Pösäftt«äna številka 2 dinarja.
LJUBLJANA, 2; d«ceftibra 1925.
V/
^|_ J^jJ^SlnLna plaćana t gotovini.
Proglas železničar j em Jugoslavije.
*	*	Osvobojenje delavcev je. delo delavcev samih.. ••
(Marx.)
Sodmgi železničarji!
Preživeli smo dolga leta, podobna sedmerim gladnim egiptovskim.' letom, letom brezpravnosti, gladu in mukotrpnega življenja. Bila je to dolga vrsta let, bogatih obljub, da se nam za naše težko delo da poštena plača in pravice, dosfcjne današnjega človeka. Ali vse. to so bile samo — obljube. Mesto izpolnjenih obljub smo dobili mizerne plače, s katerimi se ne..more pokriti niti polovice živi jenskih potreb; reakcionarno in nazadnjaško pragmatike, s katero so-zmanjšane ali ukinjene mn ege prej pridobljene pravice; delavsko osobje je še vedno v polnem brezpravju in izveii.'vsakega zakonskega statusa; gremadijo se šikane in niti. najmanjše naše potrebe se ne upoštevajo. Mesto, da šemam je v teku teh sedmih let. zagotovila takšna-eksistenca, kakršna nam pripada po teži in odgovornosti naše službe, se nas je pustilo popolnoma izmozgane. Naša onemoglost in starost, naše družine .so jim malo mar.
železničarji!
Skušnje celili teh let nas uče, da se s milostjo gospodov, ministra saobraćaja, niti kraljevske vlade, na? položaj tod5, v bodočih sedmih letih ne bo izboljšal. Ko smo imeli po vojni močno železničarsko organizacijo, smo nekaj pomenili.
Norost je toraj čakati kakšne milosti od zgoraj. Milosti ni bilo, niti je nikdar «e bo.
železničarji!
Ne tepe nas samo reakcija, ki vlada v tej državi. Eden vzrokov splošne reakcije in naše lastne bede ter suženjstva smo mi sami, naša lastna nezavednost in brezbrižnost za svoje lastne interese. Mi smo v velikem številu gledali prekrižanih rok, kako lačna leta gredo in more nas in naše družine. Naša malodušnost- in neorganiziranost je pripomogla v.ečjidel k temu, da je padel naš pravni in materialni položaj tako nizko. Mesto da smo bojevali vsestansko in vztrajno razredni boj vsaj za to, da bi obdržali naše prej priborjene pravice, da bi obdržali naše plače vedno v enaki višini z naraščajočo draginjo, smo mi z našo nebojevnostjo omogočili, da nas je draginja prehitela do neznosnih in takerekoč nemogočih višin. Mesto, da smo preti sprejetju takega reakcionarnega zakona o prometnem osebju vstali vsi, kakor eden in izvojevali boljšega in modernejšega, smo dopustili, ne razburjajoči se mnogo, da nas višja birokracija s takšnim zakonom obrezpravi in zavlada nad nami. Mesto, da vodimo živo in vztrajno borbo za sprejetje napredne moderno-socialne zakonodaje za delavsko osobje, mi omogočamo z našo apatijo, da se temu osobju — dvakrat trpinu — vsilijo zakonske verige, ki ga bodo popolnoma vklenile in zasužnjile. Mesto, da vsi skupno, čvrsto organizirani, vodimo borbo za polno zavarovanje za slučaj bolezni, nesreče, invalidstva, starosti, brezposelnosti in da naša družina ne bo v stiskah in skrbeh v slučaju smrti, se mi za vse to ne brigamo, ne borimo; in ker tega zavarovanja za vse to ni, smo v nevarnosti, ako na$ te nesreče dolete, da nas čaka beraška palica. Z eno besedo: naša brezbrižnost za samega sebe, naša neorganiziranost in slabost so precejšen vzrok naše mizerije in bič vedno hujše reakcije nas tepe. Temu je treba napraviti konec.
železničarji!
Naša prokleta dolžnost mora biti, da oni vzrok naše bede, ki je v nas samih — naša brezbrižnost za sveje lastne interese in naša neorganiziranost, iz naše srede izkoreninimo. Mi smo napram samim sebi, napram svojim rodbinam, posebno pa napram svojim otrokom, obvezani, da najresneje skrbimo za svoje potrebe in da storimo vse, da se zadovoljijo naše zahteve. Naš proletarski ponos nam zapoveduje, da ako delamo težko in odgovorno, da ne smemo gladovati in biti brezpravni. Železnice tečejo le, ako delamo mi. Zavedajmo se tega! Ali skrb za nas ne smemo več prepuščati drugim. Našo usodo moramo vzeti sami v svoje roke.
železničarji!
Poglejmo okrog sebe: poglejmo v življenje ostalih najemnih delavcev v in izven države. Poglejmo in takoj se bomo prepričali, da vsi oni žive boljše od nas, bolj se jih spoštuje in večje imajo pravice. Poglejmo življenje železničarjev v drugih državah: Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške, Francoske itd., da ne govorimo o življenju onih v Rusiji, Angliji in Ameriki, ker so njihove plače trikrat večje od naših, se bomo takoj prepričali, da so vsi ti glede svojih vsestranskih pravic daleč pred nami. Zakaj in kako? Evo, zakaj:. delavci in železničarji v drugih državah se čutijo drug k drugemu kot sodrugi, so organizirani, skrbe za sebe in se borijo za stalno izboljšanje svojega položaja. Ne žive v nadah in ne spe, kakor mi. Resnično, tudi oni sq nekoč živeli tako slabo, kakor danes mi, no, to je bilo tedaj in samo do tedaj, dokler so bili
neorganizirani in tako brezbrižni, kakor mi v zadnjih letih. Njih položaj se zboljšajo dan za dnevom od tistega časa, odkar so razumeli potrebo skupnosti, odkar so se organizirali in potom organizacije začeli borbo za boljše življenje. Mi si moramo jih vzeti za zgled in mi nioramp, da storimo takisto, in-mi moramo stopiti na isto pot in iti po isti cesti.
Sodrugi železničarji!
Rešitev iz dosedanje bede je mogoča samo tedaj in tako, ako na naši rešitvi delamo sami, ako se vsi organiziramo v eno enotno železničarsko organizacijo, potom katere bomo pođnašalh naše želje, naše zahteve in naše. pravice na življenje. Ponavljamo:	v eno enotno in razredno-bojevno organizacijo se mo-
ramo organizirati. Razdvojeni in raztepeni v nekoliko organizacij — tako je naša borba nemogoča in brezuspešna. Da nam ne more razdvojenost in neorganiziranost prinesti nič dobrega, o tein smo se že nekolikokrat prepričali tekom teh preteklih sedmih let.
Debro vedoč, da se lahko uspešna borba vodi samo potom ene in enotne i organizacije, snio več nego leto in dan delali na tem, da se vse posto ječe železničarske organizacije ujedinijo in takšno organizacijo ustvarijo. Za skupnost so bile povabljene vse poslujoče'železničarske, organizacije, .ali žalibog, niso se vse odzvale. V to enotnost se niso odzvale vse tiste organizacije, ki so žolte in ustvarjene samo zato, da bi ovirale’enotnost in borbo železničarjev. Te organizacije se ne bcdO; nikdar ujedinile, ker njihova vloga .ni služba interesom železničarjev, nego interesom direkcijske birokracije in. ostalih zastopnikov, delodajalcev. Da-to dokažemo, je dovolj, ako se spomnimo izdajalskih vlog, kivsojih vse te organizacije vršile v vseh odločilnih momentih v naših dosedanjih'
borbah, v velikih železničarskih stavkah in akcijah.	-
delodajalcev. Poleg- tega služijo tudi vse te organizacije, kdaj bolj odkrito, kdaj bolj zakulisno, interesom posameznih političnih strank in političnih avanturistov, kar je vedno prinašalo železničarjem veliko zlo; Da to dokažemo, je dovolj, ako se spomnimo izdajalskih vlog, ki so jih vse te organizacije vršile v vseh odločilnih momentih v naših dosedanjih borbah, v velikih železničarskih stavkah in akcijah.
Trudeč še za ujedinjenje smo kljub vsemu uspeli. Na srečo niso vse obstoječe železničarske organizacije bile izdajalske. Našli smo med njimi takšne, ki so imele iste težnje in iste namere z nami, da se vse razcepljene železničarske sile ujedinijo in ujedinjene povedejo borbo za boljše življenje. Ujedinjenju pristopne organizacije so imele 24. in 25. novembra 1925 svoj Kongres Ujedinjenja in sklenile, da se ujedinijo v en enoten »Ujedinjeni $avez železničarjev Jugoslavije«. Organizacije, lu so bile za Ujedinjenje pristopne in so k njeniu iskreno težile in se ujedinile, so sledeče: Železničarska strokovna in pravovarstvena organizacija Ljubljana; Splošna železničarska organizacija Maribor; Društvo sprevodnikov, Ljubljana; Društvo uradnih slug, Ljubljana; Prometna zveza Maribor; Savez željezničara, Zagreb; Savez bosansko-hercegovačkih željezničara, Sarajevo se priključi ujedinjeni Organizaciji v krat-. kein času.
Od vseh imenovanih organizacij je ustvarjena samo jedna, razredno-bojevnu in močna železničarska organizacija. Podobno so se združile delavske organizacije iudi drugih strok. Ostale organizacije (tri po številu) se niso hotele uje-' diniti, čeravno so bile povabljene; in to pomeni, da niso železničarske, da niso voljne služiti interesom železničarjev, nego da ostanejo tudi še nadalje nizke dekle direkcijske birokracije. in Ministarstva Saobraćaja. S tem postopkom so one dokazale, da obstoje samo na škodo širokih železničarski vrst. Proti tem škodljivcem moramo stalno voditi borbo onemogočavanja in iztrebljevanja.'To storimo najuspešnejše tedaj, ko s splošnim pristopom ojačamo borbene vrste Ujedinjenega Saveza železničarjev Jugoslavije.	,
železničarji!
Vaša organizacija je danes samo ena, ujedinjena in močna. Vaša dolžnost je, da to svojo organizacijo vzljubite, delate za njo in jo z Vašo agitacijo še bolj okrepite. Vsak od Vas, ki še ni član ujedinjene organizacije, naj to postane kakor najprej. Vsak od Vas mora kakor najprej postati podpora te velike in ujedinjene vojske, da bi bili tako. njeni boji, M si jih je predvzela, da jih vodi, uspešni in nam prinašali takšne koristi, kakeršnih vsi želimo in tako zelo potrebujemo.	'
Sodrugi železničarji!
Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije je vaša razredno-borbena organizacija. Poleg vsakodnevne borbe za vaše pravice in večji košček kruha bo on, skupno z ostalimi delavskimi razrednimi brati vseh dežel in celega sveta, vodil borbo tudi za konečno osvobojenje vseh potlačenih in brezpravnih. Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije je sestavni del Ujedinjenega delavskega sindikalnega Saveza Jugoslavije in Internacionalne Transportne federacije in uživa njeno podporo, ki nam je vedno dragocena in zelo potrebna. Ujedinjeni Savez
žefezaifarjeT .tugoslarije se je postani na stališče strankarske, nacionalne in verske neodvisnosti ter proletarske demokracije, s čemer je dana vsestranska možnost vsem železničarjem, da lahko postanejo člani in najzvestejši pristaši in najagilnejši eotrudniki. Pozivamo vas, da mn pristopite, da ga okrepite, da skupno povedemo borbo:
1. Da se železničarjem prizna tiste pravice, ki so priznane v ostalih naprednih državah; in to: pravico organiziranja, pravico borbe in stavke.
.2. Da bodo plače in dohodki železničarskih delavcev in nasla vijence v takšne, da pokrijejo vse potrebe eksistence posameznikov in rodbine;
3.	Da se sprejme nova, napredna Pragmatika za nastavljence, a ravno-iak pravilnik za delavsko osebje;
4.	Za popolno zavarovanje za slučaj bolezni, nesreče, invalidstva. starosti ter rodbine v slučaju smrti ali onemoglosti hranitelja;
5.	Proti politični in socialni reakciji, za svobodo in zaščito delavskega razreda.
železničarji!
Vaša usoda je v vaših rokah, vi ste kovači svoje sreče.
Vstopajte v Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije, jačajte njegove vrste. Čitajte in širite svoj list »Ujedinjeni Železničar«, ki izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. »Ujedinjeni Železničar« je edini list ki vas razume, ki vas brani in se hrabro zavzema za vas. Širite ga in jačajte njegove vrste.
V vsakem mestu, kjer še ni organizacije ozir. podružnice »Ujedinjenega Saveza železničarjev Jugoslavije«, je treba, da se ustanovi. Ustanavljajte takoj začasne ^podružnične odbore, ki naj tal, o j stopijo v stili s centralo organizacij« v Ljubljani, ki vam takoj da potrebna navodila za nadajmo delovanje. Naslov centrale je: Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije, Ljubljana. Kari'Marfcsa (prej Turjaški) trg 2, Železničarski dom.
Šodrugi železničarji, na delo, v organizacijo!
Železničarji, naprej, v organizacijo in na borbo za svoje pravice!	f
Živel Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije!
Živela sloga in razredna zavest železničarjev!
Živelo strokovno ujedinjenje vsega proletariata!
Živel Ujedinjeni Delavski Sindikalni Savez Jugoslavije!
Živela Internacionalna Transportna federacija!
Živel razredni osvobodilni boj združenega delavskega razreda!
Centralni odbor Ujedinjenega Saveza železničarjev
Jugoslavije.
0 delavskih organizacijah v splošnem.
Delaven človek ima stalno potrebo organizacije šele razmeroma zelo kratko dobo. \ dolgi dobi civilizacije, v času suženjstva in fevdalizma najdemo le redke, mimoidoče nastavke organizacij. Veliki prevrati od 1789 do 1848 in vsporedno uvajanje strojev v produkcijo so malega človeka osvobodili, t. j. ga oropali vsaktere soudeležbe na lastnini produkcijskih sredstev, pahnili ga v brez-posesten sloj. V tem svojem novem odnoša-,ju, je moral »osvobojeni« iskati stike z vsemi, ki jih je zadela ista usoda. Ti »osvobojeni« so glavni znak novonastale dobe, dobe mezdnega dela. Nastopila je izrazito razredna družba posestnih in brezposestnih, delodajalcev in delojemalcev. Prilično v drugi polovici pretečenega stoletja so delojemalci že pričeli spoznavati svoj položaj, čisto naravno samo razreden položaj mezdnega delavca. Jelo jim je postajati očito, da je vsak posamezen mezdni delavec le državljan druge vrste, da kot neorganiziran svojo delovno silo le slabo proda in si kot neorganizirane«;: z različnim uspehom nabavi življenjskih potrebščin.
Temu trajnemu nedostatku odgovoril je mezdni delavec s trojnim načinom svojih organizacij. Organizira! sc je politično, da za-dobi vpliv na zakonodajo, organiziral strokovno, da uveljavi svoji delavni sili primerno ceno, t. j. pove sam kakšno menjalno vrednost, izraženo v denarju, ima njegova delovna sila in organiziral se je kot konzument, da nabavi za najnižjo ceno najboljše blago.
V raznih časih in raznih državah meščanskega reda prisojali so delavci tem panogam svojih organizacij različno važnost. Najbolj razširjen je nazor, da morejo vse tri vrste organizacij dovesti delavski razred do zastavljenega cilja, t. j. do tega. da nadomesti delavstvo doslej vladajoči red privatne lastnine s socijalističnim redom, v katerem bodo zemlja in vsa važna produktivna sredstva skupna last, na kar bo mogoče odpraviti mezdno delo. Upoštevalo se ob takih trditvah gotovo ni dejstvo, da pripušča meščanska država delavske organizacije le dotlej, dokler ji niso kvarljive, t. j. dokler ne ogrožajo vladajoči meščanski gospodarski red. V tem trenutku bi nastopilo meščanstvo v zaščito svojih interesov z razpoložljivimi mu silami. Tako se lahko zanesljivo sklepa, da mime razvojne dobe v nobeni državi ne bodo preobrazile vladajočega reda.
Mnogo manj izgleda za takšen uspeh pa ima vsaka navedenih delavskih organizacij posamič, čeprav bi jih delavstvo gojilo z vnemo in najboljšim razumevanjem.
Mogoče in «iopustno je zamisliti, da spričo politične demokracije, ki smo je sedaj deležni, torej pri splošni volilni pravici, resnično vsi pripadniki proletarskega razreda volijo v narodno skupščino samo razredno zavedne ročne ali duševne delavce. Gotovo bi po takih volitvah pripadlo delavskemu razredu devet
(Iz referata na kongresu.)
desetin vseh mandatov. Toda takšna poslanska zbornica bi ne m«>gla več meščanskemu razredu koristiti. Ne bilo bi več mogoče uveljavljati meščanstvu koristnih zakonov, zbornica bi postala odveč. Vladajoči razred bi jo poslal domov; če bi ne šlo zlepa, iti bi moralo zgrda, kajti kdor razpolaga z močjo, odmerjava tudi pravico. Pravica bo sigurno na strani manjšinskega meščanstva, dokler jo bo moglo uveljavljati s silo.
'Mogoče in dopustno je zamisliti, ^da razredna zavest mezdnega delavstva, ročnega in duševnega, zorganizira vse industrijske in poljske obrale, jih proglasi nenadno kot skupno last, z najboljšim namenom skupne redovite produkcije in distribucije (razdelitve). Ali je težko uganiti kako bodo odgovorili meščanski lastniki? Grozeči razlastitvi bi se uprli z vsemi razpoložljivimi sredstvi'že zbog tega, da bi ne bili zednačeni v pogledu posesti z milijoni brezposestnih.
Slednjič je možno in dopustno zamisliti, da razvita razredna zavest usmeri vse delavstvo k najuspešnejši konzumni organizaciji. Mnogobrojne delavske prodajalne bi oskrbovale vse potrebščine delavstva. Delavstvo pride k lastni produkciji. Le še stroje in surovine je treba nabavljati pri privatni lastnini. Pride zadnji korak. Producirati stroje in surovine v lastni režiji, v to se je treba polastiti zemlje, ki daje vodne sile, rudokope itd. Zopet bi posestni razred zastavil razpoložljivo moč, da -so ubrani neljubi lazla-stitvi.
Vendar vse navedene potežkoče v pogledu dosega končnega cilja delavskega razreda no. plašijo več. Naravno in avtomatično mora po začrtani poti naprej, zakaj ovire le izpričujejo, da mora osvoboditev iz dobe mezdnega dela biti samo zasluga delavstva samega. — Že pred vojsko so delavske organizacije dosegle okrog 10 milijonov članov. Vendar se dotlej stremljenje delavstva osvoboditi se razrednega gospodarstva, še ni moglo imenovati svetoven pokret. Le tri četrtine teh organizacij so bile razredno bojevne ena četrtina pa razredno harmoničnih, t. j. za složno sodelovanje razredov. K poslednjim prišle-varno narodne, katoliške, evangelske, demokratične itd. organizacije. Pozjabiti ni na žolte delavsko organizacije, ki teoretično prepovedujejo razreden mir, toda, so pa praktično razredno bojevne, ker se borijo na strani meščanstva zoper interese delavstva.
Ne bilo bi opravičeno misliti, da so razredno bojevno organizacije vse po stopnji svoje notranje bojevitosti enotne. Že pred vojno so razredno bojevitost označevale v glavnem tri 'smernice. Najohlapnejše so s tega vidika angleške organizacije. Ne more se o njih trditi, da hočejo strmoglaviti kapitalističen gospodarski red, marveč hočejo ga samo zboljšati. Angleški delavec, se hoče potnešča-niti. Zlata ura in srebrna žlica sta mu postala priljubljena rekvizita kakor meščanu. Višje mezde in: skrajšan delovni čas ob na-
glašanju najugodnejših -gospodarskih odm>-šajev so vodilne ideje angleškega delavca. Vse to le v okviru kapitalističnega gospodarskega reda in okviru meadnega dela, kajti oboje je pač smatrati neminovnim.
Tem naravnost nasprotne so romanske sindikalne organizacije. Njih namera je s strokovnimi organizacijami odpraviti kapitalistični gospodarski red in mezdno delo. Strokovne organizacije bodo sindikalizem dovedle k zmagi, t. j. strmoglavile sedanjo- razredno družbo, izzvale revolucijo, prevzele produkcijo in distribucijo ter vodile za tem celotno gospodarstvo. Državne oblike ne marajo nikako. Država jim pomeni vedno izkoriščanje človeka po človeku in je zavoljo tega nemoralna človeška naprava. Nova družba bo brezdržavna, vodile in tvorile jo bodo strokovne organizacije. Da se ta oblika čimpreje doseže, so najbolje sredstvo neprestani štraj-ki, ki razredno nasprotstvo čedalje bolj stopnjujejo in z generalnim štrajkom pripomorejo strokovnim organizacijam k zmagonosni revoluciji.
V sredino med pravkar navedeni obliki delavskih organizacij spadajo socijaldemokra-tične organizacije. One so za odpravo kapitalističnega gospodarskega reda in za odpravo mezdnega dela, toda zgoditi se mora to brez posebnih žrtev, premišljeno, polagoma. Najširša demokratična fronta naj vede preko gospodarske demokracije v socijalno demo-' kraeijo. Socijalizam je po tej razlagi otrok demokracije. Doseči ga je sukcesivno, brez revolucijonarnega strmoglavljenja sedanjega kvarljivega reda, torej z neprestanimi socijalnim) reformami. To strujo delavskega pokreta imenujemo v Nemčiji reformizem, v Franciji posibilizem in v Angliji fabiani-zem.
Takšne so bile razredno bojevne delavske organizacije pred vojno. Na vse raznovrstne organizacije, je vplivala vojna razkrajajoče, mesto da bi bile te vplivale na vojno preprečujoče. Vojna organizacij ni pogazila samo številčno, marveč tudi kvalitativno in idejno do desorganizaeije in demoralizacije. Delavske organizacije so pričele reševati meščansko kapitalistične »očetnjave*. .	.	■
Kratek pojav. Vojna je rodila na Ruskem, še predao je splošno končala, vsebinsko enotno razredno obliko delavskih organizacij. Ta uspeh je brezdvömno najjasnejša točka svetovne vojne. Ruski delavski pokret imenujejo komunističen, kakor da bi samo ruske delavske organizacije izhajale iz -.Komunističnega manifesta«, ki sta ga napisala Marx in Engels. Ne, vse delavske organizacije, ki poudarjajo razredno stališče, izhajajo od tam. Toda seme, ki ga seje »Komunistični manifest« od leta 1847 naprej, je padlo v Rusiji na najrodovitnejša tla. Da vzklije to seme, v to je bik> rusko polje dovolj pripravljeno. Treba je bilo samo še primernega negovanja, toplote in vlage, in seme se ja razrasti o v krepko steblo. Tako je bilo mogoče, da so "ruske delavske organizacije zase pobrale vso smetano, ki se je nabrala v dol-; goletnih organizatoričnih poizkusih vsega ostalega delavstva. Ruske organizacije niso kakor angleške usmerjene samo v zboljšanje gospodarske strani delavskega razreda, marveč so splošen razredno bojevit pokret, in so kakor reformistične za obziren prehod iz kapitalizma v socializem in niso kakor sindikalne organizacije za odpravo države, temveč samo za odpravo razredne meščanske drža-ve, kai- šele omogoči ustanovitev delavske očetnjave. Na Ruskem so vsa dnevna podrobna vprašanja motrijo z razrednega vidika ter so v presojo pojavov merodajni le velikopotezni cilji osvoboditve delavstva. — Iz povedanega je razvidno, da delavstvo v raznih državah voli zase one oblike organizacij, ki so zanj mogoče in zato najprikladnejše. 7».-mogoee in vsled tega najprikladnejše. Zavedati se mora, da je razreden bej boj med interesi dveh činiteljev, kojih enega tvori razrednozavedno delavstvo, drugega pa meščanstvo s svojimi ogromnimi razredno neopredeljenimi in suženjskimi priveski. Računati je vedno z raz morjem moči. da neraz-rastlo setev ne uduši že prvi mraz.
Kaj se dela v Beogradu?
A. Upokojcnci-rentniki.
Parlamentu so predložene dvanajstine za čas od 1. decembra 1925 do 1. aprila 1926 in Tedni proračun za prihodnje budžetsko leto.
Mesto da bi se položaj upokojencev in aktivnih uslužbencev izboljšal, ga zopet zelo poslabša. Socialna zakonodaja se nekoliko spremeni ter ukinja davek na premog iz Slovenije, v korist državni železnici po Din 5.— na tono, ki se je plačeval v korist starih rentnikov in delavcev, ki bodo vsled tega izgubili zadnjo podporo.
Delavska zbornica je poslala naslednji protest, kateremu se mi železničarji pridružujemo:
V načrtu zakona o budžetnih dvanajstinah je predlog, naj se oprostijo državne železnice doklad, ki jih plačujejo v podporni sklad za ponesrečence in invalidne rudarje v Sloveniji. Ti so imeli -pravico do rent v iznosu mesečnih 20 do 40 zlatih kron. Te rente so vsled devalvacije denarja izgubili.
Iz gornjega sklada dobiva 2600 naj-bednejših invalidov po 150 do 200 D in mesečne podpore. Sedaj izgube še večji del te podpore.
Protestiramo proti temu nesocialnemu činn in prosimo podpore vso socialno čutečo javnost. — Delavska zbornica, Ljubljana.
Upokojenci ne prosijo miloščine, oni zahtevajo en del pravice, zahtevajo te. kar so jim konfiscirali podjetniki in država, (Med tem je bilo to vprašanje že ugodno rešeno m to v prvi vrsti vsled protestov iz Slovenije.)
B. Javni nameščenci.
Nove dvanajstine predvidevajo: »Javni nantr-šćenei, kateri dne 1. decembra 1925 še nimajo dovršenih 10 let službe, za dobe pravo na osebno penzijo, kadar dovrše 15 let sinih e, ki se jim prizna na penzijo ter jim po tem času pripada 60% penzije, ki se nato za vsakega pol leta poveča za 1%, tako da zadobe po 35 letih službe polno penzijo.«
Vlada pravi, da je preveč mladih upokojencev, da se izdatki za pokojnine vedno poveeavajo in da mora država vsled tega povišati čakalno dobo za penzijo na 15 let.
Javni nameščenci, ki so dosedaj v veliki večini bih proti akcijam ter upali na to, da bo uprava ugodila njih prošnjam, so sedaj izprevideli, da na to milost ne morejo več čakati in so sklicali koncem novembra 1925 v Beograd konferenco zastopnikov vseh svojih organizacij, kjer bodo ukrepali o korakih, ki tih bodo poduzeli v dosego svojih pravic.
Železničarji pričakujemo, da bodo pod-vzeM res energične mere za varovanje svojih pravic in zboljšanje gmotnega položaja.
Redni preračun za leto 192B "27 bo
znašal okroglo 12 milijard 900 milijonov dinarjev. Od tega odpade na prometno ministrstvo 5.260,000.000 dinarjev, pa kljub temu se ne obsega1 kreditov za izplačilo diferenc.
lepremembc t generalni direkciji. Do-
sedanji generalni direktor M. nič-je v-po-kojen, na njegovo mesto je imenovan dosedanji . pomočnik Vlado Babović, za pomočnika pa je imenovan Franic Po-žežani.
J stota ko je upokojen beograjski direktor. (častni elan. oziroma predsednik »Društva strojevodij,) inž. Done Popovič'tčr mesto- njega- imenovan inž. G'ju-. ričić.
Bona Popovič je bil nam dobro znan po svoji reakcionarnosti, saj se je izjavil, da dokler bo cn beograjski direktor, toliko časa ne bo volitev delavskih zaupnikov,
Draštre strojerodij je dobilo sedaj iz Beograda uradno dovoljenje, da se prispevki za njih organizacijo službeno odtegujejo!!?
Državni prazniki.
Direkcija je izdt 'a v svrho izboljšanja delavskega položaja in utrditve, »ljubezni ter spoštovanja do največ jih svetkovine naslednjo okrožnico:
.«roinifa štor. IMC-Vl.
V šem edinieam t
- Na tozadevno vprašanje, oziroma predlog direkcije dobili smo sledeči odlok g. general-nega direktorja Fo. Br. 799o	:
1.	Za vreme državnih praznika zabranjen je rad po državnim ustanovama, izuzetak je dozvoljen samo u eksekutivpim jedinicama, gde se rad z obzirom na prirodu ne sme obustaviti.
2.	Radnici, kad ne rade, nemaj« pravaca nadnicu, a oni koji morajo nedeljom i državnim praznicima da rade, imaju pravo na nadnicu po članu 5. privremenog pravilnika za radnike.
3.	Ne usvajamo predlog te Direkcije: da_s_e radnicima dozvoli rad na državuim praznicima ih u protivnom da im se plača cela nadnica, kao da so railili — ,,^r "i to nema zakonske i ni financijske mogućnosti.
Pozivam vse šefove edin,«,' la postopajo točno po prednjem rešeuiu in c ,ar poučijo vse osobje o velik--m “ometu - svetosti djŽavnih praznikov, u '. štoti med na i večje svetkovine. !>;- ’e u .regld even-tuelni'želji po delu m da u« u.’-avn ^J*' ga ne imeli izgube v. zasluzku, 1 >proca, da v zameno delajo vsi. ob cerkv ' mikih, ki so bili že' svoj čas odpravi,, "i.
Direktor: dr. Borko s. r.
Upravi bi svetovali, naj se ne dela tako naravnost norca iz ubogega delavstva. Svete besede in izjave, ki so jih lansko leto dali vodilni gospod,je pri generalni direkciji glede plaćanja državnih praznikov, so postale — navadna laž. Gospodje, zapomnite si: Vsaka sila do vremena.
Centrala je takoj poslala na »inistr-~tvo protestno brzojavko z zahtevo, da *e državni praznik plača ter se obrnila za posredovanje na centralni sekretariat radničkih komora in.na Ujedinjeni .radnički sindikalni savez v Beogradu.
Zahteve podružnic.
Iz občnih zborov, ki se vrše te dni, prihajajo centrali resolucije in zahteve, ki so vse več ali manj enake resoluciji, ki je büa sprejeta na občnih zborih podružnic in se glasi:
RE30LUCUA
üprejeta na občnih zborih mariborskih po-družttie dne 26. novembra -in 27. novembra 1925 kbnštatirajo.:
1.	Da so delavcem do danes še niso izplačale diference za čas od 1. septembra 1923 slo dneva prevedbe na urne plače in nastav-Ijeneem.
2.	• Da- se urne plače ne regulirajo po še vedno veljavni ministrski naredbi dvakrat na
- leto.
3.	Da se pošilja najbednejše železničarje-progovne delavce na brezplačen dopust v zimi, ko nimajo nobene možnosti za pošteno pridobivanje in vzdrževanje svojih družin.
4.	Da do danes še ni razglašen rezultat volitev v. upravne odbore bolniške blagajne in «klicana skupščina, ampak da gospodari v tej najvažnejši humanitarni inštituciji uprava sama brez vsake kontrole.
5 Da se zahteva od delavstva praznovanje državnih praznikov, kateri pa se jim ne plačajo.
6.	Da se vrše volitve v delavsko zbornico in da se pri tem izključuje od glasovanja železničarje.
7.	Da se hoče uveljaviti reakcionarna Pragmatika in Delavski pravilnik ne da bi se zaslišala mnenja železničarske organizacije ter tako ugrabiti zadnje pravice.
K-oaMatirajoč vse to, železničarji, nastavljeni kot delavci, soglasno protestirajo proti takemu izrabljan ju in krivičnemu postopanju tor zahtevajo:
1.	Da «s sprejme v budžet, za leto 1926/27 za vse železniške direkcije potrebna vsota (za ljubljansko direkcijo 13,000.000 Din) • za izplačilo diferenc delavcem ter enako potrebno vsoto r.a izplačilo diferenc nastavljenemu bsebju in da se te diference takoj v začetku
«nove tradžetne periode izplačajo.
2.	.Da se s 1. januarjem 1926 regulirajo uma plače vsemu delavskemu osobju in pri tem vpoSteva dejstvo, da je uprava že dve regulaciji urnih plač opustila.
3.	Da se takoj ukine pošiljanje progovnih delavcev pozimi ha brezplačen dopust ter se v prihodnjem budžetu osigura zadosten kredit, da se enaki slučaji ne bodo več ponovili.
4- Da se takoj razglasi rezultat volitev v bolniško blagajno, skliče skupščina ter se Upravni odbor konstituira ter prevzame po-jiovaaje najkasneje s 1. januarjem 1926.
5.	Da se delavcem državni prazniki, fcate--rih praznovanje uprava izrečno zahteva kot »najvefje svetkovine«, plačajo, v slučaju dela pa da so jim plača čezurno delo.
a Da se takoj uveljavi zakon o zaščiti delavcev tudi za železničarje in da se ti udeleže «olitev v Delavsko'zbornico z aktivno in pasivno volilno pravico.
7. Da se delavcem takoj povrne krivično ‘odtegnjeni, davek in to še pred 10. decembrom 1923 z obresti vred ter se delavskemu •osobju 'povrnejo stare legitimacije.
Ji, Končno energično odklanjajo reakcionarne osnutke raznih pragmatik in delavskih •pravilnikov.ter izjavljajo, da si ne puste od-'TOCfri nobene pravice več, ampak bodo znali najti pota za obrambo starih in .pridobitev «•iwjvih pravic. Za Pragmatiko in Delavski nravilfflik se mora sklicati anketa delavskih raapwikm, in strokovnih organizacij.
9. železničarji nalagajo centralnemu odboru TJ jedinjenega saveza železničarjev Jugoslavijo.: njegovo prvo dolžnost, da ukrene po-irefoae korake, da i udejstvuj e doseglo gornjih, -zahtev.
Centrala bo ukrenila potrebne korake, •da pribori osobju pravice, poziva pa vse -železničarje, da gredo na delo za močno, 'enotno razredno bojevno organizacijo, ker: «Cini već moči, več pravic.c
Sramota.
Skozi cel me-sec deževje, blato, da je ras trhje v n jem plavalo, pritisne hud mra-z, sedaj sneg j« železničar v bogati, zmago-(davni Jugoslaviji stoji raztrgan, razcapan ▼ službi izpostavljen vsem neprilikam.
Čevljev no dobi, dežnih plaščev, ko-«abov in snežnili rokavic ne pozna, nem--Ud. italijanski železničar ga pomilujeta, «prava sc »"mejo, saj >nema kredita«. IM rektorji, načelniki, generalni direktorji «hohe »revne« plač« p, 5.000 do 10.000 dinarjev, oblečeni so le v bogato s kožu-itovino oblečene kožuhe, okrog 80 ministrov vleče pokojnino za težko 6 mesečno do enoletno delo. salonski vozovi, avtomobili služijo za prevoz raznih poro-- die, fi milijonov-dinarjev •« vrže za »reprezentančne cigarete ministrov.
Železničarje so ogoljufali za- službeno oblekjti v letih 19C d» 1923. Za leto 1924
je niso dali. Par milijonov kredita je propadlo.
Železničar v Jugoslaviji ima pravo n a č e v 1 j e in razne ugodnosti, a poglejte ga danes, ko ves izmozgan, premražen in jetičen se stiska v raztrgane svoje cunje, čisti kretnice, misli na lačno in bedno družino, ki čaka doma na kos kruha v mrzlih luknjah, on si pa tu nakopava zadnjo bolezen, ki naj ga vrže v grob, ženo in odraslo deeo pa vrže v blato življenja! Ali je še kje pravica na svetu?
In ti obstoji v Jugoslaviji nacionalna železničarska organizacija, 30.000 članov baje ima, »zaupanje vživa povsod«, a razrednega boja noče, ker to je politika, tega ni treba, saj se da doseči sporazum. Ali ti ljudje (njih voditelji) ne vidijo gornje bede.
Razreden boj obstoji in mi moramo delati na to, da naša p r a v a st v a r č i m p r e j e doseže zmago.
Svetovni proletariat bo doznal, kako se godi železničarjem v Jugoslaviji, in naj to služi naši upravi v ponos, morda jo bo svetovni kapitalizem za to odlikoval!
Ti, raztrgani, lažni železničar, ki si brez pravic, stopi v bojevne vrste, jačaj svojo falango, pripravljaj se do boja, do zmage.
Živel razredni boj!
Delavstvu v vednost
Vsi delavci, ki so bili sprejeti v pro-vizijski zavod in se jim prispevki ne odtegujejo, naj se takoj obrnejo na svojega računskega uradnika, ker mora prispevke odtegovati službena jedinica. To velja tudi za ane iz delavnice Maribor, ki so se v četrtek na občnem zboru pri referentu informirali. Na direkciji je vse v redu. Ako pa se to ne bi izvršilo, naj nam to takoj sporoča.
IZ NAŠIH OBLASTI, PODRUŽNICA I POVJERENIŠTVA.
Zagreb.------ Odlučili smo, da u našem
»Ujedinjene« Željezničaru: redovno izvješćujemo o našim prilikama i sa njima upoznamo najširu, žeijemičarsku javnost. Čim
šire upoznavanje naših prilika, vrlo je potrebno. i drugovi neka ne. propuste našini izvještajima, pokloniti nužnu pažnju. Valjda nigdje nije--birokrat i ja željeznička 'ošiljeno toliko, koliko u Zagrebu. Željezničar je ovdje metnut pod noge. Bič tegoba najviše poga-dja službenike svih nižih kategorija. Teška služba, šikane, nedrugarstvo, slabe, place, to su zla koja vidljivo osjećamo. 0 sitnijim pakostima teško je izvjestiti. jer tih ima toliko i tako raznovrsnih, da ih je teško nabrojiti. Za sada ćemo -samo napomenuti strogost, kojom se počelo pperisati protivu nas, kao , da je pitanje savjesnog obavljanja službe pitanje bića i tortura, a ne pitanje sitoga trbuha i toploga odijela. Nema savjesnosti dok su nam prazne, taške i kod kuće gladna familija. Ministar Radojevič je vrlo promašio, kad je preduzeo strogim naredbama i još stroži-,fim postupcima prema službenicima riješa-vnti valjanost našeg saobraćaja. Ovu insinuaciju, mi od sebe odbijamo i izjavljujemo, da će naš saobraćaj tako dugo lirami jeti, dok god će željezničari biti ovako neopskrbljeni. Kad bi se g. Ministar toliko brinuo za red koliko'za strogost nad osobljem, to bi mu bilo zahvalnije. Ministru i svim.ostalim, koji gii u njegovoj strogosti tako revno pomažu, preporočujemo, da sa nama zajedno načine jednu toru do Koprivnice i sa nama zajedno legnu u one štale, koji se inače zovu kasarne za »odmaranje« putujućeg osoblja. Sve te stroge naredbe prema nižem osoblju morale bi se odmah izmijeniti i primijeniti nad onima, koji su za sva zla na željeznici uvijek spremni naći zato krivice samo na nižim službenicima.
Radnički) osoblje radione in ložione živi u stalnoj neizvjesnosti. Pravilnik p nagradama na povećanu. produkciju još. uvijek nije sproveden u život, i ako sa njime od radnika nitko ne simpatiše. Nadnice radničke se ne povisuju, već zaradjene premije se ne isplaćuju, vlada kaos i neizvjesnost. Na sve zahtjeve,- da se pitanje isplate zaradjenih premija i plate radničke reguliše i saobrazi povišenoj skupoći, uprava i Direkcija stalno nalazi izgovor o neimanju budžeta, neimanju nužnog odobrenja za isplatu i slično. Oduzete legitimacije još nam se ne vraćaju. Radništvo se upravo vodi za nos. Taj kao« upotpunjuju još konfuzni nezavisni povjerenici, koji stalno nešto konferišu, douškivaju, trabanjuju o nekim svojim intervencijama kod »uptivnih : faktora, a rezultata nikad i od nikud. Ova nemoć povjerenika, koju smo nazrijevali već kod njihovih izbora, jasnim nam je putokazom da je prije svega mužno .«tvoriti jaku i jedinstvenu organizaciju, a onda tek možemo očekivati pozitivnih koristi od povjereničke institucije. Povjereničku konfuziju povećava još i žuti hrvatski radnički savez, koji se preko svojeg partijskog eksponenta in narodnog zastupnika Tmjara neumorno trudi, da bi u obećavanjima nad-licitirao nezavisne povjerenike i na taj način zauzeo tlo u zagrebačkoj radioni, kao što mu je to djelomično uspjelo u ložioni. Ako povjerenici i nezavisni obećaju premiju, onda hrvatski radnički savez odmah obećaje .još i veću platu, a to opet ima za posljedicu, da nezavisni povjerenici svoja obećanja licitirajo na još više. Ovo utrkivanje in nadmudrivanje na. račun gladnih i obespravljenih radnika traje već nekoliko mjeseci. Jedni i drugi smatraju raju toliko natraznom i glupom, da će im povjerovati i poći za njima. Radnici ne polaze ni za jednima, ni za drugima, jer su u jedne i druge izgubili svo povjerenje, a uezavisni su na povjerenju pogotovo sve izgubili od onda, od kad su radnici saznali za njihovo kukavno bježanje od ujedinjenja, u koje su oni polagali svu svoju i zadnju nadu. Najveći dio radnika 1 stoji sada ix» strani in ne prilaze ni jednoj organizaciji. To je svakako najgorje što'se je moglo iza ovih medjusobnih borbi desiti i upravo ovaleva situacija medju radnicima, kad su indiferentni i ne vode brige o sebi, pogodju-je poslodavcu i omogočuje mu, da bez ikakvoj otpora sprovede sve svoje namjere. Kakove su te namjere o tome, mislimo ne treba. trošiti riječi: smanjivanje nadnica, uskraćivanje na premijama, otpuštanja, globe i
sve moguće ine šikane. Mi ćemo raditi nalome, da radnike uvjerimo u štetnost njihovog sedanjeg stava, da ne budu indiferentni prema dogodjajima oko sebe, da ih osvijestimo, organizujemo u naš ujedinjeni savez i na taj način i opet učinimo borbenima i pokretnima u borbi za svoja prava.
Kolodvor Zagreb »Sava« u svome radu i broju svojeg članstva vrlo Ijepo napreduje. Zvezari i službeni aparat rukama i nugama se opiru, ali im to slabo pomaže. Počeli su već i sa otpuštanjima i inim progonima, nebi li nas tako onemogućili. Mi znamo da im je naše napredovanje kost u grlu, a to je najbolji znak, da je naš rad dobar i da treba na njem istrajati. Za 2. XII. o. g. saziv a mu godišnju skupštinu, koju ćemo pretvoriti u javnu i nastojati, da ju posjeti čim veći broj organizovanih i neorganizovanih. Ujedinjenje je kod nas oduševljeno pozdravljeno. •
Beograd. Željeli ste, da vam opišem situaciju medju ovdjašnjim željezničarima i šta bi trebalo poduzeti, da se ovdje sa našom organizacijom stane na čvršće tlo? Evo ja vam odgovaram: Život željeničkog osoblja u Beogradu u najviše slučajeva je strašno bijedan. Ono trpi cd. slabih plaća (koje nisu nigdje zadovoljavajuće). Upi od strahovlade pretpostavljenih, trpi od neimunja odjeće i obuće, trpi od neimanja zdravih stanova, jednom riječi trpi od svega. Niče sa nema i ništa nas ne zadovoljava. Svakako nam.je najgore sa stanovima. Dok se svagdje nastojalo .stanarinsko zlo kolko'tblko ublažiti, u Beogradu i Zemunu nije *e još ni prstom mrd-nulo. U Beogradu podignuti su stanovi za Banke, špekulante, viša državna nadleštva, a mi, bijedna "i neorganizdvana raja, provlačimo se po vagonima, mračnim i vlažnim podrumskim ili baračnim stanovima. Mini-star Saobraćaja nam je nekoliko puta obećao poraditi na ublažehju ove bijede, ali još uvijek ništa. Ta kako i bi: ko je kada za bijednika i slabiča mario,'a mi to jesmo u puhom smislu riječi. Jedini faktor, koji bi se mogao zauzimati za nas je organizacija, a taj u Beogradu uopće ne postoji. Ono nekoliko žutokljunaša iz udruženja nacionalnih : željezničara štite samo svoje lične interese, a za-raju ne mare. Osim mene i nekolicine intimnih drugova malo tko za organizaciju i mari. Svojevremeno pokušao je ovdje podići željezničarski pokret nezavisni savez radnika metalne industrije i obrta, ali nije uspio. Nije uspio zato. jer taj savez predvode nekoliko , političkih šarlatana^ kojima je glavni interes u tome da im se plača članarina, a da bi kroz organizaciju nešto korisno poduzeli, zato nemaju smisla ni sposobnosti. Ja sam o ujedinjenju klasnih željezničarskih organizacija moje drugove izvijestio i oni su ovo ujedinjenje svesrdno pozdravili. Za ujedinjenje i jedinstvenu organizaciju počelo se pokazivati općenitog interesa. pa se nadam, da će to ujedno imati za posljedicu uhvaSvanje čvršćega tla za organizaciju i klasnu borbu medju beogradskim željezničarima. A. L.
Niš. Ujedinjenje željezničara, koje je izvršeno u Ljubljani 24. i 25. oktobra, sa strane syiju nas bilo je željno očekivano i iskreno pozdravljeno. Težnja za ujedinjenjem bila je kod nas u toliko veća, jer smo uvjerenja, da je sadanje naše veliko zlo samo posljedica rasciepa i medjusobnih borbi, što je svaku našu snagu potpuno uništilo. Uvjerenja smo, da nas samo ujedinjena i jedinstvena organizacija nečem boljem privesti može. Dok smo na stvaranju jedinstva marljivo radili i poslije održanog kongresa ujedinjenje popularizirali, dotle su našu žalosni neutrale! rukama i nugama radili proti. U neutraleima doživjeli smo jedno gorko razočaranje. Doduše mi i naši članovi smo ih znali i dvojili unapred u njihovu iskrenost, ali je to razočaranje gorko za njihove člane i one rad-nike, koji su ujedinjenju; težili upravo zato, da bi im bilo omogućeno organizovanje i skupno ojačanje. Kad smo u 0. Ž. čitali kako se na Kongresu ujedinjenja ponješe i sa kongresa kukavički prosto pobjegoše, snebivanje radnika bilo je općenito. Razumije se, da su ih. radnici radi ovog izdajstva oštro osudili. Oni su sazivali nekoliko skupština radničkih (na koje se nitko odazvao nije), da bi . svoje izdajstvo opravdali, ali uzalud — radnici i svo članstvo ih je listom ostavilo. Oni više.nikoga nemaju.
Ovo izdajstvo nezavisnih utjecalo je na radnike vrlo porazno. Dok je nama uspjelo već vrlo zamrli interes za organizaciju prilično oživiti, dotle je sada nastala jedna strafea pasivnost i nemar. Da vam slika naših prilika bude jasna izvješćujemo vas, da kod nas oživljuje sada nebo staro i predratno »udruženje zanatlija«, koje si je pored raznih humanosti zapisalo na barjak i slavu cara Konstantina i Jelene. Ovo smo društvo pokopati još pred rat sa našim tada borbenim savezom saobraćajnih i transportnih radnika, koji je barjak klasne borbe kod željezničara u Srbiji podigao vrlo visoko, pa nas se danas u toliko više bolno doimlje, kada to učmalo društvo ponovno podiže svoju vodenu glavu. Mi se ne ćemo dati smesti ni navalama neutrales ni prodiranjem beskorisnih žutih organizacija. Naše je duboko i neotstupno uvjerenje, da nas spasiti može samo klasnobor-bena organizacija, koja je jedinstvena i prostire svoje djelatnost po svim mrežama naših pruga. Veseleč se izvršenom ujedinjenju u Ljubljani mi ćemo raditi na tome, da radnici u ujedinjenu organizaciju pridju, da je svojim organizovanjom u nju ojačaju. Niš-
11 je.
Gadna posla!
Teško je nekako drugačije okarakte-risati one čine i postupke, koje pređ-uz.imaju protivu ujedinjenja željezničarskog klasnog pokreta oni mračni tipovi, koji se na samom kongresu onako kukavičji ponješe i najzad sa kongresa izdajnički dezertiraše. Za svoje izdajstvo nad interesima željezničara treba im sada naći opravdanje. U iznalaženju tog opravdanja im mrska ni laž, ni kleveta, ni podvala pa ni najogavnija sredstva, samo, da bar za kratico vrijeme, svoj zločin zataškaju. Da bi opravdali izdajstvo — latiše se na,jogabnijeg posla.
Pred nama je zagrebački »Organizo-vani Radnik« od 29. oktobra o. g., u kojem drlja ona neznalica i radikalski agent Bula Milutinovič. Cijela prva strana tog broja »Org. Radnika« ispunjena je sa. »izvještajem« sa Kongresa Ujedinjenja u Ljubljani. Mjesto da posle onako jednodušne osude cjelokupnog kongresa nad njihovim činima, koja su ravna izdajstvu, zašute i za uvijek iz sredine radničke išćeznu, ne, oni izdajničkim putem slijede i dalje. Cijelu jednu stranu tog lista oni ispuniše lažima, podvalama i klevetima, e da bi i na taj način ušičarili na. povjerenju, koje im se svestrano otkazuje. Čast i poštenje pojedinih naših drugova, istina, činjenice, objektivnost, sve im to nije sveto, preko svega tog oni gaze i nabacuju blatom. Kad čovjek ove laži čita mora da se snebiva nad pokvarenošću onoga, koji je kadar da ih izlane. Zaista su ti tipovi .jedan strašan balast na ledjima radnika, mora, koja radnički pokret evo već godinama pritišće o zemlju i preći mu pravi pogled u njegove potrebe i način njegovih borbi. Sa ovakim gadnim sredstvima, kao što su kleveta i laž, mogu da se poslužuju samo gadni pokreti i još gadni,ji ljudi.
Evo primjera njihovih niskosti:	u
istom izveštaju oni kažu: »Bilo je prisutno 71 delegata, koji ništa drugo ni-jesu znali, nego da dizanjem i spuštanjem ruku odobre sve ono što je režirao Krekić, Stanko, Bahun i kompanija«. Što znači ovo: ni više ni manje već potejeni-vanje onih mnogobrojnih prestavnika 4000 željezničara, koji su i te kako dobro znali što čine i što im je činiti. Mnogi od delegata, kot ovo pročita, težko će se oteti opravdanom ogorćenju nad pokvarenošću ovih kukavica. Mnogi će si poželjeti, e da bi se sa tim tipovima opet čim prije našao licem u lice, pa da proleterskom pesnicom š njima obračuna.
Nadalje u istom izveštaju imate i ovu drskost: »Iz Zagreba došla su četvorica u ime nekog »Saveza železničara«, koji u cijelom Zagrebu broji jedna pet članova. Nemamo volje dokazivati glupost ove laži, jer sa njezinom prozirnošču su na čistom svi oni, koji su čitali i prilike u Zagrebu poznaju, ali smjelo tvrdimo ovo: Savez željezničara ima u Zagrebu isto toliko članova (ako ne i više) koliko i pisac citirane laži, pred kojima on ali stalno strahuje, e da mu jednog dana ne otmu i ono zadnjih nekoliko žablud-njenika, koje oh ovakim lažnim podvalama nastoji-da održi oko sebe. Članstvo Saveza željezničara tvrd je orah, i prije ćeš zube da polomiš, nego voćku da sa-lomiš.	-'
Pored citiranih laži u istome izvještaju nalazimo i ovakve epitete kongresu: Kongres je bio komedija, kongres je bio cirkus, bio je izdajnički, delegati su bili sami štreberi itd. Pisac istog izvje-
*••••	't/ C/
...Stran 4.
4taja besätidno p rot u ruje i ovu laž: >ua kongresu govorio je najveći izdajnik njihovih interesa (željezničarskih?), notorni sluga kapitalizma, Bogdan Krekić. A iza njega je pozdravio kongres Ivan Pucelj, bivši ministar u ime RR-vlade.« Prije svega treba utvrditi bezkarakter-nost čovjeka, koji sa onakim iluzijama potcijenjuje druga Bogdana Krekića. Ovake insinuaciji ne će nikada da učini čestiti protivnik, koji je igrao pa izgubio, već .samo takav koji je doigrao i pred sobom vidi samo neumitnu propast. Ovake pod vale kadar je učiniti ti-pus ala Buda Milutinovič, koji, nakon one gadne izdaj© interesa radnika i pa-kiovanja sa ministrom Supilom, gubi svako pravo dalnjega kretanja medju radnicima. Drug Krekić je govorio, govorio, govorio onako kako samo pravi proletarski borac umije da govori, bio je najpažljivije saslušan i najživljim pljeskom pozdravljen. Ovako obnošenje druga Krekića nä Kongresu i Kongresa prema njemu je najbolji demanti one gadne insinuacije. Iz istog napisa izvire još jedna gadna laž: po njem izgleda, da je g. Ivan Pucelj pozdravio kongres dogovorno sa drugom Krekićem i da su zajedno u nekoj vezi sa RR-vladom. Laž je, da je Ivan Pucelj pozdravio Kongres iza druga Krekića. Isto je tako laž, da je Ivan Pucelj pozdravio Kongres ispred RR-vlade. Drug Krekić pozdravio je Kongres odmah na njegovom početku, a iza druga Krekića govorili su i Kongres pozdravili samo prestavnici radnika i radničkih organizacija. Ivan Pucelj pako pozdravio je Kongres ispred hrvatske seljačke stranke (u čem ne treba da se vidi nikakvo naročito zlo), što je naročito naglasio, a učinio je to prigodom prelaza na zadnju točku dnevnog reda, dakle pred svršetak Kongresa,- a ne iza druga Krekića.
Na ostale niskosti iz istoga izvještaja, kojima se ovi nesretnici služe kako bi omalovažili značaj Kongresa Ujedinjenja i potamnili njegovu svjetlost pred širokim željezničarskim masama, ne ćemo se za sada osvrtati. Za sada će biti dovoljno i ovo, pa da si učesnici Kongresa kao i ostali željezničari stvore pravilan sud o tima ljudima. Iz svega što čine i preduzimaju slijedi, da im do ujedinjenja nikaka nije bilo i da ga nikad ne žele. Pa i bolje je tako, da sü sa svojim niskim dušama ostali izvan nas, jer bi inače sa svojom' pokvarenošću bili kadri da ometu svaki zdrav napredak jedinstvene organizacije.
U buduće nemamo više namjere pothvatima njihovim posvećivati ozbiljnije pažnje i nastojat ćemo, da ih u redovima našeg lista čim više mimoidjemo. Iznosit ćemo o njima samo činjenice, koje će uvijek imati samo tu svrhu, da ukažu na štetnost njihova postajanja i budu opomenom svima onim drugovima, koji ih se još uvijek nisu potpuno otresli. Veće pažnje njima ne, će ni trebati posvetiti, jer oni se sa svojim radom sami najbolje onemogućuju. Na utjehu pravom, i ujedinjenom našem pokretu možemo općenito ustanoviti, da ih željezničari listom ostavljaju i prilaze u naše redove. Ovo ostavljanje njihovih redova je najbolja potvrda ispravnosti našeg rada, koji postaje okupnom tačkom svim željezničarima, a koje okupljanje nikakove laži ni klevete spriječiti ne će. Naš dosadanji ispravan rad za interese željezničara treba i u budućnosti požrtvovno da vršimo.
Volitve v delavsko zbornico.
(Delavstvo stoji pred volitvami v delavsko zbornico. Nam železničarjem hočejo «grabiti tudi to pravico, ker je minister saobraćaja odločil, da železničarji ne spadamo v sestav delavskih zbornic. — Železničarji zahtevamo, da se izda takoj odlok, da se tudi mi udeležimo volitev v delavske zbornice. Na kompletna mesta smo poslali naše zahteve ter se obračamo na ostali proletariat, da nas v tej naši zahtevi podpre.)
L '	;;
Po štiriletnem mrcvarenju s strani državnih oblasti in rafiniranih intrig s strani kapitalistov vseh vrst je prišla Delavska zbornica slednjič vendarle v položaj, da ji je omogočen razpis prepotrebnih volitev v to važno- delavsko institucijo.
Volitve bi se morale vršiti takoj po ustanovitvi zbornice, nekako pred štirimi leti. Ali za volitve je treba vsaj najpotrebnejših sredstev (izdelava votivnega imenika itd.), ali teh sredstev ni bilo.
Vsi različni ministri za socialno politiko, ki so do sedaj »osrečevali* naše jugoslovansko delavstvo, so se postavljali nap ram zbornici na jako komcdno stališče. Ko je upravni odbor v neštetih resolucijah ih predstavka!] zahteval sredstev za zbornico, da bo v stanu razpisati volitve, so odgovarjale visoke ekscelence: »Razpišite volitve in ko bo izvoljena redna zbornica, bomo pa dopustili pobiranje prispevkov!f In čim bolj je zatrjeval upravni odbor, da volitev brez sredstev ne more izvesti, tem trdo-vratneje so odgovarjale socialne ekscelence, da naj se razpišejo volitve, ker provizorični (imenovani) zbornici ne dovolijo nikakršnih sredstev!
Igra je bila očividna!
Naše visoke vlade so se hotele pred zunanjim svetom prikazati kot jako napredne in so zato pristale na ustanovitev delavskih zbornic. Da pa ostanejo zbornice le na papirju, zato jim niso dovolili pobirati prispevkov.
Ko je bila po večletnem trudu ta težava premagana in se je dovolilo zbornicam vsaj nekaj proračuna, št> se pa pojavile nove, še resnejše komplikacije. Minister saobraćaja (železnic) se je kar na iepem spomnil, da železničarji ne spadajo v sestav delavskih zbornic. Njemu so pa sledili kot prvi minister za rude in šume, ki je isto trdil o rudarjih, ki so zaposleni v državnih rudnikih. Naposled so se oglasili tudi privatni podjetniki, ki so na koncu odločili, da spadajo v sestav delavske zbornice, le oni delavci in nameščenci, ki so zavarovani , pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, dočim oni, ki so pri bratovskih skladnicah, ne spadajo.
Tudi ta igra je bila očividna!
Ko so kapitalisti videli, da se jim ne bo popolnoma posrečilo ubiti zbornice, so pa hoteli izločiti iz njenega sestava najzavednejši del proletariata, to je:, rudarje, kovinarje in železničarje in prepustiti zbornico onemu delu proletariata, ki ni koncentriran v mašah in ne predstavlja kompaktne organizirano sile.
Jasno je, da upravni odbor zbornice ni mogel iti preko tega dejstva in začela se je dolgotrajna bitka, da se prepusti tudi te stroke v sestav zbornice.
Po velikih težavah je slednjič letos koncem septembra odločil minister za socialno politiko, da spadajo tudi bratovske skladnice v sestav zbornice. In tako je bilo upravnemu odboru Delavske zbornice omogočeno sklicati že na prve dni oktobra plenum zbornice, ki je takoj in soglasno sklenil predložiti ministru za socialno politiko razpis volitev.
Žalibog so zaenkrat še vedno izostali železničarji, ali z volitvami ni mogoče več dalje odlašati, zato bo pa moralo biti prvo delo novoizvoljene zbornice, da nadaljuje borbo za priklcpljenje železničarjev.
Iz te na kratko opisane zgodovine bodo člani naših strokovnih organizacij spoznali, da je prestala zbornica že precej atentatov in da bi se je kapitalisti znebili rajši danes kakor jutri., Iž tega sledi, da je zbornica važen instrument, katerega je treba gojiti, čuvati in spo-polnjevati v čim večjo korist'delavskega razreda.
(Nadaljevanje, sledi.)
OBČNI ZBORI IN
DOPISI.
Brežice.
V nedeljo, dne d. dec. 1925, sklicujemo v Brežicah v prostorih g. Grabnarja ob 7. uri zjutraj seštane'k in tobčni zbor podružnice Ujedirijenega saveža železničarjev Jugoslavije. Dnevni red:	■
• 1. Poročilo o ujedinjenju žel. organizacij. " '2. Poročilo o dosedanjem delu.
3.	Volitev odbora.
4.	Rajnio. ,.	,
' Dolžnost vseh so drugo v iz Brežic in sosedinih postaj (Dobova, Savski Maro!, Zaprešič) jej'da šč'udeleže .-tega- važnega zbora, da si zgradimo-močno krajevno organizacijo. Vabljeni so sodrugi iz Sevnice in Vidma, da se pogovorimo o našem enotnem delu.
Sevnica.
Ujedinjeni savez železničarjev: Jugoslavije sklicuje za.nedeljo,, dne. (3. dec. 1925 ob 3. uri popoldne. v Sevnici v gostilni Derenda članski sestanek in obenem občni zbor podružnice Sevnica z dnevnim redom:
1.	Ujedinjenje žel. razrednih organizacij,
2.	Namen in delo organizacije.
3.	Volitev odbora.
4.	Ražno,
Celje.
V	nedeljo, dne 13 decembra 1925 ob 3. uri popoldne se Nrši v gostilni pri »Zelenem travniku* občni zbor tukajšnje •podružnice z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo o ujedinjenju- železničarjev.
2.	Poročilo dosedanjega odbora: predsednika,, tajnika in blagajnika.
3.	Volitev novega odbora.
;	4. Pragmatika in delavski pravilnik.
5.	Razno.
Sodrugi na delo za našo enotno organizacijo.	'
Jesenice.
V	torek, dne 8. decembra 1925 se vrši na Jesenicah ob 3. uri popoldne likvidacija do-seda) samostojno obstoječih podružnic ter takoj nato občni zbor podružnice »Ujedinjenoga saveza železničarjev Jugoslavije«'.
Dnevni red in kraj je razviden iz letakov. Izkoriščanje železničarjev presega že vse meje in. zadnji čas je, da združimo naše moči ter se enotni in složni postavimo v bran.
Ptuj.
Vse s od roge iz Ptuja in bližnjih postaj vibi mo na občni zbor naše podružnice, ki se vrši. v sredo, dne 16. decembra 1925 ob pol 6. uri zvečer v gostilni »Pri'Pošti« v Ptuju:
Dnevni red:
1.	Delavski pravilnik in pragmatika. ,.
2.	Delovanje organizacije.«
3.	Poročilo dosedanjega odbora, «
4.	Volitev'novega odbora.
5.	Razno.
Kdor je zaostal s članarino,-naj jo takoj poravna. Kdor še ni. član, naj pristopi, da bo lahko soo d ločeval na občnem zboru.
Kako se dobi železniško upravno stanovanje.
. Mnogo železničarjev, stanujočih v vagonih in barakah, si ubija glavo, kako dobiti stanovanje, da rešijo sebe in družino pred zimo. Ker gotovo od njih nihče ne ve pravega pota, podajemo s tem vsem našim članom uspešen recept za dosego stanovanja, ki je praktično uspel, za katerega nam bodo naši člani gotovo hvaležni. Evo:
Višji revident v delavnici Maribor, g. Reich, je zaprosil na direkcijo drž. žel.-v Ljubljani, da se mu odstopijo prostori premogovnega urada mat, skladišča v Mariboru v svrho preureditve v stanovanje. Pred kratkim je bil izdan mat. sklad, nalog, da se imajo ti prostori izprazniti in predati g, Reichu.
Pričakujemo, da bo direkcija te štiri pisarne na lastne stroške preuredila, ter se ne bo izogvarjala na pomanjkanje kredita.
Ker je g. Reich samec ter ima s premijami 3—4 tisoč Din mesečnih dohodkov, raz-ven tega pa še znatno zasebno premoženje, opravičeno pričakujemo, da bo direkcija tem rajši ugodila oženjenim železničarjem nižjih kategorij, ker imajo ti samo 1000— 1500 Din mesečne plače ter so brez premoženja. Pripominjamo pa, da se morajo vsi — ki želijo dobiti tem potom stanovanje — obrniti na načelnika mat. skladišča g. Jarha v svrho1 izjave, ali lahko odstopi še. več pi-šaren, ker ima dovolj barak in starih vago* nov v katere lahko namesti svoje urade. Enake prošnje naj napravijo vsi železničarji, stanujoči v vagonih in barakah, ker ima direkcija Ljubljana dovolj pisarn, ki bodo nudila krasna stanovanja — in bo vsaj za železničarje stanovanjska kriza odpravljena' — ker starih vagonov in barak je povsod dovolj.
Pozor frazerji!
V	delavnici Ljubljana, gor. kol. se dosti go-
vork ko mi delamo, Pravi se, da .se bliža novo leto in čujte rokodelci in delavci, da dobimo povišanje urnih plač. ML vsi organizirani dobro vemo, da smo udarjeni na plačah ter smo že pred 8 meseci začeli z intervencijami pri direkciji in v Beogradu, da se popravijo-krivice pri prevedbi rokodelcev in delavcev na urne plače. Gospodje pri rokodelskem društvu se hvalijo, da le oni sami ■in zopet sami dosezajo in da lahko delajo ■ sami za sebe. Ali. niste enako lačni in umazani kot mi. alL.se -Vam ne bodo. odprle, oči, ,da smo vsi Je eno telo in da bomo želi uspehe le, ako bomo vsi enotni. — rokodelci in delavci? Ali ne veste da je vsaka pesem lepa le en čas?	■ _ .
. Sekcija, profesionistov USŽJ.
Kaj je z osemurnim delavnikom?
Razmere v Rogatcu. Kurjači v Rogatcu morajo vršiti naravnost neznosno službo. Prvi dan od 4. ure zjutraj do 5. ure zvečer, drugi dan od štirih zjutraj do pol enajstih zvečer, nato so tretji dan prosti« Ali zna direkcija preračunati koliko odstotkov službe je to? Sedaj pa se še zahteva od njih, da morajo na Grobelnem sami opremljati stroj (nakladati premog na stroj, čistiti pepelnice itd.).
Organizacija -se obrača tem potom, na direkcijo, da tu naredi red in napravi konec tem srednjeveškim razmeram. Saj je kurjač tudi človek.
Odgovori in pripumbe organizacijo.
Kljub veliki cbliki časopisa iLun je'ostaib obilo gradiva, ki pride prihMnjič,.ji;i,,v:.rsfe:.
Bistrica: Dopis je preosebea, ter bi prišli v konilikt s tiskovnim zakonom.
Maribor I.: Poročilo- o občnem zboru priobči m c prihodnjič.
Novomesto:	Dopis gleite občnega zbora
prihodnjič. Intervencija glede premogariev m vagona za zavetišče izvršena.
Oblasno tajništvo Zagreb: Dopis'L T v m- »Željezničare tuku» prihodnjič
Jesenice:	Intervencija glede redukcije
k rednikov m prostih dni se izvrši.
Ponikva: Intervencija glede delavnega časa prog. delavcev in glede razdelitve pra-gov izvršena.
Brežice:	Letaki naj se nadele' med de-
lavce.
prihodnjič ***: '‘Udb°r ta'Jružnice objavimo Izvršene intervencije.
1.	Pošiljanje progovnih delavcev na brezplačen dopust pri preg. sekcijah Novomesto. Celje, i tuj. (Novomesto ugodno rešeno, dru-ged bo. direkcija zadevo še enkrat preiskala
2.	Izplačilo potnega pavfeJa	^hod-
nikom. Direkcija je stavila že pred meseci predlog v Beograd, a o rešitvi ni duha ne sluha.	.
3.	Povračila liri vično odtegnjenega davka delavstvu za leto 1924. Davek «e povrne tei je ze vse urejeno in spiski za izplačilo pripravljeni Finančna delegacija ima vrniti železnici 1,300.000 Din ter smo tozadevno intervenirali tudi tam. Davek se bo povrnil delavcem v prvi polovici decembra 1025.
4.	Priznanje provizije ali rente-tesarju
Klampfer p. s. cub. — Dobimo pismen odgovor.	,
, 5« Pom. čuraj A. V. dodelitev- r prejšnjo službo: Direkcija pravi, da mora izvežbati večje število osobja- za .progovno službo Dobimo še pismen, odgovor. Poročila o ostalih intervencijah.,prihodnjič, ati pa. obvestimo direktno podružnice.
^Na, izvajanja »Pravice« in „Del, kmečkega bsta« se pri prvi priliki, ko bomo imeli kak prostor na razpolago, povrnemo. Deber -in jasen odgovor obema so pa. itak takoj dali železničarji sami.
Centralni odbor.
Delavsko glasbeno društvo »Svoboda«
vabi vse železničarje godbenike,, ki imajo veselje'do glasbe, da se v Svrho povečanja godbe priglasijo kot aktivni* godbeniki. Instrumenti so na razpolago.
_ Priglasiti se je, kar jih je v okolici Vic, šiška, Ljubljana v. društvenih prostorih »Ujedmjenega Saveza železničarjev Jugoslavije« v Ljubljani, Karl Mar-ksa trg 2, dvorišče'»Železničarski dom«, kar jih je pa v okolici Moste,' Zelena jal ma, Udmat pa v društvenem lokalu »Svobode« pri Kaučiču v Mostah (nasproti kemične tovarne).
Zima se bliža !
Dolgi večeri so tu V
Sodrugi, knjige so v takih večerih, uajlepše razvedrilo in najboljša družba.
»Delavsko-kmečka Matica v Ljubljani ima v svoji prodaji lepe knjige pc cenah, ki so dostopne tudi železničarjem. In sicer:
JOŽE PAHOR:	»MEDVLADJE.« So-
cialni roman iz dobe, ko je v Primorju vladala avstrijska oblast in se italijanska pripravljala, da še ga poiasitL Str. 234. Cena .30 Din.
IVAN VUK: »PRAVLJICE IZT0KAL« 18 pomembnih in razumljivih pravljic. Str. 124. Cena 10 Din.
MILE KLOPČIČ: »PLAMTEČI OKOVI.c Pesmi. Str, 63. Lepo v platno vezana z naslovno sliko. Cena 10 Din. Priporočamo jih vsakemu razredno zavednemu sod rugu.
KARL MARKS: »MEZDNO DELO IN KAPITAL.« 'Potrebna knjiga za vsakega proletarca. Str. 36. Cena 5 Din. (Prevel C. Štukelj.)
MAKSIM, GORKI J: »DEVETI' JANUAR.« Začetek ruske revolucije-1905, Dve. sliki. Str. 46. Cena 5 Din. (Prevel Iv. Vuk.)
DR. A. KORALNIK: »ZAPRTA VRATA«. Drama:
SVAMI VIVEKANANDI:	»BOC IN
ČLOVEK.« Govor. Oba spisa govorita o indijskem versko-svetovnem nazi-ranju. Str. 61. Cena 5 Din. (Prevet Iv. Vuk.)
Železničarjem ^ai® »Matica« 15-4» - popusta. — Pišite na naslov: »Delavsko-kmečka Matica«, r. z. o, p., Ljubljana, Za Bežigradom. Zadostuje dopisnica.