487	74	687	6748	—	3,081.688	10	2,412.450	50	11.108	22	27.897	10
1899	17.888.456	50	910	7640	—	4,642.543	80	3,465.072	67	10.037	05	38.526	15
1900	24,185.294	76	1099	8596		5,348.369	03	4,572.194	33	20.555	12	59827	27
Gospodarsko društvo v Trnovem
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Letno poročilo
za
drugo upravno leto 1900.
Denarni promet.
Prejemki	os:	k	Izdatki	JC	
					
Blagajniški preostanek			Izplačani deleži . .	262	
L 1809.	....	1219	13	Vrnjeno posojilo .	.	2768	20
Vplačani deleži	25	—	Naloženi denar .	.	200	—
Vpisnina		87	30	Izdatki za blago .	.	125666	40
Izposojila			78	Prehodni		560	—
Prejemki za blago	100985	60	Inventar		212	77
Najcmščina od ope-			Upravni stroški .	.	1603	01
karne 		141	—	Izplačane obresli del.		
Prehodni 		560	—	iz cist. dob. 1. 1899	13	04
Rovrneni upravni stro-			Plače 		2506	74
ški		81	96	Plačane obresti od iz-		
Za odprodano od ope-			posojil		2626	47
karne 		601		Poštnine	 Delež hranilnice in po-	119	74
			sojilnice Trnovo	2	—
			Gotovina kon. 1. 1900	1026	40
	137566	77		137566	77
					
Konto zgube in dobička.
Hehet	kz	ib.	Kredit		la.
Odpis inventarja . .	50	18	Kosmati dobiček pri		
Upravni stroški . .	1603	01	pri blagu ....	7461	70
Odpis vredn. opekarne	27	99	Vpisnina		87	30
Plače 		2506	74	Najemščina od ope-		
Plačane obresti od			karne 		141		
posojil		2581	69	Povrnjeni upravni		
Poštnina		119	74	slroški 		81	96
čisli dobiček .	.	.	882	61			
	7771	96		7771	
1' IH					
Bilanca.
Aktiva	ZEC	la.	Pasiva		k:	b.
Vrednost blaga	01393	70	Deleži			705	
Terjatve na blagu .	36450	37	Neizplačane obresti de-			
Vrednost inventarja .	451	63	iežev ....		10	96
Vrednost opekarne	2771	01	Izposojila . . .		55039	58
Delež pri „Gosp. zvezi11	200	—	Dolg na blagu za-			
Delež pri hranilnici in			družnikom .	.	.			
posojilnici Trnovo .	2	—	Dolg na blagu neza-		1	69
Gotovina konc. 1. 1900	1026	40	družnikom .	. .			
			Rezervni zaklad		165	27
			Čisti dobiček .	.		882	61
	102295	11			102295	11
						
Denarni promet hranilnic in posojilnic
V mesen januvarju 1901:
Hranilnica in posojilnica v Črnem Vrini: Prejemki 63G2 K 11 h, izdntki 6095 K 14 h, deimrni promet 12457 K 25 h, prejete hranilne vloge 2922 K 56 h, izplačane hranilne vloge 2528 K 09 h, dana posojila 640 K, vrnena posojila 517 K 56. h.
V mescu felbruvarju 1901:
Hranilnica in posojilnica v Črnem Vrhu: Prejemki 12695 K 32 h, izdatki 11687 K 67 h, denarni promet 24382 K 99 h, prejete hranilne vloge 4812 K 40 h, izplačane hranilne vloge 2344 K 80 h dami posojila 8129 K 35 h, vrntina posojila 238 K.
V mescu marcu 1901:
Hranilnica in posojilnica v Češnjici pri Železnikih: Prejemki 11705 K 09 h, izdatki 10449 K 50 I), denarni promet 22154 K 59 h, prejete hranilne vloge 2910 K, izplačane hranilne vloge 1101 K 94 h, dana posojila 9200 K, vrnena posojila 10 K
Hranilnica in posojilnica v Poljanah nad Škofjo Loko: Prejemki 70140 K 88 h, izdatki 58550 K 83 h, denarni promet 128691 K 71 h, prejete hranilne vloge- 20141 K 95 h, izplačane hranilne vloge 36440 K 40 h, dana posojila 14404 K 58 h, vrnena posojila 2800 K.
Hranilnica in posojilnica v Leskovici: Prejemki 1261 K 60 h, izdatki 1250 K 90 h, denarni promet 2512 K 50 h, prejete hranilne vloge 590 K, izplačane hranilne vloge 670 K, vrnena posojila 130 K.
Hranilnica in posojilnica v Črnem Vrhu : Prejemki 1862 K 95 h, izdatki 1862 K 95 h, denarni promet 3725 K 90 h, prejete hranilne vloge 572 K, izplačane hranilne vloge 1142 K 04 Ji, dana posojila 720 K, vrnena posojila 180 K.
Hranilnica in posojilnica v Semiču:
Prejemki 10953 K 75 h, izdatki 9014 K 18 h, denarni promet 19967 K 93 h, prejete hranilne vloge 6097 K, izplačane hranilne vloge 1128 K 37 h, dana posojila 850 K, vrnena posojila 1984 K 12.
Hranilnica in posojilnica v Polh. tiradcu: Prejemki 2949 K 85 h, izdatki 2719 K 23 h, denarni promet 5669 K 08 li, prejete hranilne vloge 2395 K, izplačane hranilne vlogo 2016 K 60 h, vrnena posojila 02 K.
V mescu aprilu:
Hranilnica in posojilnica v Tirnicah :
Prejemki 1764 K 90 h, izdatki 1762 K 47 h, denarni promet 3527 K 37 h, prejete hranilne vloge 1440 K, izplačane hranilne vloge 762 K 47 h, dana posojila 1000 K.
Hranilnica in posojilnica v Leskovci: Prejemki 1872 K 29 h, izdatki 1790 K 78 h, denarni promet 3663 K 07 h, prejete hranilne vloge 891 K, izplačane hranilne vloge 329 K 78 h, dana posojila 1460 K, vrnena posojila 900 K.
Hranilnica in posojilnica v Tržiču:
Prejemki 25153 K 56 h, izdatki 18013 K 69 h, denarni promet 43167 K 25 h, prejete hranilne vloge 22863 K 46 h, izplačane hranilne vloge 220 K 30 h; dana posojila 4800 K.
Hranilnica in posojilnica v Zgornji. Besnici:	Prejemki 1353 K 03 h, izdatki
1238 K, denarni promet 2591 K 03 h, prejete hranilne vloge 1054 K, izplačane hranilne vloge 228 K, vrnena posojila 200 K.
Hranilnica in posojilnica v Gorjah:
Prejemki 9216 K 15 h, izdatki 8241 K 06 h, denarni promet 17457 K 21 h, prejete hranilne vloge 3890 K, izplačane hranilne vloge 6480 K 76 h, dana posojila 1682 K, vrnena posojila 3041 K 76 h.
Hranilnica in posojilnica v Horjulu:
Prejemki 5626 K 84 h, izdatki 5453 K 78 h, denarni promet 11080 K 62 h, prejete hranilne vloge 3077 K, izplačane hranilne vloge 2776 K 76 h, dana posojila 2657 K 68 h, vrnena posojila 1367 K 05.
Hranilnica in posojilnica v Zagradcu:
Prejemki 8272 K 15 h, izdatki 8192 K 53 h, denarni promet 16464 K 68 h, prejete hranilne vloge 5320 K, dana posojila 2910 K, vr-nena posojila 600 K.
Hranilnica In posojilnica v Črničah pri Gorici: Prejemki 6238 K 70 h, izdatki 5484 K 37 h, denarni promet 11723 K 07 h, prejete hranilne vloge 1631 K 12 h, izplačane hranilne vloge 2531 K, dana posojila 740 K, vrnena posojila 800 K.
Hranilnica, in posojilnica pri Sv. Jakobu ob Savi : Prejemki 2208 K 59 h, izdatki 2155 K 02 h, denarni promet 4363 K 61 h, prejete hrahilnevloge 667 K, izplačane hranilne vloge 143 K, dana posojila 500 K, vrnena posojila 300 K.
Hranilnica in posojilnica v Robu: Prejemki 8536 K 93 h, izdatki 4941 K 08 h, denarni promet 13478 K 01 h, prejete hranilne vloge 6120 K, izplačane hranilne vloge 2677 K 85 h, dana posojila 2210 K, vrnena posojila 240 K.
Hranilnica in posojilnica v Kojsko-Šmarten v Brdih: Prejemki 2984 K 77 h, izdatki 1304 K 93 h, denarni promet 4289 K 70 h, prejete hranilne vloge 826 K, izplačane hranilne vloge 1303 K 25 h, vrnena posojila 20 K.
Hranilnica in posojilnica v Selcih pri Škofji Loki: Prejemki 16210 K 30 h, izdatki 12150 K 36 h, denarni promet 28360 K 66 h, prejete hranilne vloge 8278 K, izplačane hranilno vlogo 4469 K 28 h, dana posojila 6650 K, vrnena posojila 150 K
Hranilnica in posojilnica v Trnovem: Prejemki 31731 K 51 h, izdatki 30885 K 25 h, denarni promet 62616 K 76 h, prejete hranilne vloge 14895 K 58 h, izplačane hranilne vloge 5140 K 06 h, dana posojila 17978 K 32 h, vrnena posojila 2380 K.
Hranilnica in posojilnica za farno občino Kamenje: Prejemki 1431 K 77 h, izdatki 903 K 86 h, denarni promet 2335 K 63 h, prejete hranilne vloge 740 K, izplačane hranilne vloge 100 K, dana posojila 800 K, vrnena posojila 400 K.
Hranilnica in posojilnica na Frankolovem : Prejemki 1065 K 98 h, izdatki 981 K 35 h, denarni promet 2047 K 33 h, prejete hranilne vloge 181 K 10 h, izplačane hranilne vloge 276 K, dana posojila 670 K, vrnena posojila 50 K.
Hranilnica in posojilnica v Polh. Gradcu: Prejemki 5159 K 99 h, izdatki 4323 K 86 h, denarni promet 9483 K 85 h, prejete hranilne vloge 2499 K, izplačane hranilne vloge 4310 K 90, vrnena posojila 20 K.
Hranilnica in posojilnica v Mengšu: Prejemki 10430 K 75 h, izdatki 8393 K 93 h, denarni promet 18824 K 68 h, prejete hranilne vloge 7653 K, izplačane hranilno vloge 3762 K 23 h, dana posojila 2450 K, vrnena posojila 215 K.
Hranilnica in posojilnica na Vrhniki:
Prejemki 13871 K 72 h, izdatki 13199 K 90 h, denarni promet 27071 K 62 h, prejete hranilne vloge 7871 K, izplačane hraniine vloge 2768 K, dana posojila 10300 K.
Hranilnica iu posojilnica na Igu: Prejemki 6506 K 73 h, izdatki 3469 K 85 h, denarni promet 9976 K 58 h, prejete hranilno vloge 4590 K, izplačane hranilne vloge 1620 K, dana posojila 1830 K.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah: Prejemki 1140 K 93 h, izdatki 1387 K 42 h, denarni promet 2828 K 35 h, prejete hranilno vloge 120 K, izplačane hranilne vloge 50 K, dana posojila 1320 K, vrnena posojila 3 K.
Hranilnica iu posojilnica v Senožečah : Prejemki 1549 K 14 h, izdatki 3523 K 99 h, denarni promet 7073 K 13 h, prejete hranilne vloge 100 K, dana posojila 2510 K, vrnena posojila 1830 K.
Hranilnica in posojilnica na Rovih: Prejemki 10020 K 55 h, izdatki 8928 K 20 h, denarni promet 18948 K 75 h. prejete hranilne vloge 9172 K 12 h, izplačane hranilne vloge 1519 K 16 h, vrnena posojila 435 K 66 h.
Hranilnica in posojiinca v Srednji vasi; Prejemki 14867 K 99 h, izdatki 14386 K 90 h, denarni promet 29254 K 89 h, prejete hranilne vloge 3352 K, izplačane hranilne vloge 6037 K 77 h, dana posojila 8310 K, vrnena posojila 1400 K.
Vabilo
k
a# glavni $^up§cini #=
„Gospodarske zveze“ v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
d-n.e 20- zmaja, 1,001 ob 10. uri dopolnilne
v dvorani „Katoliškega doma“ v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	) Poročilo načelsva.
2.	) Odobritev letnega računa in bilance.
3.	) Volitev 10. članov ,,Zvezinega“ odbora.*)
4.	) Poročilo ,,Zvczincga“ revizorja.
5.	)	Zadruge in kmetijstvo	poroča Aleš	Bergant.
6.	)	„	,, trgovina	,,	J os.	Jeglič.
7.	) Razgovor o ustanovitvi lesne izvozne zadruge poroča dr. Krek.
8.	) Slučajnosti.
*) Izžrebani so naslednji gg. odborniki: Krašovec Val., So m rek Ivan, Hladnik Ivan, Rotar Jos., Ve n ca j z Ivan, dr. Krek Ivan, Pogačnik Josip, Stanovnik Ivan, Rihar Val., Jarc Josip.
Izvleček iz pravil § 19.: Zvezina skupščina je občni zbor zadruge. Zvezina skupščina sestoja :
1.	) iz odposlancev Zvezinih zadrug,
2.	) iz Zvezinih trgovcev,
3.	)	iz Zvezinih	obrtnikov,
4.	)	iz Zvezinih	rednih članov.
Vsako Zvezdno zadrugo zastopa na Zvezini skupščini njen načelnik. Ce pa ta pri Zvezini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva Zvezi ne zadruge. Na isti način se vdeležujejo Zvezine skupščine Zvezine podružnice in sploh vse kot člani vpisane juristične osebe.
Vsaka Zvezina zadruga, ki je založila glavni delež prve vrste, ima na Zvezini skupščini za vsa k založeni glavni delež prve vrste 5 glasov.
Vsak glavni delež druge vrste daje zadevni Zvezini zadrugi na Zvezini skupščini jeden glas.
Trgovskih deležev daje 10, obrtnih deležev 20, opravilnih deležev pa 50 po jeden glas. Na podlagi te vrste deležev zamore na občnem zboru tedaj le listi zadružnik glasovati, ki ima svojih ali pa s pooblastilom v zastopstvo izročenih deležev toliko, da reprezentuje bodisi 10 trgovskih, 20 obrtnih ali 50 opravilnih deležev.
Ta glasovalna pravica pa velja le z omejitvijo, da noben zadružnik na podlagi trgovskih, obrtnih ali opravilnih deležev ne smč oddati več nego 2 glasova.
Vsaka Zvezina podružnica ima kot taka na Zvezini skupščini en glas.
VABI LO
na
IV. redni občni zbor
kmetijskega društva v Horjulu,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se vrši na binkoštni ponedeljek ob 3. uri popoldne dne 27. maja 1901 v društveni hiši v Horjulu hiš. št. 94.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva o društvenem poslovanju za leto 1900.
2.	Potrjenjo letnega računa za leto 1900.
3.	Premcmba pravil.
4.	Volitev 5 izžrebanih članov načelstva, § 29. pravil.
5.	Volitev nadzorstva, § 29. pravil.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi Odbor. NB. Po § 14. društvenih pravil je od 10. maja 1901 vsakemu zadružniku račun na vpogled razpoložen, in ga lahko vsak zadružnik pregleda.
NB. Ako pa bi občni zbor po § 37. društvenih pravil ne bil sklepčen, vršil se bode drugi občni zbor ob 4. uri popoldne isti dan z istim dnevnim redom, in na istem kraju, kateri pa je sklepčen brez ozira na število navzočih članov,	Odbor,
VABILO
na
Občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Tomaju
regislr. zadruge z neomejenim poro-roštvom, ki bode na 19. maja 1901 ob 4. uri pop. v župnijskem poslopju. V s p o i e d :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjcnje letnega računa.
4.	Volitev načelništva in nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
V Tomaju dne 7. maja 1901.
Načelstvo.
VA B1 L O
na
L redni občni zbor
„kmetijskega društva v Kamniku"
regislr. zadruge z omejeno zavezo, kateri se vrši v ponedeljek dne 27. maja 1901 ob 3. uri popoludne pri „Krištof u“ na Šutni.
Dnevni red :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računa za leto 1900.
4.	Volitev 3 članov načelstva.
5.	Volitev nadzorstva in razsodišča.
6.	Prememba pravil.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Opomba: Zajedno najuljudneje vabimo vse tiste, kateri do sedaj še niso naši člani na zborovanje, a so pripravljeni kol člani prislopiti.
VABILO
na
izvanredni občni zbor
„Hranilnice In posojilnice za Višnjo poro in okolico
regislr. zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil dne 19. maja 1901 ob 3. uri pop. v društvenih prostorih.
V s p o r e d:
1.	Prememba pravil.
2.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Jajca za valjenje
od zanesljivo premenitih kur kakor:
Velike grahnatc Plimuth Roks eno po .	.	4(
„ Houdan s čopom	„
„ Dorking srebrnovratne „
Bele Dorking	»
Črne Holandke z belim čopom „
*0 Bele Paduvanke s črnim „	„
„ Leghorn	»
Zlate Vianot	»
3 Laške kure jerebično progaste „
Hamburški progasti Fazan Bele Pegatke	»
Velike laške gosi	„
Mlade pave in 3 m. stara piščeta teh vrst eno po 4 K. — Manj ko 10 jajc ne odpošlje in za nepokvarjeno došlost jamči Ivan Kranjc veleposestnik (117) V. 3 At. Ilj p. Velenje (Štajersko).
Patent* sprao žveplanje trt
jednostavno i duplo delajoč
ŠKROPILNICE PROTI PERONOSPORI TER VSE POTREBNE
VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE,
prodaja v najboljši izvršitvi,
JS.MElimmBilMl
El. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno.

(102) 12—9
$8
tedaj si kupi
n n Ano pri vsakem izpumpanji ilUVCd gnojnice j o v: i t i.
Klementovo
piemp® a® ve»|g#f
katera prekosi po svoji čudovito veliki izvršitvi in trajnosti vse druge pumpe. Ta ne obstoji niti iz dil ali zaklopk, niti iz usnjatih cevij. (90) 24—9
Nemogoče je sploh, da hi se zamašila, zamrznila ali polomila; veliko posestnikov ne izda pri SOlctni uporabi niti vinarja za popravo.
Nad 3000 jih je v rabi) več sto pohval o njih nam je došlo.
Razpošiljam to pumpo na Gte-denski poskus; ako bi bila pa ta nerabljiva, vzamem jo brez ©j vsake odškodnine nazaj.
Josip
tovarna strojev v Hrobcih-Rondnici ob/L.

Zaloga in kletarstvo na Glincah št. 20
pri Ljubljani na lastnem posestvu.
Slov. vinogradniško društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča svojo veliko zalogo
pristnih domačih vin
starih in novih
iz Dolenjske, Štajarske, Istre, Vipave in Goriške.
Vino je deloma doma prešano, isto oddaje se v sodih in lino vino v steklenicah.

(94) 24—9
>x Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno.
lil
plugi 1® $©M@ Isaa®
IN aj izvrstne j ši in
na 1, 2, 3 in 4 rezala,
za travnike in mah, razdeljene in diagonalne,
poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine,
stroji za sejanje „Agricola“,
stroji za košnjo in žetev,za nuvo- detelj°in žilo>
grablje za seno in žetev, za obračanje mrve,
patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho itd.
Preše za vino in sadje,
Mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranja grozdja.
Stroji za rezanico,
na valčkih in z ma-zljivimi tečaji, jako lahko za goniti, pri čim ur se pribami za 40°/o moči.
Mlini za debelo moko, reznice za repo.
priznano najboljši
stroji mm mlatiti
valčniini.
(80) 12—7
s patentova-nimi
na roko, na
>
okroglimi in mazljivimi tečaji vital in za na par.
Vitel! (kup j e) za naprego 1 do G živinčet
Najnovejši mlini za čiščenje žita, /
trijerji,
za roškanje turšiče.
Samotvorne patento-vane brizgalnice za pokončavanje grenku-
Ijc in trtne uši	mm
„Syphonia“,	| W -
prenosljivo j"	pg
stedilne peci,
parniki ssa krmo, preše za seno in slame
na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse poljedeljske stroje
..	- J
m.
Ustanovljene 1872.
izdelujejo gfarantovano po najnovejši in pri-poznano najbolši napravi
Fl® Ilaf farti & e«,
' c. kr. izklj. priv.
tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par
DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71.	7<30 tiriaveev.
Odlikovane s erez 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi Svetinami na vseh večjih razstavah.
Ilustorvani katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmd.
NNNNN Dopisuje sc tudi v slovenskem jeziku. P P P? P

gaaaoopoaaoaooooaaoomoooaaaooaaaoogg
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
wr blagajne
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlersfliigel
založnik Raiffeisnovih posojilnic
Dunaj, L, Franz Josephs-Huai št. 13.
(95) 24—9

Pozor! Gospodarji
i
wGl0rill“ redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močno in iskro.
wGloriatt začimba krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko.
„GIoriau prašek za žretje in pitanje svinj, povzročujo, da svinjo rado jedo, da so nabira meso in mast.
~Gloriaw mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenjo mleka in odstranujo napako mleka. — l veliki zavitek velja K V20, mah K 0*70, r, kg v zavitku za poskus po pošti K C — poslano z Dunaja.
BarteljeVO klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostne bolezni itd. 6 kg za poskus K 2—, 100 kg K 22-— z Dunaja.
Rusko patentovano mazilo za usnje po pol kg K vio, i kg K 2*—, 6 kg K 8*—.
Štedilni kolomaz, najfinejša kakovost, G kg K 1*40, 100 kg K 24 Navodilo brezplačno.
Miha Barthel & drug. Dunaj X.
(75) 24—15	0*5“ Občuje se slovenski. '<8N3
i
r*
Žvepljalnlk
proti grozdni plesnobi je med ročnimi žvepljalniki priznano najboljši za male in srednjeve-like vinogradnike AAAAAAAAA
„Hudaklinov m eh“,
dobiti je pri „Gospodarski Zvezi" v Ljubljani, ali pri izumitelju Josip Hudalclinu v Št. Jerneju, Dolenjsko. Komad 4 K 50 h, pri večjem naročilu primeren popust. A A A A A [(lil) 8—5

! ■
!
M : :
priznano najboljšega izdelka
za družine iu obrtnike
priporoča tovarniška zaloga
šivalnih strojev
IVAH JAX
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 17.
(89) 12—9
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G a h r. Piccoliju v Ljubljani prisrčno zalivalo za doposlane Jim stekleničice
in imenovali „Dvornim založnikom Nj. svetosti*.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Pi c co lijevo
želodčno tinlituno
katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebavil 10) 12-0 Ijanje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar „pri angelu“ v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 in več stekleničic. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
•AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA®
◄	r
Istrski „Teran11.
Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi preje nego nastopi vročina prodali.
P. n. kmetijske zadruge, trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri večjem naročilu jako izborno vino po zelo ugodni in nizki ceni.
Istrska vinarska zadruga.
Pulj (Pola, Istra.)
(113) 0—4
F
in vsake vrste
2f
Trgovina suKna manufaKturnega blaga
R. JKifelaue Ejubljana
Špitalske ulice št. 5
priporoča svojo zalogo po prav ugodnih cenah. Uzorce pošilja na zahtevanje. Prodaja se: Na
debelo kakor tudi na drobno.
(118) 3—2
I___________________	-_______________________________________IE
E
C 1-1-
1-tL
%-
I-
ik
Ing. Matheo Quinz, Dunaj
III/2 Obere leissgerberstr. 14.
Glavni zastop
Xf;e tarife Tju&mm
Mannheim
Patentovani
posnemalnik za mleko.
Garantovano
najvišja pridobitev smetane. £W Preprodajalcem ugodne pogoje.


..	.	; ...t..rum
rTTTTTTiii M Mim
wmm
Najboljša in n a j sigurnejša li&žt
prilika
m
Stanje hranilnih vino 31. dec. 1900
nad 6 milij. K
štedenje!
Denarni promet v dvanajstih mesecih
nad 24 milij. K
Ljudska posojilnica
preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr.
sprejema
hiaailae vlege
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jili obrestuje po
s@- 41%
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld.
čistih 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 31. dec. 1900:
6,166.217 K 86 h
Promet v 13 mesecih od 1. jan. do 31. dec. 1900:
24,185.294 K 76 h
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se ob res to vanj e
kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
m
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik.
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Josip Jarc
veleposestnik v Medvodah.
Frančišek Leskovic
zasebnik in blagajnik ,Ljudske posojilnice*.
Odborniki:
Dr. Andrej Karlin,
stolni kanonik v Ljubljani.
Karol Kauscheipj,
veleposestnik v Ljubljani.
Matija Kolar,
hipnih pri D. M. v Polji.
Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Josip Šiška,
knezoškofijski kancelar,
podpredsednik.
Dr. Viljem Sehtveitzer, odvet. koncipijent v Ljubljani.
Gregor Šlibar,
župnik na Rudniku.
Ur. Aleš Ušeničnik,
profesor bogoslovja v Ljubljani.
(115) -3

Izdajatelj: Gospodarska zveza v Izubijani.
Odgovorni urednik dr. Viljem Seliweitzer, odbornik Gospodarske zveze v Ljubljani. — Tisek K, Miličeve tiskarne v Ljubljani.