»av. 89. V Tralu« v tetrtak« 10. dMMbra 1914. Letnik I. shaja vsak dan, Uvzemši nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. i: Ulica Sv FranOfka AsiSkega 20, L nadstr. — V • po?!1 j a jo uredništvi lista. Nefranklrana pisma se na sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajate!- in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoccij fisii .Edfnostl". — Tlak tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge l omejeni in poroštvom v Trstu, ulica Sv. PranOSka AsUkega £ 20. Telefon uredništva ln uprave itev. 11-37. Karcinina znala: Za celo leto.......K 34'— za pol leta................. 12*— za tri mesece................. 6*— Za nedeljsko Izdajo za celo leto........ 5*30 za pol leta................ VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarela Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolona Cene: Oglasi trgovcev ln obrtnikov.....mm po 10 vid Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 yla Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta............. 2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnin« In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I« upravi .Edinosti-. — Plača ln toži se v Trstu. Uprava in Inseratnl oddelek se nahajata v ulid Sv. Frančiška Asiškega it 20 — Poštnohranilničnl račun št 841.652. Pri Gornjem Nilonovco naši zadeli na močne sovražne sile. nadvojvoda Friderik — vojni marH. - Jbžbo od Belsnda napreduje naša ofenziva. — Vojni plen. DUNAJ. 10. (Kot.) Iz vojne** ttekov-ga stana se poroča: P- v-»j višjem nalogu |e prinesel včeraj p ik vojaške pisarne Ni Veličan- ^eral pehote baron Bolfras, njegovi c. in kr. visokosti najjasnejšemu gospodu nadvojvodi Frideriku Najvišje lastnoročno pismo, s katerim se Je Izvršilo imenovaste armadnega vrhovnega poveljnika za vojnega maršala. Vojni položaj na severnem bojištu. DUNAJ. 9. 1 Cenzurirano). Na severnem Poljskem so Rusi kakih deset kilometrov vzhodno od Lodza ustavili svoje umikanje in se na pripravljenih pozicijah ponovno uredili za odpor. Kakor se zdi. hočejo tu počakati prihoda ojačeni Verjetno Je. da nemške čete, ki so ostale v stiku z u-mikajočim se sovražnikom, nemudoma preidejo v napad. Večji boji se vrše tudi severovzhodno od tam, pri Lowiczu. Sovražniku se mora preprečiti, da bi tamošnje pozicije oslabil v prilog onih vzhodno od Lodza. Zdi se, da gre za enakim smotrom tudi napad avstro-ogrskih in nemških moči v ozemlju jugozapadno od Piotrkowega.Tam so zavezniki že dosegli bistvene uspehe. Treba je misliti, da so Rusi dele rezerv, ki so stale za tamošnjo fronto, poriniti v v okolico Lodza. Proti Pk*rkowemu napredujoči avstro-ogrski in nemški napad n?jbrž kmalu pojasni to stvar. V zapadni Galiciji dosezajo zavezniki trajne uspehe. Nadaljnja napredovanja bi morala končno vplivati tudi na položaj na južnem Poljskem. V ozemlju severovzhodno od Krakovega je stala proti nam ruska armada, močna 150.00« do 200.000 mož. Vsekakor se zdi, da so deli te armade že odšli proti severu. Oslabitev ruskih moči na srednjem in južnem Poljskem bi znala pospeševati energično avstrcnjgrsko in nemško ofenzivo. Kakor se zdi, je rusko vodstvo prišlo ob inicijativo. Njeni ukrepi že kažejo precejšnjo negotovost. V Srb'jl se nadaljuje pregrupiranje naših bojnih sil. — (»Tagespost«). ŽENEVA 9. (Kor.) Vojaški kritik lista .Jcu'ral de Gene ve" izjavlja, da se boji na Poljskem razvijajo neugodno za-Ruse. Bitka je zanimiva zaradi menjave presen čajočih s tuacij. Pri nemškem vrhovnem poveljni-šivu vlada čudovita gibčnost, k jo pospešuje izborna strategićna železniška mreža. Dobiva se vtisk, da je na tem bojišču vodstvo čet prosto šolskih oblik in da ga navdaja visok strategični duh. Polažol v Krakov.m. KRAKOV. 9. (Cenzurirano). >Nowa Reforma poroča, da v soboto niso slišali v Krakovem grmenja topov. V ponedeljek zjutraj pa se je streljanje zopet pričelo in sicer v ne preveliki razdalji od mesta.Nad Podgorcami je plaval balon, ki je opazoval sovražne pozicije ter cilje in uspehe strelov. Krakovsko prebivalstvo je poslušalo grmenje topov z veselo ravnodušno-stjo. ker je popolnoma prepričano, da je nevarnost za Krakov že minila. Od nedelje dalje vozi iz Krakovega preko Krze-szouic po severni železnici na Dunaj en brzovlak. I>a se je uvedel boljši železniški promet, pomenja. da se je položaj splošno zboijšal. Z južnega bojišča. DUNAJ, 10. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: 9. decembra. Del naših čet v Srbiji Je zadel zapadno od Gornjega Milanovca na močne sovražne sile in ni mogel prodreti. Da se izognejo zastavljenemu sov raž n i-nemu protisunku. Je bilo zaukazano posameznim delom, da se umaknejo v ugodnejše ležeče kraje. Južno od Bel grada napreduje naša ofenziva. H. decembra Je bilo osvojenih vsega skupaj 20 topov in en reflektor in so bili zajeti številni ujetniki. Rusho-tortka volna. Turško uradno sporočilo. CARIGRAD, 9. (Lradno). Neki obmejni oddelek je zasedel v Kavkazu Tauškerd se v erno od Oltyja. Naše čete, ki operirajo ob aserbejdžan-ski meji. so prodrle pri Somayju in Džiha-ri. krajih, ki ležita vzhodno od wanskega vilajeta. Rusi vdrli v turški konzulat v Urmijl. CARIGRAD, 9. (Kor.) Z avtentične strani se javlja, da so ruske vojaške oblasti nasilno hotele vdreti v turški konzulat v Lumiji in da je ob tej priliki bilo ubitih nekoliko turških vojakov, ki so se upirali. Turškega konzula so, ko je moral pretrpeti nezaslišane grozovitosti, z eskorto prepeljali v Tiflis. Nekaj perzijskih veletrgovcev da je bilo obsojenih vsled obtožbe, da so dobavljali Kurdom patrone. Stroge odredbe v Turčiji. CARIGRAD, 9. (Kor.) Policijsko ravnateljstvo je izdalo uradni razglas, po katerem smejo Otomani in inozemci zapuščati Turčijo edino le preko Carigrada in nekaj drugili v naredbi določenih krajev in da morajo v ta namen imeti poleg potnega lista še posebno dovoljenje od policije. Kakor se misli, je ta ukrep upravičen po strategičnih potrebah. Turški parlament CARIGRAD, 9. (Kor.) Danes proglašen irade določa otvoritev parlamenta na 14. decembra. _____ ImamjZ----i—i—AAIAMBIaa Japonci mm sinransM zeiezoico. FRANKOBROD, 9. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« javlja iz Tokio: Vkljub ponovnim kitajskim protestom je Japonska zasedla šantunško železnico z dvema brigadama. _ Zi Dir »reko božifnib orožnikov. RIM, 9. »Giornale d'Italia« piše: Kar se tiče uradno ne potrjene vesti, da je Vatikan poprijel inicijativo, da bi dosegel pri vojujočih vladah prestanek z boji preko božičnih praznikov, se zdi, da se je Vatikan omejil le na poizvedovanje. Kakor se glasi z druge strani, je ruska vlada, ki je bila poluradno obveščena o tem, odgovorila odklanjajoč. Nemec no Angleškem obsojen no smrt. LONDON, 9. (Reuterjev urad). Adolf Ahlers, na Angleškem naturaliziran Ne-mec.ki je bil do izbruha vojne nemški konzul v Sunderlandu. je bil obtožen veleizdaje, ker je pomagal Nemcem, da so mogli pobegniti z Angleške. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo v smrt. OJetniki bo otoka Han LONDON 9. (Kor.) Zastopnik novinarskega ujedinjenja, ki je obiskal tabore ujetnikov na otoku Man, poroča, da je govoril z mnogimi ujetniki ter da so ljudje pripozna-vali velike težave, ki jih brez daljše priprave povzroča nastanjen je tako velikega Števila ludi. Sedaj so barake sicer res prenapolnjene, vendar soglašajo vsi v tem, da se prenapolnjenju kmalu odpomore. Neki kapitan oddelka se je pri ožil, da se na pri padnike imovitega sloja ne jemlje nikakega obzira. Prepoved glede izdelovanja in prodaje orožja in municije v okraju irskega glavnega mesta. LONDON 9. (Kor.) Poveljnik čet dublin-skega okraja je prepovedal izdelovanje in prodajo orožja, municije in eksplozivnih snovi v okraju irskega glavnega mesta. Srbski sknptffna. NIŠ, 8. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča: V seji skupščine, ki se je vršila sno-či. je novi kabinet dal prečitati izjavo. Ruski minister umrL PETROGJ^AD, 9. (Kor.) Naučni minister Casso je umrl po operacij raka. Ruska vlada proti baltskim Nemcem. FRANKOBROD, 9. (Kor.) Kakor poroča »Frankfurter Zeitung« iz Petrograda, je sklenila ruska vlada, da majorate vseh nemško-baltskih plemiških rodbin, če kak njihov član služi v nemški armadi, zapleni kot državno last. KisU prontiusU mM m leto 1915. PETROGRAD, 9. (K.) V spomenici k proračunskemu načrtu za leto 1915 nagla-ša finančni minister, da so ga nove razmere prisilile iskati novih finančnih virov, posebno pa pomnožitve že veljavnih davkov, kakor tudi ustvaritve novih davkov. Minister ugotovlja, da so dohodki, ki so se v prvih dveh vojnih mesecih izdatno zmanjšali, kazali potem zopet stalno naraščanje. Izdatke, ki so bili potrebni vsled vojne, ceni minister do konca oktobra st. st. na 1785 milijonov rublje v. Iskajoč na-daljnih za vojno potrebnih pomožnih sredstev, se bo morala vlada zateči k novim kreditnim operacijam. Na zaključku spomenice naglasa minister, da ruski proračun ne nasprotuje volji carjevi, ki želi videti svoj narod zdrav in pa trezen. — Med najvažnejšimi državnimi dohodki je prodaja alkoholičnih pijač po vladi. Toda, naj bo prenehanje produktivnih predmetov še tako občutljivo za fiskus, je minister vendar prepričan, da ustvarjajoča sila treznega ruskega naroda obrnjena k orjaškim naravnim bogastvom dežele, dovoljuje, da se državno gospodarstvo zgradi na novih načelih. SiAti rti znlenltift ML DUNAJ, 10. (K.) »VViener Zeitung« objavlja naredbo skupnega ministrstva o razglasitvi z najvišjim sklepom od 28 novembra 1914 dovoljenega sodnega reda zaplenjenih ladjah. — Po tej naredbi se ustanovi za izrekanje razsodb o sovražnih ali sumljivih ladjah in njihovih to-vorihjri so jih avstro-ogr. vojne ladje zajele v tej volni, tako sodišče I. instance v Puli, višje sodišče kot II. instanca pa na sedežu vojnega ministrstva, mornariški oddelek. Sodni red o zaplenjenih ladjah vsebuje v devetih paragrafih nove določbe o sestavi sodišč o zaplenjenih lajdah in o nalogah teh sodišč. Mlina Uro« iz Inertke m otroke padnu vojakov. GENOVA, 9. (K.) Severnoamerikanski parni k »Jason« je tu izkrcal božične darove namenjene otrokom padlih avstro-ogrskih in nemških vojakov. Juiiki smrt v Koranih. DUNAJ 10. (Kor.) „Korrespondenz Wil-helm* je izvedela, da je ministrski svetnik v ministrstvu za javna dela, nadporočnik v evidenci dež. brambe Friderik Diehl, je ki bil uvrščen v eno čmovojniških brigad, umrl janaške smrti v bojih v Karpatih. •bolela vajvodinjo. DUNAJ 10. (Kor.) Kakor javljajo „Freuden-blattu" iz Schwarzaua na Steinfeld je voj-vodinja Antonija Parmska obolela na in-luenci in je morala ostati v postelji. Odpravo nžitnine. - Hojulile cene za div-jbBBS* DUNAJ, 9. (K.) Državni zakonik in jutr-šnja »Wiener Zeitung« objavljata naredbo, s katero se za čas vojnega stanja oprošča-jo od užitnine pri uvozu na Dunaj: zajci, jelnovo meso, karpi, kleni, gosi, polenov-ka in vahnja. Z ministerijalno naredbo se določajo najvišje cene za prodajo zajcev in jelenove divjačine na Dunaju. Prva naredba je stopila v veljavo z dnem razglasitve. Druga pa stopi osmi dan po razglasitvi_ Sličice 12 vojne. Viteški čin francoskega stotnika. Iz Strassburga poročajo: Pred kratkim je bila objavljena neka dogodbica z bojišča, kako je namreč med dvema strelskima jarkoma obležal neki nemški ranjenec brez pomoči, a je nato neki francoski stotnik, ne meneč se za krogi je, stopil iz jarka, pobral ranjenca in ga zanesel v nemško vrsto. Neki nemški častnik da je pohitel in mu je v spontani ginjenosti pripel svoj lastni železni križec na prsi, nakar se je stotnik vrnil v svoj strelski jarek. Kakor je izvedela »Strassburger Post«, se imenuje francoski stotnik, ki je na tak nenavaden način dobil železni križec, Dett-weiler in je sin prejšnjega veletrgovca Dettweilerja, ki je imel v Strassburgu trgovino s suknom in se je proti koncu sedemdesetih let izselil s svojo rodbino na Francosko. Stotnik Dettweiler, ki je bil do izbruha vojne v garniziji v Nancyju, se zaradi rane, ki jo je dobil ko je reševal onega nemškega vojaka, nahaja sedaj v neki bolnici v bližini Cherbourga, kjer je upati, da kmalu okreva. Granata v telečnjaku. »Nowa Reforma« poroča: Grozna nesreča se je zgodila v sredo pred večerom na železniški postaji v Foskowskem v Gornji Šleziji. Del vojaštva, ki se je vozilo po železnici in je izstopilo na postaji, je odšlo v restavracijo. Neki vojak, ki je hotel oditi iz restavracije, je vzel telečnjak, da bi si ga dal na hrbet. Pri tem je nevede zadel ob nekaj, in posledica je bila, da je ročna granata, ki je bila v telečnjaku, eksplodirala s strahovitim pokom. Granata je ranila dvanajst oseb, od katerih jih je šest umrlo. Vojak, ki si je obešal telečnjak na hrbet* ni bil ranjen, temveč so bile ranjene osebe, ki so stale na peronu. Med težko ranjenimi je trgovec Schroeder in tudi žena postajnega načelnika. Ranjence so odpeljali v bolnico sv. Vojteha v Opolu. Pri pokopavanju mrfičev. Vojni kores-pondent »Arbeiter Zeitunge« v Vzhodni Prusiji poroča iz Insterburga: Rus je čuden človelc. Cestokrat je opažati pri njih naravnost ginljivo pijeteto, tako mi je pripovedoval stotnik W. Tekom nekega boja, v katerega so posegli na naši strani čr-novojniki, smo imeli par mrtvih. Naši vojaki so se morali umakniti in niso mogli vzeti s seboj svojih mrtvecev. Zvečer so si črnovojniki premislili: Nikakor ne gre, da bi pustili ležati svoje junake, moramo jih pokopati, pa naj se zgodi, kar se hoče. Štirje možje so se zglasili, da gredo po mrtvece. To je bil seveda skrajno nevaren eksperiment. Kdor je hotel priti do padlih, je moral preko nekega kanala, kjer so si na nasprotni strani postavili Rusi svoje pozicije. Hrabri tovariši so poskočili v čoln in odveslali. Kljub veliki njihovi previdnosti so jih Rusi vseeno opazili. A do napa^flN^; prišlo. »Kaj neki hočejo ti štirje Nemci,« so si morda mislili Rusi, »poča-kajmo malo!« Čoln je plul po vodi, vojaki se niso hoteli izkrcati, Rusi pa tudi ne napasti. Rusi so mirno opazovali. Tam, kjer leže mrtveci, je čoln obstal. Stari, bradati vojaki so šli na breg, pobrali čisto mirno in slovesno padle tovariše in jih spravili v čoln. Rusi so torej videli, kaj hočejo njihovi vojni sovražniki: pokopati mrtvece. Mirno so se umaknili, kakor da bi hoteli preprečiti, da bi s svojo navzočnostjo motili žalostno, a slovesno razpoloženje. Nemški črnovojniki so lahko čisto mirno pokopali svoje mrtvece. Ves čas namreč ni počil niti en ruski strel. Brat proti bratu. Kakor je znano, se Poljaki, živeči ob državnih mejah, večkrat ženijo s svojimi sorojakinjami z one strani državne meje. Grof Stanislav Dembrow-ski, deželni poslanec gališki, ki ima posestva v brodskem okraju, je imel mater iz Rusije. Po njeni rodbini je podedoval pred nekoliko leti veleposestvo Palanko pri Censtohovi. Po ruskih zakonih ne sme imeti avstrijski ali nemški Poljak posestva na ruskem Poljskem. Ko so pred sedmimi leti grofi Dembrowski podedovali omenjeno posestvo, so ga skušali prodati. Bila pa je tedaj cena posestev na ruskem Poljskem tako majhna, da ni bilo lahko prodati posestva po zadovoljivi ceni in po njegovi pravi vrednosti. Tedaj so sklenili v grofovski rodbini, da naj bi se starejši sin Stanislav odrekel pravice do ruske dedščine, mlajši sin, grof Josip, pa naj bi se preselil na Rusko in sprejel rusko državljanstvo. Grof Stanislav je pred leti končal svojo enoletno vojaško službo pri ulancih in je bil imenovan za poročnika. Ko je izbruhnila sedanja vojna, je bil poklican k svojemu polku. Udeležil se je več bojev s tako hrabrostjo, da ga je pod-maršal Boroevič osebno takoj na bojišču povišal v nadporočnika in je bil odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo. V bojih, ki so se pred kratkim vršili za užoški prelaz, je poslal polkovnik Stanislava I)embrowskega, da zavzame železniški nasip, ki so ga zavzeli Rusi. Napravili so iz čuvajnice utrdbo, ki so jo branili kar najtrdovratneje. Brez zavzetja te čuvajnice ni bilo mogoče obvladati proge. Grof Dembrowski se je na čelu svojih ulanov vrgel na čuvajnico s tako silo, da so se Rusi začeli umikati in je na licu mesta ostala le majhna četica, ki je streljala iz čuvajnice. Grof je osebno z dinamitno patrono razstrelil zabarikadirana vrata čuvajnice in potegnil iz čuvajnice sovražnega častnika, ki je ves krvavel. Ko si ga je položil čez sedlo, da bi ga odpeljal v ujetništvo, mu je zbrisal kri z obraza in tu je v svojo grozo spoznal, da je ujel svojega — lastnega brata Grof Josip Dembro\vskt je kot ruski državljan tudi moral k vojakom in je bil imenovan za zervnega praporščaka. Brata sta se l>oje-vala drug proti drugemu na istem bojišču, ne da bi bila vedela za to. Grof Josip ni težko ranjen, tako da bo v avstrijskem ujetništvu gotovo kmalu okreval. Po sladkor. Neki sanitetni podčastnik piše: Od 1. oktobra se nahajamo pred V., približno 7 km od Reimsa. V neki zapuščeni hiši smo pripravili vse potrebno za ranjence. V mestu se nahajata dva polka in še en rezervni bataljon. Ker je bila radi tega za civilno prebivalsvo seveda popolnoma izključena vsaka priložnost za nakupovanje, smo bili deloma prisiljeni, da smo pomagali domačinom in jih oskrbovali z gorkimi jedili iz poljskih kuhinj. Nekaj časa je šlo vse gladko; dajali smo radi, kolikor je pač bilo v naši moči, dostikrat smo ubogim ženam in otrokom, ki so ostali sami doma, izročili celo svoje zadnje rezerve. Kmalu pa se je pojavilo močno pomanjkanje sladkorja, ki so ga zahtevali zlasti ranjenci. Slučajno sem izvedel, da se nahaja približno 18 km od naše fronte sladkorna tovarna, ki pa je bila v področju sovražnih predstraž. Skupno s tovariši, smo napravili hiter sklep. Imeli smo na razpolago konja in voz, kar smo rekvirirali že po bitki pri St. Quentinu za prevažanje ranjencev. Hitro sem si izpo-sloval dovoljenje od štabnega zdravnika, sklical prostovoljce in odšel ob mraku z nekim svojim tovarišem iz Liineburga in še dvema drugima vojakoma proti imenovani sladkorni tovarni. Noč je bila precej jasna in je bilo torej treba previdnosti. Prišli smo v majhen gozdič; na levi so bile naše artiljerijske pozicije. Pri B. sem ustavil, ker je hotel eden mojih tovarišev obiskati nekega svojega znanca pri tamkajšnji sanitetni stotniji. Tudi ta je nasve-toval največjo previdnost. Nismo se dali prestrašiti. Šli smo mimo raznih strelnih jarkov in zagledali sedaj Ju sedaj tam kako črno postavo. Na obeh straneh pota so bile razstreljene hiše in požgana gospodarstva, sledovi zadnjih težkih bojev. Neprestano so se bliskaJi pred nami topovi, ki so od trenotka do trenotka skoro popolnoma razsvetljevali temno noč. Vožnja je postajala vedno težavnejša. 2e se je pojavila pred nami goreča vas, ki nam je bila za nekak kažipot. Ko smo Šli preko nekega železniškega mostu, smo izvedeli od straže, da se nahajamo Še kakih 300 metrov od sladkorne tovarne. Kar se nekaj zasveti. Sledil je strahovit pok; konj se je postavil na zadnje noge in le z največjim trudom sem preprečil nesrečo. Najbrže se je razpočila v naši bližini kaka granata. Pomirili smo konja in se posvetovali, ali naj nadaljujemo vožnjo. Hoteli smo na vsak način izvesti svoj namen in res smo kmalu zagledali pred seboj sladkorno tovarno. Pravočasno še nas je patrulja opozorila na neko veliko luknjo v soteski. Tam se je namreč razpočila granata. Luknja je bila tri metre široka in poldrug meter globoka. Ker se nismo mogli več voziti naprej, smo prijeli konja za ' uzdo in šli preko polja, dokler nismo dospeli pred tovarno. Tu je vladala sicer egipčanska tema, a naleteli smo na veliko začudenje na šest pijonirjev, ki so se preskrbovali s premogom. Previdno, s puškami v rokah, smo udrli v notranjost, kjer smo vse preiskali kar najnatančneje. Pre-plazili smo se med razstreljenimi stenami in podrtimi stopnjicami v prostore, kjer so bile zaloge sladkorja. Našli smo na stotine polnih vreč. Naložili smo nemudoma štiri cente toliko zaželjenega sladkorja na voz, nakar smo odšli v klet, ker smo slutili, da nikakor ne more biti prazna. In res smo našli tri velike sode jabolčnega mošta. Več sodov je bilo razbitih in je stal mošt po tleh po decimeter visoko. Preskrbeli smo se takoj ž njim, kolikor se je dalo in jo potem kar najhitreje odkurili iz tega nevarnega kraja. Prišli smo vsi zdravi zopet na določeno mesto. Turška molitev leta 1877, V zagrebških »Narodnih Novinah« leta 1877., za časa tedanje rusko-turške vojne, je bila v štev. 278. priobčena sledeča vest: Turška molitev. Carigrajski dopisnik lista »Kolnische Zeitung« je poslal svojemu listu besedilo molitve, ki jo je sestavil šeih ul islam in se je morala moliti po vseh džamijah turškega cesarstva. Molitev se glasi: »Milostljivi Allah! Usmili se nas in varuj nas, ki smo tvoje verno ljudstvo. Vsemogočni Allah! ne prizanašaj nevernikom! Dobri Allah! okrepi desnico Osmanov! S svojo vsemogočno desnico uniči zlobo in nevero brezbožnikov! Blagoslov Allaha in njegovega proroka naj počiva nad vsemi verniki! O Allah, podkrepi svojega slugo sultana, poglavarja svojega izvoljenega naroda! Varuj nas in našo zemljo in zbriši s površja zemlje vse nevernike, ki se vojskujejo proti nam in proti tvoji sveti in edini pravi veri! Izbriši, vsemogočni Allah, vse sledove brezbožnih Rusov, kakor tudi Bolgarjev in Grkov, ki se valjajo v temi brezbožno-sti, kakor svinje v blatu, in ki so se predrznih dvigniti roko proti tvojemu vernemu ljudstvu in proti tvojemu proroku Mohamedu! Razbij rjjihovo zvezo, razprši njihove čete, polomi njihovo orožje, izdese-tini njihove vrste, uniči njihovo moč in strmoglavi jih na dno pekla! Izlij na njihove glave vso svojo jezo in svoj srd ter kaznuj jih, kakor si dosedaj kaznoval vse svoje sovražnike. Ponižaj glave njihovih vladarjev, uniči njih trdnjave, zlomi in uniči njihovo moč. Njihove otroke napravi sirote, njihove žene vdove, njihove matere vrzi v največjo bedo, zmešaj jim njihov um! O Allah, uniči na zemlji vsak sled Mo-skovčanov, Grkov in Frankov, ki so njihovi zavezniki, in vseh onih, ki čutijo žnjiipi! Izlij nanje nesreč brez števila; naj postanejo žrtev tvojega strašnega srda, naj jih uniči ogenj, pokolj, potop, vešala, kuga, lakota in potres! Tvoji angeli uničevalci naj iztrebijo prebivalce njihovih mest; naj vse brezbožnike, ki nam hočejo škodovati stre bolezen v vseh njihovih udih z njihovimi ženami in otroki vred, naj jih zadenejo vse muke! Udarci tvojega srda in tvoje jeze naj padajo na njihove glave kakor toča. Naj postanejo i oni i njihova bogastva plen onih, ki verujejo v tebe in tvojega proroka Mohameda, s katerimi bodi milost in blagoslov AHahov!« Stru IL »VEČERNA EDINOST® SL 99. V Trstu, dne 10. decembra 1914. Razne politične vesti. Baron Viktor Hein. Umrl je na Dunaju sedcijski načelnik izven sluibe baron Viktor Hein/ bivši deželni predsednik vojvodine Kraniske. „Slovenski Narod" piše o njem: Z Dun.ija je došla - vest, da je tamkaj umrl sekcijski načelnik izven službe baron Viktor Hein, bivši deželni predsednik vojvodine Kranjske. Pokojnik si je kot načelnik državne uprave na Kranjskem pridobil velike zasluge za našo deželo, kateri je oliranil svoje simpatije in svojo naklonjenost tudi kot sekcijski šef. Kot uradnik je bil vesten in strog, a nad vse pravičen in nepristranski. Dasi je bil drugega političnega mišljenja, kakor prebivalstvo v deželi, vendar je bilo za časa njegove vlade v državni službi na Kranjskem nastavljenih največ domačih sinov. Pokojnik je bil deželni šef v Času, ko je zadela stolno mesto Ljubljano strahovita potresna katastrofa. Da se je Ljubljana razmeroma hitro dvignila iz razvalin in pepela, je nemala zasluga pokojnega barona Helna, ki je storil vse. da se zagotovi nesrečnemu mestu vsa potrebna državna pomoč. V priznanje njegovih velikih zaslug ga je mestni občinski svet izvolil za častnega meščana ljubljanskega. Takisto so neprecenljive tudi zasluge, ki si jih Je baron Hein stekel tudi za ostalo deželo kranjsko. Zato bo ostal svetal In trajen spomin baronu Heinu v srcih vsega kranjskega, pred vsem pa ljubljanskega prebivalstva, zato žaluje ob njegovem svežem grobu vsa Ljubljana, vsa dežela Kranjska. Socijalno demokratični poslanci pri ministru za deželno brambo. V zastopstvu kluba nemških socijalno demokratičnih^ poslancev se je podalo k ministru za deželno brambo Oeorgiju, odposlanstvo, sestoječe iz poslancev Seitza, Reumanna, Dome-scha. Pongratza in Severja, da se pritožijo radi izvajanja zakona, tičočega se podpor svojcem mobiliziranih vojakov in vpo-klicancev za vojne službe. Minister za deželno brambo je izjavil, da da navedene slučaje preiskati in da odpomore nedostatkom. Njegovo mnenje je, da treba rečeni zakon humanno izvajati, da ni smeti nobenemu svojcu onih, ki vrše svojo dolžnost v težkih časih, odrekati, kar smejo upravičeno zahtevati. Rodbinam mobiliziranih vojakov se ne sme odpovedati stanovanje. Pod tem naslovom piše praško ,Pravo Lidu": Pogo stoma se še dogaja, da ta ali oni hišni lastnik vloži na sodišče tožbo na plačilo stanovanjske najemnine ali predlog na odpoved stanovanja vojaku, ki izvršuje svojo vojaško dolžnost. V tem pogledu vlada pri sodiščih različna praksa. Nekatera okrajna sodišča prekinjajo, kakor hitro se dožene, da se toženec nahaja v vojaški službi, vse postopanje za toliko časa, da se vojak vrne domov. Hišni lastnik kot tožitelj ne more ničesar storiti proti taki odločitvi, zlasti pa ne more nastopiti eksekucijske poti za plačilo najemnine in prav tako tudi ne more vreči na cest) vojakove rodbine, kajti le-ta Ei dolžna v smislu zakona živeti z vojakom ot soprogom, oz. očetom v skupnem gospodarstvu. Druga sodišča pa so uvedla prakso, da postavljajo toženim vojakom skrbnika ki mora zastopati njihove koristi do časa, ko se vojak vrne. Tak slučaj se je dogodil te dni pred okrajnim sodiščem v Favoritih na Dunaju. Skrbnik, ki mu je bila dostavljena odpoved stanovanja, je nemudoma vložil vzklic in pri ustni razpravi, ki jo je odredilo sodišče, je izvajal, da je bilo dogovorjeno med hišnim lastnikom in najemnikom, da lastnik ne odpove najemniku tako dolgo, dokler bo le-ta v vojaški službi. Okrajni sodnik je na to prekinil vse nadaljnje postopanje dotlej, da se vojak vrne In v utemeljitev tega sklepa je navajal: .Na podlagi sodnega reda, ki zahteva zaslišanje obeh strank, mora biti najemniku dana m žnost, da izpove glede na tožiteljevo trditev, a tej pravici ne more v polni meri zadostiti postavljeni skrbnik, ki sam ni informiran o stvari. Možnost izpovedbe mora biti zagotovljena tožencu tembolj, ker toženec ne sme pred višjimi vzkiicnimi instancami navajati nikakih novosti (trditev, ki jih ni že izrekel pred okrajnim sodiščem). Zato se je upravičeno bati, da bi neprisotnost toženca mogla imeti neugoden vpliv na potek procesa-. — Okrajni sodnik pa je obenem izrekel tudi svoje mnenje napram pritožb: hišnega lastnika, ki da ne more izvesti odpove ii, pa tudi ne doseči plačila najemnine. Izrekel je namreč ob koncu svojega obrazložbe: „To stanje stvari pomenja sicer za hišne lastnike precejšnjo trpkost, katero pa je treba smatrati za del vojnih bremen, ki za najemnika obstoja v tem, da mora biti v vojni službi, v kateri zastavlja svoje življenje, za hišnega lastnika pa v tem. da do onega časa, dokler se na-Jemrifc ne vrne, ne more doseči razrušenja najemne pogodbe in obsodbe najemnika v ptaćiio najemnine*4. — Sodnik je s tem po-dai razmerje med obema strankama. Na-jemnik je v nevarnosti, da izgubi svoje življenje, dočim se more lastnik hiše edino le Dati, da dobi nekaj desetakov manj najemnine. Prinčip in Ćabrinović na potu. Neki budimpeštanski list javlja: Med Tuzlo in Bo sanskim Brodom stoji malo, samotno kolodvorsko poslopje. Vlak, ki bi imel dospeti iz Sarajeva ob 10. uri predpoldne, je prišel šele — v veliko nevoljo nestrpno čakajočih potnikov — po treh urah na štaci j o. Cim je dospel vlak na kolodvor, so potniki obsuli sprevodnika z vprašanji, kaj da pomenja ta velikanska zamuda. Sprevodnik se je smehljal in šepetal ta-jinstveno: »Prosim, imamo dva težka dečka«. V istem hipu so odprli enega kupe-jev III. razreda. Notri pa so bliščala bodala in videti je bilo sive uniforme. A med njimi je bilo opaziti dvojico civilistov v temnih, umazanih oblekah. Potnike, ki so se radovedno gnetli okolo kupeja, so vojaki odganjali, kajti tu je trebalo prestopiti. Sedaj pa je izstopil iz voza eden »težkih dečkov«. Roki sta mu bili zvezani. Mal, suh dečko, z gosto brado in rdeče obrobljenimi očmi, ki so izzivalno gledale okolo sebe. Neki praporščak, ki je tudi čakal na vlak, je hkratu vzkliknil: »Saj to je Gavro Prlnčip!« Tu so ga spoznali vsi, prestolonasJednikovega morilca, ki je izzval toliko nesrečo nad Evropo. Njemu je sledil v enakem, zanemarjenem stanju, z očmi, obrnjenimi k tlom, »njegov pomočnik« Nedeliko Cabriaovlč... . / . Kajti vse je bilo pod vtisom strašnega zločina in je imelo z grozo pred očmi ves dogodek. Mučno tišino Je motil samo poveljujoči glas podčastnika, ki Je vodil eks korto. Prinčip in Cabrmovič sta vstopila v drag kupe in za njima vojaki. Zadonela je piščal v znamenja, vlak se je začel pomikati in šlo je dalje proti Češki. l:jer se bosta morala pokoriti za svoj zločin. Prerokovanje, ki se uresničuje. Iz Rima javljajo: V večnem mestu napravlja utis, da se je neko najstarejših prorokovani glede kardinalskega kolegija uresničilo tudi pod Benediktom XV. že v 3 mesecih po njegovi izvolitvi. Namreč prorokovanje, da kardinali umirajo vedno v skupinah po trije. Kardinal-državni tajnik Ferrata Je začel; pred osmimi dnevi mu je sledil patrijarh v Benetkah, kardinal Cavallari. a sedaj javlja brzojavka smrt francoskega kardinala Dubillarda, ki je prejel škrlat šele v enem zadnjih konzistorijev Pija X. Za sedaj je torej skupina odpravljena in ostalih 51 kardinalov goji gotovo željo, da bi se ne odprl tako hitro nov ciklus. Ferrid paša. Kakor poročajo iz Carigrada, je umrl bivši veliki vezir turški, Ferid paša. Ferid pašo je treba prištevati najznamenitejšim možem moderne Turčije. Po rodu je bil Arnavt in je bil rojen v Valoni. Umrl je star 66 let. Prišel je še kot mlad mož v Carigrad, a je vendar ostal vedno zvest svoji arnavtski domovini. Med diplomati je bil zelo priljubljen. Imenovan je bil pozneje za valija v Koniji, kjer se je izkazal kot moderen reformator. Pozneje je bil predsednik reformne kontrolne komisije v Rumeliji, a v začetku leta 1903. je bil imenovan za velikega vezirja, kar je vzbudilo veliko presenečenje. Ferid paša namreč ni nikdar skrival svojih liberalnih nazorov in se je pod staro vla-dovino sploh smatralo občevanje z Evropejci za nekaj sumljivega. Vendar pa so se mu štele v dobro njegove zveze z diplomati, njegova želja po reformah, s čemur naj bi se dale preslepiti velesile, in pa končno tudi njegovo arnavtsko pokoljenje. Abdul Hamid se je namreč trdno zanašal na zvestobo Arnavtov, ki so bili najboljša obramba proti Grkom, in je imel v svoji telesni straži poleg Sirijcev edinole Ar-navte. Mislil je, da bo toliko časa Albanija mirna, dokler bo veliki vezir Albanec. Ferid paša je bil veliki vezir od 14. januarja leta 1903 pa do 22. julija 1908. leta. V tem času je bila mladoturška revolucija. Trdilo se je, da je bil Ferid paša soudeležen pri vstaji armade, ki je izbruhnila v Albaniji. Vsekakor je Ferid paša trdil, da je vedel za nameravano vstajo že dva meseca pred izbruhom. Če je to res, potem Ferid paša ni storil ničesar, da bi bil vzdržal staro vladovino, in je njegova zasluga, da je nasvetoval Abdul Hainidu, naj vzpostavi ustavo. Ko je odložil veliki vezirat, je pripadal leta 1909 kabinetu Ahmed Tev-tik paše kot minister za notranje stvari in prav tako kabinetu Husein Hilmi paše. Da je bil poklican leta 1912. v kabinet Muktar paše, je bila koncesija Albaniji in Evropi. Ferid paša je bil poročen z evropsko izobraženo Turkinjo. Njegov edini sin je častnik in tudi obe hčeri ste poročeni s častniki, katerih eden je služil dalje časa v nekem gardne-n polku v Berolinu. Njegov netjak Ekiem bej Vlora se je izobraževat v Terezijanišču na Dunaju. DomaČe vesti Umirovljeni in odlikovani svetniki višjega deželnega sodišča v Trstu. Kore-spondenčni biro nam Je dopostal nastopno brzojavko z Dunaja: „wiener Zeitung" objavlja: Cesar je z najvišjim odlokom od 2. decembra t I. svetnikom višjega deželnega sodišča v Trstu Antona ulron-colipl. Stembrunn, dru. Piccollju pL Vestre, in Fran u C i a n i j u povodom zaprošenega umirovljenje najmSostljiveje podelil, oprostivši jih od taks, naslov dvornega svetnika. Ranjenect ki neprenehoma spi. V vojaško bolnišnico v Mariboru so pripeljali s severnega bojišča nekega češkega ranjenca, ki spi že dvanajst dni neprenehoma. Le toliko ga morejo vzdramiti, da mu dajejo nekoliko jedi. Mej tem je prebolel tudi pljučnico. Ta slučaj vzbuja med zdravniki veliko zanimanje. Na kolodvora umrl. Pri transportu ranjencev in bolnikov, Id je pred par dnevi dospel v Ljubljano, ie bil tudi vojak 27. domobranskega polka Martin Pertot iz Kanala. Bil je bolan na legarju in Je umrl ob dohodu vlaka na južni kolodvor v Ljubljano. Spekulacija s senzacijami Ta Je sedaj v cvetu pri izvestnem delu žurnalistike, ki Jej tudi najresneja, najsveteja in tudi naj-žalostneja stvar ni dovolj sveta, da ne bi je nesramno izkoriščali za svoje umazane in vse prej, nego — patrijotične namene. Posebno se te metode poslužujejo iz-vestmi dunajski listi, s čimer pa nočemo reči, da ne bi bilo tudi drugod takih časnikarskih rokovnjačev, ki iz zgolj požrešnih namenov prinašajo senzacije z bojišča. Izmišljajo si velikanske zmage in poraze sovražnikov, zajemajo na — papirju tisoče in stotisoče Rusov, računajoč na sedanje naravno razpoloženje občinstva, in to z edinim namenom, da prodajo nekaj stotin eksemplarov več in da delajo reklamo za svoj list. To vrst žurnalistike je te dni ožigosala »Arbeiter Zeitung« v satiričnem tonu pod naslovom »Extra-Ausgabe« (Posebna izdaja). Piše namreč šegavo, a meni pri tem krvavoresno: Tu je mal, slaboten dečko. Gotovo hodi še v ljudsko šolo. Sedaj pa se razlegajo po ulici njegovi razburjeni klici: »Extra - Ausgabe«. — »Belgrad gefallen! — »Achtzigtausend Russen gefangen!« — »Belgrad je padel«. — Osemdesettisoč Rusov ujetih!« In vse mora gledati za njim. Neprestano teka s svežnjem časopisov pod pazduho. Teka. kriči, prodaja — kriči dalje in se veseli drobiža. Prodati mora ves sveženj. »Belgrad je padel!« ' Gospod učitelj bo jutri zmerjal. Nič se ni dečko učil. »Muller, kje }e tvoja naloga?« bo vpraševal. Dečko ne odgovori. Saj vendar ne more pripovedovati o »Extra-Ausgabah«, »Osemdesettisoč Rusov ujetih!« kriči v večer velemesta! Da, prav frna »Arbeiter Zeitung«! Vse izkoriščajo v svoje namene. Celo tudi otroke in jih odtezajo tudi onemu, ki jim je najbolj potrebno za bodoče življenje. Brezsrčno izkoriščanje po vojaških do-bavateljih. Vojno ministrstvo je obvestilo uredništvo „Arbeiter Zeitunge" — z ozirom na neki članek, priobčen v tem listu — o zapisniku, sestavljenem pri tem ministrstvu, ki je tako zanimiv in značilen dokument, da ga priobčujemo tudi tu: Predmet: Članek v „Arbeiter Zeitung", v katerem se tvrdka (Mahler in brat na Dunaju) obdolžuje, da pri oddajanju in dobavljanju vojaškega pe rila nedopustno izkorišča šivilje. Gospodu S. Mahlerju (zastopniku tvrdke) se je članek prečital in mu je bilo pripomnjeno, da se tacega izkoriščanja delavnih sil ne more trpeti in da mora vojna uprava zahtevati, naj se nedostatki takoj odpravijo. — Tvrdka se poživlja, naj delojemalcem izplačuje vsaj tiste mezde in pod istimi pogoji za izgotovlianje vojaškega perila, kakor jih plačuje c. k. ministrstvo za javna dela, oziroma v prenesenem delokrogu c. k. urad za pospešanje obrti. Gospodu Mahlerju se je pripomnilo, da se vojna uprava hoče prepričati o izpolnitvi te obveze in, ako se rečeni nedostatki ne odpravijo, da se pri tvrdki storjeno naročilo izključi od sprejetja. — Potem, ko se je g. S. Mahler obvezal, da izpolni stavljene pogoje, je bil pozvan, naj podpiše zapisnik. Na to je bil zapisnik zaključen in je bil en prepis izročeu g. S. Mahlerju. — »Arbeiter-Zeitung" priobčuje ta zapisnik z zadovoljstvom in prosi vojno ministrstvo, naj nadaljuje po tej povsem pravi poti. Gotovo jc prav, ker to vendar ne gre, da bi posamič-niki prekomerno bogateli ob bedi dregi sočloveka. Tiskarna „Edinost" v Trstu vpisana zadruga z neomejenim poroštvom =aoao= VABILO U M bo niil v torek, 22. decembra 1914 ob 7 zvečer v pisarni odvetnikov Dra. Gustava Gregorina in Dra. Edv. Slavika (ulica Vienna štv. 10, I. nadst.) Dnevni red: i. Predloženje letnih računov, a. Predlogi o razdelitvi čistega dobička in sklepanje o tem. 3. Volitev načelništva. 4. Slučajnosti. OPOHBA. Ker je bil ob fini zbor sklican z istim dnevnim redom na 6. j ulj a t. L nesklepčen, bo gornji občni zbor v smislu zadružnih pravil sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Načetništvo. Oglase, poslana, osmrtnice In vsa naznanila ie pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št 20 Py»l FJ5) Fva FV5J P755 F751 Cv^ F\5) to ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist sa notranje bolezni in za bolesni na dihalih (kakor: grlo in nos) ordlnnje na svojem stanovanja v Trstu, Corso Btev. 12, Telef. 177,IV od ll1/, do 17, iu od 4»/, do 51/, pop. DHBERTO C0M1C1 zaloga Minskega materijala. Tovarni cementnih plošt In cevi. TRST, Vam S. Glačamo 11 in V. Concordio 1 (Zadal cerkve Sv. Jakobe) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. D8 KORSANO Specijalist za sifil (stične In kožne bolezni Ima svoj a m bu lato rij t v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17, i. J — (Palazzo Diana) ■ — ♦ Za cerkvijo Sv. Antona novega. a Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. Ženske od 5 do 6 popoldne. Velika zaloga najboljih šiv. strojev „PFAFF" in drugih vrst strojev in dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni. Josip Dekleva I m GORICA ulica Municipio št. 1 VELIKAZALOGA žita, mobe, riža, otrobov, fižola, ovsa ter Koruze, in koruzne moke Po ugodni teni se »dobi unca Ki« 13 - TRST - Via [trn 13 Se toplo priporočam R. GAMBEL i kf, n 03. laatnlk. mm m lK PRIPOROČLJIVE TVRDKE I Brivnice. Anton Novak ^Kde««: 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIM t 2660 NnihltlVffl in najlepda lasulj areka dela se izvr-nOJOUlJiU šujejo v frizerskem salonu Andrej« ROJ I C-a v Trstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledaj to si izložbo, prepričate. da se 1851 Gostilne. Kari In Veroniko Tuschak grande Stv. 4, priporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno ,Alla bella Trieste". Domača kuhinja, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko pivo, svetlo in črno. Postrežba točna. 2370 Hfltfl I tftPff Tvft ulica Lazzaretto vecehio it. Hule LlSIlUf irsi 36. Zaloga vina s pridruženo gostilno. — Vino iz Visa iz Premica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadoni St. 2 in v ulici Campo S. Giacomo St. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-mont in maršala na drobno. V vseh gostilnah s« prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk. 2799 JL RIEGER Šivilje. Trst, Piazza della Borea št, 3 v. 9 Damska krojačnica. Izdeluje kovrstne obleke po angleškem in francoskem kreni plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledali Sče itd. Cene zmerne Tapetarske delavnice. Rudolf Bonnes 1^'lJ: 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Pohištvo. postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Popolna spalna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I 2318 Dve Razni. DMIflflfA a11 v n*jem 90 dajo razne gostilne, PrUuUjU kavarne, mleka ne in drugi obrtni obrati, h še, vile itd. Pojasnila dajo Kohiršič, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41 Čistilo zci čevlje v* Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaška tovarna. 2114 IHII H - r u umni liSBHii 5 r. Dobroznana mirodilnica I Iv. Cavnauli = Sv. Won - Trst - blizu Mor. dom« | Velik izbor barv = = po vlak Hd.= ■ Zaloga za Trst in okolico redilnega mm - SLADIN i mm ter ftsi«nw|i iym in ttlMfa pnita n lini. Tfhhi BI u buni nmmu iiebbiihS Zaloga obuvata in lastna delavnica ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ A. VISENJI TRST, kli risali aai iifi m ni II Kisffirli Zonnonl Piazza S. Olacorao '2, II., Corso. TELEF. 2-5 ■ B II! !Bff IS 11 Tržaška posojilnica In hranilnica i| roglstrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST, P&zza della (icerma it. 2, i. nsd. (v lastni palaCl) vhod po gf«nmSh atopnjicah. POSOJILA DAJE oa vknjižbo 51/*'/« as m«o:ce po 6*/ot na zastave in amortizacijo radaJjio doba pa BSKOMPTUJE HRANILNE VLOGE trn tudi ai ttd in jlk atemtoj« po 4 VI. , Večje stalne vloge lo vloge na tek. račun po dogovora. Rta t n i '"rV pla&rit savod m«. - Vlan se labko po tnokfMo. - ODDAJA DO-mACB NABIRALNIKE (HRANILNE PUilCE). III II PoStno-hranil'iitni račuu 160CH. TELEFON št. 952. bu ¥fa o<± 9 ti. 12 in nd _ ___. , ■ vaafc J»«t«I( o I- rrul^fc - IzpUCuJe aa H9 Ef! ii nm^mn HE^om nzm^ kakor ure, verižice, prstane, zaponke, uhane, priveske in druge zlatanine se vdobijo v slov. trgovini ur in zlatanine ALOJZIJ POVH - Trst, Trg Barrlera vecchla štev- 3, Trst ALOJZIJ POVH