151. številka.
Trst, v četrtek 5. julija 1900.
Tečaj XXV
u
Edinost« zbaifi £nkrat na dan. razurt nedelj in pravnikov, ob ♦>. uri zvečer.
Naročnina znaša :
Za celo leto........24 kron
za pol leta........._
sa četrt leta........ f» _
za en mepec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročrvne h=> uprava De ozira.	_
Po tobakarnali v Trstu s»e prodajejo posamezne Številke po (i stotink <3 nvč.); izven Trsta pa po 8 ftotink (4 nvć.)
Telefon 81t. «7«.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itil. se računajo po pogoho
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino iti oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo i it tiskarna se nahajala v ulici Carintia Stv. 12. Uprstvuištvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. vi, II. tiadstr.
Izdajatelj in cdgovorni urednik F»aji Godnik.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Proti privilegiju!
L
Resolucija, ki jo je sklenil »Avstrijski narodnostni klub .ia Dunaju » proti zahtevi Nemcev po ozakonjenju nemščine kakor posredovalnega jezika, in ki smo jo dobesedno priobčili tudi v tem listu, je listina napisana v lapidarnem /logu. Več ni možno povedati v tako tesnem okvirju. Tu je vsaki zlog dobro premišljen, vsaka beseda [na svojem mestu, vsaki stavek železeu argument, a vse skupaj nepobiten, klasičen dokaz, kako neosnovana, kako drzna je omenjena zahteva Nemcev. Iz razlogov', ki jih navaja resolucija, je razvidno do evidence, da Nemci ne morejo navesti ni-jednega pravnega naslova za ono zahtevo svojo — da ga nimajo n;. v ustavi, ni v zakonu, ni v faktičnih odnošajih.
imenu smeli postavljati nad ustavo, nad zakon ! Narobe: mi bi menili, da baš v imenu kulture je smeti še posebno zahtevati — spoštovanje do zakona. Vsaki odpor proti veljavni ustavi države je jednostavno — revolucija. In mi postopanja Nemcev res ne moremo imenovati drugače, nego revolucijo proti ustavi in zakonu v državi !
Je-li pa si je možno misliti drznejšo zahtevo, nego je ta, da naj država sama ne spoštuje svoje lastne ustave, da naj ona sama krši zakon, na katerem sloni red v njej, na katero je oprt nje obstanek?! Si-li moremo misliti veče brezobraznosti, nego je zahteva, da naj krmitelji in voditelji države nasilno kršijo ustavo in zakon, na katera so storili svečano prisego: zahteva Nemcev, naj vlada se silo, uvede nemški posredovalni jezik, naj j
vesno prisego. Vladar je prisegel na sedanjo ustavo za-se in za svoje naslednike; je prisegel, da bosta krona iu prestol zaščitnika ustave. Narodi pričakujejo — in to po vsej pravici — od prestola doli izgledov spoštovanja zakonov^, avtoritete, Nemci pa zahtevajo nekaj, kar znači direktno kršenje zakona, zahtevajo, naj bi krona privolila v nekaj, kar bi značilo verolomstvo...
livanje krvi, klanje tudi med nedolžnimi.
Prvi grozni čin je bila grozna umoritev nemškega poslanika v Pekingu, torej osebe, ki je posvečena po mednarodnem pravu in nedotakljiva. Ali iz Kitaja prihajajo dan na dan, ura na uro vesti, jedna grozneja od druge. Danes ne vemo več, da-li je sploh še živ kateri od poslanikov ; danes se trese Evropa ob tnisli, da so morda že vsi ptujci v
Torej že po točkah I. in IV. v večkrat j Pekingu pomorjeni in da je tekla tudi kri omenjeni resoluciji je zahteva Nemcev po nedolžnih žen in otrok. Sedaj morajo seveda uzakonjenju nemščine kakor posredovalnega obmolkniti vsi obziri : sedaj morajo vlasti
jezika sojena :n — obsojena ! !
Politični pregled.
TRST, 5. julija 1900.
misliti na vse one, ki se v strahu tresejo za svoje življenje in grozno zločinstvo kriči po maščevanju.
Danes se ne moremo več vpraševati, da-li nima tudi Kitajec pravice, da si ohrani
Notranja politika miruje. Ugibanja prvenstvo na svoji zemlji, danes stojimo pred
torej vladni možje po-azijo v blato svetost j P° listih ° imenih vlade sicer nočejo poti- krutim dejstvom, da Kitajci sami gazijo med-Resolucija dokazuje, da zah te vanje Nem- | prisege ? ! Take zahteve naj bi se smele sta- ibaiti* ali vse se nara zdi> kakor tla hi lovili narodno Pravo s krvavimi čin, tudi nad ne-cev po uzakonjenju nemškega posredovalnega viti v imenu - kulture! ! * Tudi ko bi za- i slePe mišL Konjekture rasejo kakor gobe po dolžnimi, ki niso odgovorni za to, kar dela
jezika je nečuveno početje, izbruh brezmejne domišljavosti in oholosti ter nebrzdane uzur
hteva Nemcev ne značila gaženja pravic \n	ali ko si Pre5ital vse ™žne naSiue*	svetovna politika, in so se torej Kitajci sam.
žaljenja časti in dostojanstva nenemških naro- jkako bi * in oni hoteli rešiti državo' vidiš	odpovedal« pravici do sklicevanja na med-
pacije: ker je atentat na zakon, na ustavo, dov, tudi ko bi ti narodi ne protestovali še le Prav> da ui« ne veš' oni drugi Pa tudi	™™d»<> P™vo. In to je tem bolj vneboupi-
na pravo, na ugled in dostojanstvo narodov, proti namerjanemu ponižanju, ostane ta za- !ne' Vlada Pa se sbivav Slobok raolk in se	^ ker tndi Kitajcev tisoči in tisoč, jedo
ter slednjič tudi atentat na prestol sam!	hteva Nemcev še vedno nedopustna in neizved- 1 veseli mir"> ki Sa llživa in kakorSnjega že	kruh na tujem, vzlast, v Ameriki. Vesti,
Da, grešna hoja nemškega šovinizma, te ! ljiva: to pa zato, ker poživlja na revolucijo	ni »živala aobena avstrijska vlada. In ! prihajajoče iz Kitaja, so tako grozne m so
nebrzdane pohlepnosti po hegemoniji, ne za- j proti temeljnemu zakonu države. Seveda, tudi ! bržkone tudi vlada sama še ne ve, kaj bo in	napravile tolik utis v Evropi, da se zdi, da
ustavlja svojega koraka niti °pred najvišim ustavo je možno spremeniti. Tudi ustava je kako bo. In ta tišina na vladni strani utegne	je vsaj za sedaj potihnilo vse ljubosumje med
prestolom! !	človeško delo, a kar je človeškega, ni ustvar- bržkone trajati tja do jeseni. Potem seveda	vlastmi in da iste hočejo vzajemno izvojevati
Vse to je izraženo v resoluciji, na kratko, jeno za večnost. Avstrijska ustava je že cel<5 pride treootek, ko se bo morala odločiti : ali	zadoščenje za storjene barbarične čine. lapidarno, ali pregnantno in nepobitno. j nujno potrebna spremembe. Sedaj, ko je dr- P°jde še enkrat nazaj v eksperimente se se-
danjim parlamentom ali pa ... to je ravno: kdo more ugibati, kaj pride potem ?!
Strahovlada v Kitaju. Iz Kitaja pri-
Tržaške vesti.
God sv. Cirila in Metoda so prosla-
Oglejmo si za danes le I. in IV. točko	žava zašla v grozno krizo baš zato, ker nje
resolucije!	ustava ni primerna za sestavo in razmere v
I. točka se glasi, da v avstrijski ustavi	tej državi, ga menda ni več mislečega člo-
sedanjosti ni nikakega govora ni o nemškem,	veka, ki ne bi bil uverjen o potrebi spre-	j hajajo grozne vesti, ki pričajo, da so Kitajci	v£li sinoči — kakor smo doznali dosedaj
ni o kakem drugem kakor posredovalnem	membe. A1 i ustava naj se spremeni	začeli strašno borbo, borbo brez pardona	v Ivanu, v Barkovljah in v Padriču.
jeziku.	ustavnim potom! In če bi že kedaj	vsem tujcem. Dokler se je zdelo, da je med	Pričakujemo podrobnejih poročil.
To je dejstvo, o katerem ne treba go-	prišel oktroa, moral bi priti od prosvetljenih	narodom samim začelo gibanje proti tojcem, Vsi na Opcilic na veselico ill tom-
voriti dalje in katerega ne treba dokazovati,	duhov, v resnici zavzetih za blagor države in	pri Bogu, mi nismo obsojali kar tako tega	bolo! Kakor je bilo že javljeno v »Edino-
ker ustava je pisan dokument. Nje določila	nje narodov, nikdar pa ne po diktatu jedne	gibanja. Mi nismo mogli, postavivši se na	sti«, priredi »Vzajemno podporno društvo za
imamo pred seboj črno na belem. To je od-	same klike, vedno požrešne in nikdar site.	stališče morale in mednarodnega prava, po-	zavarovanje goveje živine na Opčinah« tom-
prta knjiga, dostopna vsakomur. V tej knjigi	Ako bi se tej kliki posrečilo nariniti državi	polnoma obsojati tega gibanja, ter smo si mislili :	bolo v korist svoji blagajni — v podporo
more čitati vsakdo in brez zmote. Tu ni nič	svojo voljo, dobili bi nestvor stokrat hujši	zakaj ne bi tudi za Kitajca veljala Monroe-	lastnim udom.
dvoumnega, ničesar, kar bi trebalo tolmačiti,	od sedanje ustave in usiljenje takega nestvora	1 doktrina, preložena z amerikanskega na ki- čjm večje denarja v blagajni, tem trd-
ali kako tendencijozno zavijati: tu treba le	bi pomenjalo začetek koncu, bližajočo se ka-	tajsko: Kitaj Kitajcem! Nikomur in nobe-	nejše je društvo, tem veee zaupanje uživa pri
čitati in vsprejeti kakor je. brez prikrajška	tostrofo. Sicer pa, pridi ali ne pridi druga	nemu narodu ne more biti ljubo, ako ptujec	ljudstvu, tem blagodejneje in uspešneje se
in brez dodatka, ter — spoštovati, loje v	ustava, pridi tako ali tako: dokler je sedanja	dobiva preveč upliva in moči v njegovi de-	bori proti morebitnim nezgodam. — Kdor
dolžnost vsakomur, vsakemu državljanu in	ustava v veljavi, tudi Nemci nimajo pravice	želi, ako je ta tujec tako agresiven, da se je j	upošteva vse to, kdor je prešinjen z iskreno
vsaki skupini državljanov. Torej tudi Nem-	kršiti jo ter zahtevati od upraviteljev države,	domačinu bati, da postane sam tujec na svoji !	željo, pomagati našemu kmetu na trdne noge,
cem. Pred njihovo kulturo ves respekt: ali	naj pogazijo svojo prisego!	lastni zemlji. Do neke mere smo torej umeli	kdor je srčno voljan pripomoči mu do gmotne
njihova kultura, bodi še tako blesteča, bodi Resolucija »Avstrijskega narodnostnega	boj Kitajcev proti tujcem. Sedaj pa dobiva	neodvisnosti, kdor ga hoče rešiti iz rok pogu-
tudi nad kulturo vseh druzih narodov: tega	kluba na Dunaju> pa očita Nemcem, da tudi stvar drugo lice, ko ni več možno dvomiti,	bonosnih denarnih »pijavk«, kdor naših trža-
da je oficijelni Kitaj organizoval grozno pre-	g^jh rodoljubov nosi ljubav do naroda svo-
prava jim vendar ne daje, da bi se v nje od krone zahtevajo, n a j prelomi s 1 o-
PODLIH T E K.
15 »Kroati« ! Gotovo imajo zopet ti ljudje svoje Čuvši te besede, je padel Jucki težak	— To ti povem, da mi z onim Cičevim
prste vmes, da Menigov s Koštabone neče kamen od sroa; in oddahnila seje, mislć si:	nimaš nikoli govoriti. Stari Cič je »Kroato«, •moje Jucke. torej se mi vendar ne bo trebalo mož i ti z ; mladi pa še hujši.
Mej tem, ko je nadaljeval ta svoj sa- onim v Koštaboni.	— Kaj pa je to: »Kroato«, oče?
mogovor, dospel je polagoma do doma, kjer Santol je nadaljeval sfe svojo propovedjo:	—Tebi nič mari. »Kroati« so slabi
je imela Jucka že pripravljeno zanj skromno — Vidiš, tako sramoto moram prenašati	ljudje, oni nas hočejo vse prodati. Pa mi se
večerjo. rad' tebe. Kaj porečejo ljudje? Vsi bodo s	ne damo. Mi čemo »balotat« (voliti) po sta-
Bil je še vedno razburjen in seje jezil prstom kazali za teboj in rekali: vidite jo,	rem, za našega Bergontinija. Povedal sem ti
čez Toneta Menigovega, čez »Kroate« in Bog I taka je, da je ni hotel oni iz Koštabone.	že, da Čičevi so slabi ljudje, ker so »Kroati«.
zna čez koga vse. ! Oh, oh, kako sramoto sem moral dočakati na	— Oh oče, saj Vanič je dober in pri-
— Mostri di »Kroati«, da bi jih vrag j svoje stare dni!	den fant. Pa tudi stari Čič je dober mož in
— Saj sem vam že rekel, oče Santol, vze] t § femi bese(Jami je Santol vstopil v j Mej tem, koje Santol tarnal, se jezil in	ga imajo vsi radi. Pa tudi denarja imajo Ci-
da se ne mislim ženiti. Jaz nimam nič proti | SV0j0 }„g0 j obdeloval Jucko, bilo je tej prav lahko pri	čevi. Oni so bogati.
vaši .Jucki; kogar sem poprašal o njej, jo je yxr&\ Jucko tam za ognjiščem, spustil srcu in njej ni prišlo niti na ura, da bi bila	— Denar gori, denar doli : pravim ti,
to kaka sramota, če jo Menigov in Košta-	da mi nimaš govoriti s tistim C ičevim fanti-
Zvezda spoznanja.
Slika s Pomjansćine. — Piše: Slaooljub PodslapinsJci/
—	Ne znam kaj poreče oče, a on se ne bo ženil za-me. Toliko pameten je tudi, da me za take stvari ne bo silil.
—	Ha, ta je lepa, da ti nočeš moje Jucke. Ha, še žal ti bo!
hvalil, slabega pa nisem cul še ničesar o je takoj vgQ gv0j0 jez0 nacl-njo.
njej. Prosim vas, oče Santol, da mi tega ne štejete v zlo! Kadi tega smo vsejedno prijatelji. Vaša Jucka je pridno, pošteno in brhko dekle: lahko torej dobi moža. Sicer pa, kakor rečeno: meni se že mudi. Z Bogom, oče Santol!
Tone je odšel . . .
Santol je postal za trenutek, govorć sam
se sabo :
Ha, tudi jaz mislim, da moja Jucka lahko dobi moža. Tisti Čičev fantin gleda za njo, kakor bi bil nor, a njemu je ne dam in ne dam. Ne, tisti »Kroato« ne bo imel nikdar moje Jucke, nikdar ne, in ne! Ti vražji
—	Ha, tukaj paseš lenobo. Jaz se moram mučiti za-te in se truditi, a v zahvalo mi napravljaš večne križe.
Jucka je bila že navajena takim očetovim pozdravom in izbruhom njegove jeze, če mu ni šlo vse po volji. Zato je ostala mirna, in se ni zmenila za očetove psovke.
—	Jaz ubogi siromak toliko skrbim in se mučim noč in dan, a ti nisi za druzega nego da paseš lenobo. Zraven tega imam radi tebe še večne nove skrbi in doživljati moram radi tebe sramoto. Menigov Tone iz Koštabone mi je rekel danes, da te noče, ker nisi za nič.
bone noče. Ona je bila vesela, da jej ne bo nom, pa mir besedij !
treba jemati moža, katerega ne ljubi. Mislila	Jucka je molčala, a si mislila svoje...
si je: nič ne de, če pravi oče, da me noče- Slednjič se je naveličal propovedovati tisti, Vanič me ima vsejedno rad. Za drugega tudi Santol in odšel je spat,a za njim tudi Jucka. pa itak ne maram.	j Še potem, ko je bil že v postelji, se je
Ob enem pa je, videča da očetove pro- jezil čez »Kroate«, čez Toneta Menigovega povedi ni ne konca ne kraja, prekinila nje-i in čez Jucko. Vražji »Kroati«, danes so nas gove besede, menć:	i osleparili na volitvah in gospod Bergotini ne
— Dajte jesti, oče! Vidite, da je večerja j bo izvoljen za deputata. Kaj bo?! Deputat
že pripravljena . . .
— Kaj bom jedel, saj sem več nego sit od sramote, ki jo moram trpeti radi tebe.
Kljubu temu je sel in začel jesti, a vmes je zopet obdeloval Jucko.
od »Kroato v« nas proda vse.
Ko pa je zaspal, se mu je sanjalo, da ga ženejo v prognanstvo v Sibirijo, kakor mu je opisal koperski doktor...
(Pride še.)
jega v srcu in ne na jeziku, — ta gotovo pride — če le mogoče — dne 8. jul. t. I. na Opčine, da pomaga položiti temeljni kamen lepših in boljših dni onemu narodnemu sloju, ki »Vse doseže, kar mu drago« — kakor pravi pesnik. In res doseže vse, ako mu postavimo pravo materijalno oporo, — močen denarni steber. — .Te-Ii možno to doseči ? — Tesne združitve, krepke organizacije nam je treba, potem pa že pojde! Začetkom sicer nekoliko težko, ali ko je kolo »namazano«, pa gre, da je veselje. — S čim naj se pa *maže« to kolo? Prava zmes potrebnega mazila sestoji iz sloge, vzajemnosti in požrtvovalnosti, katerim svojstvom treba pridati še p o 1 11 o srce, goreče ljubezni do naroda-trpina. Ako ga dvignemo gmotno, dvignili smo ga prav gotovo tudi moralno in rešen je propada in odpada.
V	to svrho so pa ravno najbolj potrebne zadruge, ki dajejo ubogemu kmetu moči, krepila in mazila proti raznoterim nadlogam. Dajo mu pomoči, da ga nesreča ne potare. da se ga obup ne loti, da sta rešena on in njegova družina sile in skrajnega pomanjkanja, da mu ni treba klečeplaziti okoli »pijavke«, ki mu izpije v kratkem kri do mozga in sestrada mu ljubo družino do obupa, do
—	smrti. — O dobrotljive, o srečonosne take zadruge ! Božji blagoslov plavaj nad vami ia dodeli vam obilo obilo blagodejnih, naše ljudstvo osrečujočih vspehov! —Prvi pogoj dobrim uspehom pa je — kakor že rečeno — polna, rejena blagajna. — Da se odebeli in zredi blagajna »društva za Jz a varova nje goveje živine na Opčinah«, treba jej vsestranske podpore, močne udeležitve na veselici dne 8. julija in popolnega razpiodanja srečk za tombolo. — Dragi rojaki ! Letos je tombola na Opčinah, drugikrat kje drugje! Mi podpiraj m o njih, oni nas in tako — bomo podprti vsi!
Pridite torej od vseh krajev in strani ! Posebno pa dokaži okolica, da ti je mar lastni napredek, da ti je na srcu blagor tvojih sinov in hčera! — Ce si pomagaš sama, pomagali ti bodo tudi tvoji prijatelji in pomore ti Bog, ki gleda z dopadajanjem na tvoj trud, skrb in prizadevanje za boljšo bodočnost, za jasnejše dni. — Pridi torej okolica v številu velikem, nadahnjena čutom : »Vse lahko nam bo storiti, — Ako združimo moči«.
Prihltite na Opčine tudi vi, sosedje z bližnjega Krasa, — verni, zavedni sinovi nar šega roda ! Pridite in pomagajte dobrej stvari!
—	In vi tržaški Slovenci, vedno tesno združeni z osodo naše okolice, vedno držeči se kliea :
»Mal položi dar
Domu na altar«, vedno stoječi v prvih vrstah boja in znoja!
—	Ne, do vas ne treba govoriti tudi navduševati Vas ne treba za lepo, dobro in koristno. Kedaj in kje je manjkal rodoljuben tržaški Slovenec in žnjim narodno čuteči nežni naš spol, — če je bilo treba pomagati dobri koristni stvari ? ! — Veselica, shod, posvetovanje, zborovanje brez tržaških Slovencev je redek, skoro nemogoč dogodek v domači zgodovini. (_'ast in hvala jim za to in svesti naj si bodo naše srčne, brezmejne hvaležnosti.
Sklepaje te svoje vrstice, upam, da se bomo videli v velikem številu dne 8. jul. na Opčinah, kjer podpremo stvar brezpogojno eminentne važnosti za našega okoličanskega kmeta in za vsacega izmed nas, ki
»Ve za dom solze« ter hoče te solze otreti z miljenega obličja predrage domovine z vročo ljubeznijo do vsega, kar je njej »sveto in drago«, kar je njenim sinovom v korist, blagor in srečo.
V	nadi torej, da se snidemo v velikem številu na Opčinah na veselici in tomboli, izreka se na tem mestu iskrena zahvala že sedaj vsem onim, ki pomorejo na ta ali oni način k sijajnemu gmotnemu in duševnemu vspehu tombole in veselice. Na veselo svidenje na Opčinah !
Okoličan.
Xu tukajšnji e. kr. realki se je zaključilo šolsko leto dne 3. julija (kakor je oilo že javljeno). Kar ostrmeli smo, ko smo malo pregledali šolbko poročilo. Dijakov v sedmem razredu je bilo 16, a samo 9-im se je dovolilo maturirati!! Med temi sta dva Slovenca. Nadalje je bilo vseh dijakov skupaj 388, Italijanov 200 (seveda med temi mnogo poitalijančenih Slovanov), 123 Nemcev . . . .
—	— in samo 48 Slovencev.
Slovenske kurze je obiskovalo 23 dijakov. Od 388 dijakov jih je dobilo prvi red
269, 119 (!!!) jih je pa propadlo. To je pa vendar preveč, to je naravnost neverojetno, da bi cela tretjina dijakov bila za nič. Mi se ne čudimo, ako se dijaki pritožujejo, da se jim je godila velika krivica.
Ta naravnost fenomenelno neugodni vspeh na državni realki je tako žalosten pojav, da je kompetentnim činiteljem naravnost v sveto dolžnost, da zasledujejo resnične vzroke tej prikazni. To ni šala, tu gre za srečo in zadovoljnost družin, tu gre za ~elo vrsto bodočih ekzistenc. In treba pomisliti, da v slučaju, ko bi si kompetentni faktorji letos zatisnili oči in ušesa, bi se mogla ta žalostna prikazen prihodnje leto pojaviti morda celo v
pomnoženi meri.......Kam pridemo ? !
Marsikomu se morda ne bo zdelo brez pomena dejstvo, da so na tržaški državni realki malone vsi profesorji — Nemci!! Sapienti sat.
Za rezervnikc — kolesarje. Rezerv-niki tuk. pešpolka št. 97. in rezervni k i-lovci, ki so izvežbani kolesarji, se lahko udeleže prihodnjih vojaških vaj kakor kolesarji ako imajo dobre biciklje ter se odpovejo vsaki odškodnini v slučaju poškodbe. Dotič-niki. ki bi to želeli, naj se prijavijo do 15. t. m. na tuk. magistratu, v oddeljenju za vojaške stvari, ulica SS. Martiri št. 21. I. nadstropje, 3. vrata.
Kaj si vse npajo! Pišejo nam : Naš rojak Anton Gregorič je bil za dan 30. t. m. ob 9. uri zjutraj pozvan na tuk. deželno sodišče. Na povabilu čitamo: N. d' aH ari G I. 180/00/1. Sodnik ga je jel izpraševati v laškem jeziku, kateri jezik pa Gregorič pozna le deloma. Vidč, da ne ume sodnikove italijanščine in da se torej ne more braniti v tem jeziku, je Gregorič naprosil sodnika, naj mu pojasni vso stvar v slovenskem jeziku, ker da ni dobro umel, kaj je sodnik govoril. Sodnik pa je odgovoril Gregoriču tako (kar je Gregorič potrdil pred pričami): »Cosa se anehe Lei di queli duri di Lubiana« ! (Ali ste tudi Vi od tistih trdih iz Ljubljane?!)
Ker pa se nam z jedne strani zdi naravnost nezaslišano, da bi se mogel sodni uradnik moderne države tako daleč spozabiti, i a z druge strani imamo decidirano izjavo Gregoričevo, moramo zahtevati toliko v obrambo časti našega jezika, kolikor v obrambo neizogibno potrebnega ugleda sodne oblasti, da se nam stvar pojasni in da dotičnega uradnika — ako je res zagrešil, kakor gori označeno — pokličejo na odgovor. A to z vso zaresnostjo, kajti tak slučaj bi bil tako nezaslišan, da naravnost kriči po zadoščenju!
Aretiranje. Policijski nadzornik Schu-bert je včeraj aretiral deklo Nežo K., o kateri sumijo, da je ukradla zlato verižico, vredno 120 kron.
Sauioilior. 24-letni tesar Peter Catta-ruza v ulici Prelazer št. 6, se je skušal sinoči okolo 7. ure usmrtiti. Ranil se je z nožem na več mestih. Na rešilni postaji so mu podelili prvo pomoč, potem so ga spravili v bolnišnico.
Najdeno. Na policijskem komisarijatu pri sv. Jakobu je shranjena zadružna knjižica, glaseča se na ime Andreja Mariča. Našel jo je Anton Kovač iz ulice Gelsi številka 4.
Dražbe premičnin. V petek dne 6. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica S. Giovanni (palača Salem), moka, žganje in oprema v zalogi; ulica dellTstituto 26 konji : ulica Sette Fontane 37, pohištvo; na V rdeli 538, voz; ulica Nuova, pohištvo.
Vremenski vest ni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 22.5, ob 2. uri popoludne 30.4 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758 1 — Danes plima ob 4.39 predp. in ob 4.6 pop.; oseka ob 9.12 predpoludne in ob 11.25 popol u dne.
Prvi letošnji Ciril-Metodov dar. G.
Fran Lavrič, veletržec v Trstu, je daroval možki podružnici sv. Cirila in Metoda 50 K. Presrčna hvala veledušnemu dobrotniku !
Za bedne Dolenjce pri Jelšanah so nabrale tri gospice na veselici »Tržaškega Sokola« v Sežani 48 kron 40 stot. Ta svota se je odposlala dne 2. julija t. 1. čast. g. župniku Velhartickemu v Jelšane, da jo takoj razdeli med ponesrečene. — Vsem darovalcem in nabiralkam srčna hvala !
j na dvorišču je utonil blizu trileten otrok. Vodnjak ni bil namreč nič obzidan in večkrat so opominjali ljudje, naj družina za otroka bolj skrbi. Rečenega dne o poludne so pogrešali otroka. Iskali so ga po vsej vasi a otroka ni bilo nikjer. Slednjič je šla mati pogledat še v vodnjak in oj groza ; ker vodnjak ni globok, je zagledala trupelce vrhu vode.
Nesrečo so morali seveda naznaniti tudi gosposki, na kar je prišla na tretji dan komisija, ki je konstatirala otrokovo smrt. Pogodili so tudi, da je otrok dolgo časa po padcu v vodo še živel, ker tudi ni bilo vode j julija : niti za visokost otroka. In ko so ga potegnili Praga iz vode ni imel niti kapljice v sebi.	Inomost
StariŠi, skrbite za otroke, da ne bo ža-! Lvov losti v hiši in po vrhu še odgovarjanja na oblastih !!
X V G ra dež u je sedaj kakih 800
kakoršnje bi se V3aka kuharica sramovala. Vsebina seveda nezavžitna. ' Naši kmetje so seveda s smehom sprejeli tega čudnega Štajerca in nosijo ga pridno nazaj na pošto, ali pa tje, kamor spada po svoji vrednosti...
— Dobre n a <1 e. Našemu kmetu so širi srce — up ga navdaja, ko pogleda po svojih poljih, vinogradih in sadnem drevji; vse kaže tako lepo, da bi kar vriskal. V tem veselem upanju pa pridno molimo: »Vseh ujm varuj nas, o Bog !«
Loterijske številke, izžrebane
54
dne 4.
31
23 89
51 74 3 55 41
10
G9 53
<>t)
32
Razne vesti,
Iz IndO-Kine. z ozirom na sedanje homa-tujcev. Navadno shajališče je na novem mostu, tfje v Kitaju utegnejo zanimati nastopni poki sega 100 metrov v morje.	datki, ki smo jih posneli iz zasebnega pisma, X Statistika goriškega g i m-, prepuščenega nam dobrohotno in oddanega | n a z i j a. V minolem šolskem letu je vsto- j na jH)gto tine 23. maja v Lao-kav, v Ton-pilo 45o, izstopilo 2G dijakov, koncem leta | v Iml„ Kini (francoska naselbina). Pi-jih je bilo 430. Iz Gorice jih je bilo 86, | sec j,jsma raej drugim : med temi 30 Slovencev, (pa pravijo, da je resn;co govorim, mi dosedaj ni bilo Gorica čisto italijanska), iz druzih krajev Pri- , m0g0če pisati, ker Še sam 'nisem vedel prav morja 317, od drugod 27. Po materinščini je /a prav, kje sem. Že sedem mesecev marši-bilo 223 Slovencev, 167 Lahov, 38 Nemeev j ramo 0[y Kitajski meji, zdaj sem, zdaj tje. in 2 Hrvata. Po veroizpovedanju je bilo 42) Komaj da malo počivamo, že pride povelje, katoličanov, 4 protestanti in 4 Zidi. Učni (ja morarao v kak drugi kraj. /daj smo na | vspeh na gimnaziju jc sledeči: Prvi red z od- ne|.; j)osa(lki tik meje; mala reka. kateri j liko ima 36 učencev, prvi red 296, drugi .u.avjj0 »Vav« in je kakih ;"> metrov široka, i red 55, tretji 17, ponavljalni izpit 17, 9 ni!nas lo£; otj Kitaja. Seveda imamo malo izprašanih. čudno življenje; zabave ni čisto nobene;
Na pripravljalnico je vstopilo 36 učen- ženske niso po našem ukusu, pa vendar imajo cev, izstopil je 1. Iz Gorice jih je bilo 5, iz nekaj pikantnega na sebi: črne zobe. Hrano , drugih krajev Primorja 28, s Kranjskega 2. jmamo dobro in zdravo, pijače tudi ne pri-UČenci so vsi Slovenci, razun dveh Italija- j maujkiije. Kadar hočemo na sprehod, si vza-
nov in 1 Hrvata. Učni vspeh: 10 je odlič-njakov, 17 jih je dobilo prvi red. 4 imajo
meino kitajskega nosilca, če ga ni, pa gremo na lov, ki se izplača v teh krajih. Ali pre-
dvojko, dva pa trojko. Na gimnaziju je pod- |>ovedauo nam je ostro, hoditi samim ; naj-učevalo 22 profesorjev, o učnih močij je bilo manj jt|,.je dobro oboroženi moramo iti sku-z drugih zavodov.	p.^	polic je polnoštevilen, Hrvatov nas
!je malo, še manj Srbov, največ Rusov in
Vesti iz Kranjske- Nemcev, ki pa v teh krajih ne poznajo sov-
* Dar. Nadvojvoda Evgen je daroval | ražtva mej seboj. Dostikrat, če smo dobre
200 kron za napravo novih orgelj na Vinici.
*	Ušel je včeraj dopoludne prisiljenec Ivan Otner, rodom Tirolec, mej delom zaja-halnico v Ljubljani. Ubral jo je proti
; Rožniku.
*	Piva je na Kranjskem osem pivova-ren minolo leto zvarilo 76.024 hI.; in sicer Koslerjeva 32.600 hI., mengiška 12.132, se-
volje, zapojemo kako hrvatsko ali slovensko potem pa vsi tujci skup kako republikansko. Najbolj priljubljeni smo mi Slovani in Elza-čani. Daleč je naš dom, dragi, ali ne smemo misliti nanj.
Prav radoveden sem, kaj mislijo ti naši Kitajci z svojimi cofi?! Kakor kaže, niso preveč zadovoljni z nami, in bojimo se, da
nožeška 12,870 lil. itd. Davek od piva je se v kratkem spoprimemo. Danes v jutro je znašal 314.064 kron, ječmena pa so porabili j došlo povelje, da moramo biti pripravljeni. 16 725 q.	' Ravno danes, ko smo se vsi nadejali, da bomo
*	Ogenj. Dne 28. junija popoludne je imeli počitka vsaj kakih osem dni. Ti kitaj-' pogorela hiša s pohištvom Janeza Prosenca s ski vragovi hodijo okrog se svojimi trombami j Hriba v Kamniškem okraju. Škode je do in kositerjevimi škatljami in nas zabavajo se
3000 kron.	• | svojo prav peklensko godbo. Včasih se mi
*	Odličen ruski gost. Te dni se zdi, daje prišel sam satan, ki dirigira te je mudil v Ljubljani vseučiliščni profesor vragove. Ali ne smemo jim nič storiti, ker "slavni slavist in akademik Vladimir Iva- je ostro prepovedano žaliti jih. Pet let sem
| no vič Lam an s ki j iz Petrograda. Vele- služil na Madagaskarju, ali tam je služba de-odlični slovanski učenjak, čegar ime je znano setkrat lažja nego tu. Najhuje trpimo seveda in spoštovano po vsej Evropi in tudi preko mi »tujci.. Kjer je nevarnost največa, tje mo
njenih mej, je posetil tudi uredništvo »Slov. Naroda«.
* Nove stavbe v Ljubljani. Moderno razvijanje Ljubljane se redno nadaljuje v vseh krajih. Tako tudi kolodvorski okraj i zlasti v obližju justične palače, kjer je, raz-
ramo mi ; Francozi se držijo nazaj, ker njih življenje je več vredno nego naše. Ali mislim, da ne bo dolgo trajala ta potrpežljivost od naše strani, in mislim, da jim bom-, kmalu godli ali s krogljami in ne s trombami.
Dne 22. marca t. 1. so nas ti vragovi
' ven par že dograjenih poslopij, namerjana j tudi gradnja dveh novih zasebnih hiš in je, napadli ; izgubili smo 9 mrtvih in 7 težko j stavbišČe za nji že nakupljeno. Tudi dve novi ranjenih. — 2 naša pa sta zmanjkala. Sli smo
cesti se do dovršitve sodnijskega poslopja do- ju iskat in našli ju privezana za noge na
I gradita oudi. Razven tega olepšajo prostor] nekem drevu z glavo navzdol. Seveda sta pred justično palačo in uravnajo Dalmatinove bila mrtva. Čudno se mi zdi, da tega nisem ! ulice še v ostalem delu.	čital v nobenem listu, ki vendar zahajajo
redno v našo posadko. Mogoče, da se gospodom ni zdelo vredno naznaniti ta dogodeK, ker nesrečneža sta bila samo tujca in ne Francoza. Sicer smo se maščevali — in britko. Srce mi pravi, da se ne vrnem več živ v Evropo. Ker sem bil, kakor veš, še pred tremi leti v Tonkinu, sem se naučil še precej Kitajski — in iz pogorov — sem razvidel, da nas čaka še nekaj težkega. Povsod vre, ne očitno, ali skrivno. Našim poveljnikom se posebno čudno zdi, da Kitajci tako radi po-prašujejo po naših puškah — in bi jih radi kupili. Imeli smo jih nad 500 starih in smo jih res poprodali, ali poprej smo jih pokvarili, tako, da ni mogoče streljati ž njimi. Drugič več. če bom živ.
Vesti iz ostale Primorske.
X Dete utonilo. Dne 24. junija se 'je pri krčmarju Ivanu Makovcu v Velikih ' Zabijali dogodila velika nesreča. V vodnjaku
Vesti iz Štajerske.
—	Brkat konj. Brke, da bi se jih ne sramoval noben huzar, ima konj gospoda Janežiča na Bizeijskem. Brke so priraščene prav pravilno pod nosnicami, črne barve in cel<5 pravilno navihane.
—	»Štajerec. Ves spodnještajerski nemški Izrael je izven sebe samega veselja —
ij je vstal mog>čnež, ki bo kar žive pohru-
stal vse Slovence. »Štajerc« — se piše ta stric. V 12000 iztisih se je rodil v starodavnem mestu Ptuj. Urednik mu je neki \V. Oerkuč, ki se je za ta vzvišeni posel pripravljal s prepisovanjem sodnijskih aktov — bil je namreč diurnist, a sedaj je urednik mogočnemu listu....
»Štajerca« izdaja nemčurska klika, ki se nadeja, da je še dovolj neumnih slovenskih kmetov, ki ga bodo smatrali za svoj evangelij. Pisan je v tako barbarski slovenščini,
Književnost in umetnost.
Paško Vučetić. Na prošnjo dra. Tresie-Pavičića je napisal naš l\an Rendic v zagrebški reviji >Novi Viekt, kako misli ia
kako sodi o slikarstvu in kiparstvu v južnih Slovanih. To je bilo pred 3 leti.
V	svojem članku se je spominjal Rendic tudi mladega slikarja Paška V uče ti ca, ki se je tedaj mudil med nami. Rendic je izrekel iskreno, kar je mislil: Vučetić da ima daru in uma, Vučetić da more s časom postati v čast Hrvatom in Slovanom sploh.
Naš mladi slikar je bil med tem v Mo-nakovem, kjer se je učil dve leti, da se popolni v svoji stroki. V Monakovem — v tem mestu umetnikov — je razstavil nekoliko slik, o katerih so se »Miinehener Naehrich-teu« izrazile zelo povoljno. Iz tega mesta je poslal nekoliko slik na razstavo v Pariz in slike so bile vsprejete. To je lepo priznanje, a nadejamo se, da po priznanju pride tudi pohvala.
Pred nekoliko časa se je Vučetić povrnil v Trst, kjer je našel (ne čudite se nikar!) med Slovani lepo število prijateljev, med katerimi nam je imenovati na prvem mestu pravega prijatelja umetnosti in umetnikov, generalnega konzula srbskega, vele-spoštovanega dra. Davića.
Minole dni je Vučetić razstavil v Sehol-lianovi prodajalniei (Via del ponte rosso) gospo konzulico srbsko.
Čim stopite preti to sliko, opazite, da ni — fotografija v barvah. Opazite še več: da niti navaden portrait ni! Morda je na sliki preveč ljubezni do ustvarjenja, ali stvor je vspel.
Slikar nima priobčiti biografije oseb , katero hoče predstaviti, ampak ovekovečiti jeden trenotek iz življenja dotične osebe. Je-li Vučetić prav pogodil ta trenotek : da predstavi odlično damo, soprogo odličnega diplomata? Omeniti nam je tudi to, da je umetnik dobro pogodil tudi dobo naslikane gospe.
Jaz vas hočem še opozoriti na to, kako je »umetniški« pogodil položaj, držanje in kretanje, prsi, ramena in vrat, kako je razdelil barve ... v ostalem sodite sami. Okvir je napravljen od slovenskega umetnika V. Kovač! ća.
Druga slika, ki je razstavljena, predstavlja vrlo naobraženo, po mišljenju strogo, a po čutenju blago gospo Sehollianovo, kakor je sedaj. Da-li ona glava, da-li ono oko verno izraža imenovana svojstva ? Ta slika je portrait v pravem pomenu besede — ali portrait, ustvarjen od umetnika.
V	kratkem razstavi Vučetić zopet nekoliko svojih del ; med istimi sliki dalmatinskega odličnjaka M. in dražestne gospe H. Za to do vidjenja!	Dr. T.
Brzojavna poročila.
Bisinarckora ulica v Lincu.
DUNAJ 5. (K. B.) O pritožbi mestne občine Line zaradi sistiranja sklepa, da bi se imenovala neka ulica v Lincu po Bismarcku, je državno sodišče razsodilo, da gornjeav-strijski deželni odbor, ko je sistiral navedeni sklep, ni kršil pravice svobodnega izražanja menenja.
Ustaja n a Kitajskem. LONDON 5. (K.\B.) »Reuter« javlja iz ćifua z dne :-». t. m. : Angležki in ruski admiral sta prišla do zaključka, da sedaj ni možno poskusiti osvoboditve Pekinga, ker je vseh zveznih čet, ki bi se jih sedaj moglo združiti, le kakih 20.000 mož, dočim je kitajskih čet med Tientsinom in Pekingom združenih 140.000. General Nish se baje bliža z 90.000 vojakov, da napade Tientsin.
LONDON 4. (K. B ) »Dailv r,xpress<t javlja i■/. Shanghaia dne t. m.: Onega dne ko so umorili nemškega poslanika, so bili vsi poslaniki v Pekingu dobili ukaz, da pridejo v Tsung- li-Yamen. Angležki, francoski, ruski in amerikanski poslanik, ki so slutili izdajstvo, niso hoteli zapustiti poslaniških poslopij. Nemški poslanik pl. Ketteler pa se je odzval pozivu ter zapustil poslan tvo z majhno eskorto nemških pomorskih vojakov. Ko je prispel pred zgradbo Tsung-li-Yamena, ga je napadla nešteta množica kitajskih vojakov in zadele so ga štiri kroglje. Nemški vojaki so potem v ogorčenju zažgali Tsung-li-Yamen. O poskusu eskorte, da hi branila poslanika, so truplo istega strašno razmesarili. Množica je napadla poslanstva : kmalu so stala le še angležko, nemško in italijansko poslanstvo. Angležko so hudo obstreljali. Angležke straže so zgubile mnogo mož. Ker jim je nedostajalo streljiva, so morali omejiti streljanje.
SHANGHAI 4. (K. B.) »Reuter« javlja: Podkralj v Nankingu je nehal postavljati t.)pe v trdnjavah ob reki Jangtsetiaug ter ustavil vse oboroževanje, naperjeno proti tuj-
cem, da bi s tem pokazal svoj sporazum z Evropejci.
NEW-YORK 3. (K. B.) «New-York HeroKU javlja iz \Yashingtona, da je državni tajnik Ha v amerikanskim poslanikom v Evropi in na Japonskem poslal izjavo, katero naj predložijo vladam, pri katerih so pooblaščeni in ki se glasi: Vlada Zjedinjenih držav n e priznava vojnega stanja na Kitajskem. Ista je poslala čete in ladije ne v vojno proti Kitaj u, ampak da bi skrbela za svoje podanike in njih koristi ter vspostavila mir in red ; kedar se to zgodi, odpokliče zopet vojaštvo in ladije.
DUNAJ 4. (K. B.) Glasom vesti, došle danes s »Zentec, je amerikanska vojna ladija »Oregon« dne 30. junija obtičala v bližini Ćifua. Spravili so jo sicer zopet na vodo, vendar bo morala v ladjenico. Iz Tientsina in iz Pekinga ni nobenih vesti.
BEROLIN 4. (K. B.) »Wolff< javlja iz Shanghaia dne 3. t, m. : Glasom vesti iz Tienisina so bili tujci v Pekingu dne 1. t. m. oblegani v angležkein poslanstvu. Položaj je bil obupen.
ĆIFU 3. (K. B.) Vsi misijonarji so odpotovali iz Chinninga v Tsintan.
LONDON 4. (K. B.) Iz Ćifua javljajo dne 3. t. m. : Glasom govorice so kitajske oblasti pozvale v se tujce, da zapuste Tientsin. Položaj smatrajo obupnim. Kitajci so pod mestnim zidom napravili prekope ter se po-lastrli železnice med Tientsinom in Lutay-em.
LONDON 4. (K. B.) »Reuter« javlja včeraj iz Shanghaia: Konzuli so imeli danes sejo. Vsi podkralji v pokrajinah Tangtse hočejo mir, le guverner v Tsekiangu kaže sovražnost do tujcev. V Shanghaiu je mirno. V pokrajini Hangšau se pojavlja nezadovoljnost s položajem.
PARIZ 4. (K. B.) Novine pišejo o govoru cesarja Viljetma iz večine zelo simpatične ter nagiašajo, da je isti na zgovoren način izrazil čut solidarnosti, s kateri .n so skupne nezgode napolnile srca vseh Evropejcev. Nekateri listi omenjajo, da je govor cesarja Viljelma za las podoben proglašenju vojne. Glasom »Figara« postane bržkone general Doz poveljnik ekspedicijskega voja.
LONDON 4. (K. B.) »Reuter« javlja dne 30. junija preko Ćifua iz Takua : Admiral Aleksejev in angležki admiral sta imela danes vojni svet, tekom katerega se je izrazilo menenje, da brez velikih moči ne bo mogoče osvoboditi Pekinga, da bo pa morda možno obdržati Tientsin. Ako bi se tudi to ne posrečilo, morali bi zastaviti vse sile, da zavezne čete obdržijo Taku.
LONDON 4. (K. B.) »Times« javljajo iz Shanghaia : Dne 26. junija so v Pekingu objavili naredbo, ki zapoveduje guvernerjem v pokrajinah, da najmejo bokserje ter žnjimi preženejo tujce. Neki juino-kitajski dostojanstvenik je zagotovil ruskega konzula, da hoče podpirati politiko podkralja Lina. Neobhodno potrebno pa da je, da podkralja Lina podpirajo v Nankigu in na reki Jaugtse močne čete, da bo mogel brzdati uradnike, ki sovražijo tujce, ter v Pekingu preprečiti anarhijo.
PETROGRAD 4. (K. B.) Glasom uradnih poročil vladajo nemiri zlasti v območju pravega Kitaja v ožjem zmislu. V pokrajinah izven velikega zidu se je le semtertje pretr-goma pojavil kak izgred. Kar se tiče mongolskega prebivalstva v Mandžuriji, ki se je tekom vekov seznanilo s sosedi Rusi, bokserji ne nahajajo tamkaj ugodnih tal za svoja prizadevanja. Kjer so zadnji čas roparske druhali poskušale razrušiti mandžursko železnico, se jim to ni posrečilo; povsodi so bili odbiti. Izdane so naredbe v varstvo življenja in lastnine prebivalstva ter je sedaj mogoče nadaljevati železnico.
LONDON 4. (K. B.) Spodnja zbornica. Parlamentarni drugi tajnik za vnanje stvari, Brodrik, je odgovoril na razna vprašanja, da je položaj na Kitajskem docela negotov. Glavna skrb Anglije da je ta, da ostane v soglasju z ostalimi velevlastmi. Vzetja trdnjavic pri Taku-u so se v jednaki meri z drugimi udeležile tudi ladije Zjedinjenih držav. Admirali so postopali v popolnem sporazumlje-nju. Angležka vlada je priobčila japonski, da upa, da bo Japonska kakor soseda v nekoliko dneh mogla poslati na Kitajsko velikih čet. Govornik nima povoda misliti, da bi katerakoli vlada skušala Japonsko odvrniti od tega. Napredovanje proti Pekingu da je sila težavno. Anglija ima sedaj na Kitajskem 2000 mož. Vseh tujih čet je sedaj tamkaj 13.500 mož s 53 vojnimi topi in 36 topi sestava Maxim.
Trgovina in promet.
Uvod v nauk o trgovini.
I. občni del. Prvi oddelek. Pojem in razdelitev trgovine.
(Dalje.)
V trgovino spada blago, ki ga zamoremo takoj uporabiti (n. pr. živila, oblačilo), in pa blago, ki ima le posredno uporabno vrednost (n. pr. denar, nakaznice na denar, obveznice, delnice itd., torej prenmeti, katere moramo še le zamenjati za uporabne reči, ali pa jih moramo le še najprej premeniti v denar, da bi mogli za nje dobiti uporabnih predmetov). Potemtakem razločujemo: 1. trgovino z blagom (v ožjem zmislu), 2. trgovino z denarjem in kreditnimi dobri ali borzno trgovino.
Z ozirom na obseg prometa posameznih trgovcev razločujemo veliko in malo trgovino.
Velika trgovina, trgovina na veliko, na debelo, ali veletržna je promet blaga med trgovcem iti trgovcem, ali med trgovcem in proizvoditeljem (kakor prodajalcem), dočim imenujemo malo trgovino, trgovino na malo, na drobno, ali malotržno prodajanje blaga v vsaki, tudi v najmanjši količini potrošnikom (konsumentom, od lat. co n s u m e r e - po tr oši ti.)
Razdelitev trgovine v lastno (propre) in komisijonalno pomenja, da trgovec v prvem si a čaj u opravlja trgovinski posel za svoj lastni račun, z lastnimi sredstvi ali z uporabo kredita: v drugem slučaju pa kakor oseba, kateri je dana naloga, da za račun drugih opravlja kupovanje in prodajanje in druge posle.
Komisijonalno trgovino nahajamo navadno v zvezi z veliko trgovino za lastni račun, pa tudi v zvezi s spedicijsko trgovino.
Razločevanje trgovine v stalno in letečo pomenja, da tisti, ki vrši poslednjo vrsto trgovine, hodi iz kraja v kraj, ne da bi imel določeno, stalno bivališče.
Sem spadajo tudi semnjevalci, ki nimajo stalnega stanovanja ter obiskujejo po manjših krajih letne, mesečne ali tedenske sejme.
Drugi oddelek.
j Vpliv države na trgovinsko poslovanje in promet blaga.
Vršenje trgovine spada pred vsem pod tiste zakonske odredbe, s katerimi je urejeno človeško delo v obče, torej v prvi vrsti pod obrtni zakon.
Obrtni zakon razločuje svobodne, rokodelske in dopuščene (pooblaščene, koneesijo-nirane) obrti.
Svobodno obrt lahko izvršujemo samo na prosto prijavo, da jo začnemo izvrševati. Pri rokodelskih obrtih je istodobno potreben dokaz sposobnosti, o katerem se nahajajo v zakonu natančne določbe. Pooblaščene aii dopuščene obrti pa smejo izvrševati le sposobne in zaupanja vredne osebe temeljem posebnega uradnega odobrenja, ki odgovarja duhu zakona, potrebi kraja in naravi drugih okolnosti.
Trgovina v ožjem zmislu in tovarniška podjetja niso podrejena določbam obrtnega zakona. Potemtakem ima vsakdo pravico, da vrši trgovino, ako je to poprej naznanil obrtni oblasti. V prijavi treba označiti : 1. osebno sposobnost (zlasti polnoletnost) ali postavljenje poslovodje, domovinsko pravico ali državljanstvo v deželi, s katero je sklenjena medsebojna pogodba v tem oziru.
Odobrenje treba doseči le tedaj, če hoče dotičnik trgovati z blagom, o katerem zahteva zakon, da je iz ozirov na občo korist v rokah strokovnjakov in ^oseb vrednih zaupanja, ali kedar hoče otvoriti podjetje, ki je omejeno samo na gotovo število. (N. pr. lekarne itd.)
Predhodno posebno odobrenje od pristojnih oblasti pa je potrebno za vršenje trgovine s proizvodi, katere je država monipoli-zirala za svoj račun.
Odobrenje o snovanju delniških društev ! spada v območje vlade. Država nadzoruje po svojih komisarjih vsa večja podjetja, (zlasti delovanje delniških društev), kakor so banke, industrijska, parobrodna, železniška podjetja itd.
Pri nas so pooblaščene obrti sledeče: tiskarne, trgovine s knjigami, umetniškimi predmeti in muzi kali jami, brodarstvo, izdelovanje in prodajanje orožja in streliva, unet-ljivih predmetov in razstreliv, prodaja stropov, pripravljanje in prodajanje lekov, proizvodnja in prodaja umetnih mineralnih vod in umetnega vina, proizvodnja plina za razsvetljavo, sprovajanje razsvetljave, gradnja vodovodov, proizvajanje električne sile, izde-
lovanje kvart za igro, poslovanje in formacijskih zavodov (za iz vešča nje o kreditnih razmerah tvrdk) itd.	(Pride še.)
Setve na Ogerskem.
Iz Budimpešte javljajo dne 30. t. tu. : Prihodnjo žetev cenijo na: 37.410.681 <| pšenice, 10,505.825 n žita, 11,695.000 <| ječmena in 10,477.000 <j ovsa. Vreme je bilo za d jj i čas prav ugodno za razvoj setev. T«»če je bilo malo, tudi rja je provzročila le nc-! znatno škodo. Mraz je škodil rž. Koli-j kor je oklepati po dosedanjih poskušniah, ' — pšenico in rž so že začeli žeti in mlatiti — imamo pričakovati srednjo žetev* povprečno dobre kakovosti: to velja zlasti glede pšenice in rži. Tudi jari ječmen da menda po količini dobro žetev. Ječmen — ozimina — je že spravljen. Uspeh je dober. Ogršiee je malo a dobre kakovosti. Turščica se razvija dobro, istotako krompir in sladkorna pesa ter repa.
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
ki 50 kg. v krmiah.
Kava r f^antos 1..............105*—
n..............!♦•>.—
Rio I..............103.—
II..............101*—
Santos in Rio lave 1........117.—
»II........107.-
Laguaira lavć 1...........—
Lagnaira lavć II..........102.—
Maraeaibo.............107.—
Guatemala.............lt»<>.—
S. Salvador............10i».—
Costaricca.............141.—
Portoricco......-.......156.—
S. Domingo............113.—
Jamaica ..............UMI.—
Malabar Plant...........lt>G.—
Java W. J. H............185.—
Moka...............152.—
Poper: Singapore.............i*7.—
Penang..............—
Tellicherv.............Slo.—
beli . . .............141.—
Piment:.................B4.—
Sladka skorja: (cimet)..........84,—
„ eleeta..........x> i>7.—
Riž: italijanski.....•..... 17.5023.50
Indijski............10.2515.50
Japonski ...........15.— t7.—
Južno sadje:
Rožiči ................S-50 » 50
Date I ji:...............__35.—
Smokve: (Calamata) v vencih ..... 17.— iS.—
proste .....10,—11.50
pulj&ko (Puglia).........—'--• —
smirnske (v škatljicah)......—.— 32 —
Mandeljni: sladki I. Bari......1U*—lis—
Lešniki : siciljski...........—'—
istrski.............55'— 5ti —
levantinski otupljeni...... . T7.— .—
Suho srrozdje (cibibe): Kleme.....l'7.— 57' —
Su l tanine...........47*— 63-—
_ iz Perzije......—---• —
„ črne Cisme..........—•--•—
„ „ Morea..........—•--•—
„ „ Lipari..........—.--.—
Pomeranee (zaboj)..........4.— S.—
„ Puglia [zaboj]........ —.--.—
Limone	„ ..........—12.—
Olje oljkino italijansko I. Buri.....S2.— «S8.—
„ albansko.............38.--.—
„ dalmatinsko........41.— 45*—
bombaževo amerikansko .... • . 35.— 37.—
bombaževa angležko........—.--•—
sesamo ................>3--. —
Zahvala.
Podpisani odbor »Tržaškega Sokola« izreka tem potom najtoplejo zali valo vsem onim društvom, deputacijam in posameznikom, ki so o priliki izleta omenjenega društva v Sežano dne 1. julija t. 1. pripomogli k temu, »da sta se izlet in veselica tako slavnostno in sijajno vršila. Posebno se zahvaljujemo bratskima društvoma »Goriški« in »Postoj i n-ski Sokol, pevskim društvom : »Slovanskemu pevskemu društvu« in njega pevovodj: gos p-Bartel-u in pevskemu društvu »Zvon« z ' Opčin ter njega pevovodji za blagohotno so-I delovanje, pevskemu društvu »Hajdrih« z;t ; prijazno udeležbo, gasilnemu društvu Sežan-I skemu za prijazen vsprejem in njega načei-| niku g. L- Maliorčiču za trud v pri reje vanj u kakor tudi vsem drugim, ki so na ta ali na oni način izkazali sv-.je simpatijo »Tržaškemu Sokolu«. Na ztlar !
Za odbor - lr.:aškr<f(i So ho! a t Dr. 0. Rjbai-	-Josip Prmik
t. č. starosta	t. e. tajnik.
pohištva vsake vrste
Alessaniro M Mimi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat Izbor ▼ tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustrirali cenik gratis in franku vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se aa brod ali žele* znico bres da bi se za U kaj zaračuna«.
Naznanilo.
Bralno in pevsko društvo v Smarjeh pri Ajdovščini bo dnć 7. t. m. oh o. uri popoludne prodalo v začasni čitalnični sobi, na prostovoljni javni dražbi vse časopise prvega pol letja t. 1.
Odbor
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo ; za večkratno insercijo pa se eena ptimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po JO gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Znloga likerjev v sod čili in buteljkah.
Porhanr h|/nh ulica Ac<p,edotto 8
rei llctllb JctBVUU Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
i i	Gostilna
IJudci SG Andemo de Franz
v najem za poletni čas, posebno primerno za letovi-ščarje 2 sobi s kuhinjo. Več se poizve pri gospodu Ivanu B u b n i č u v Slivjem pošta Materija.
Via della Geppa št. 14.
toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna ie odprta vedno do 1. ure popolnoč.. Za obilen obisk se priporoča
Jožef Furlan.
K rčme.
Potočnik Fran 'ZT^Z^ll
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.	|
Obuvala.
Rahnr Pfttftr ulica Riborg°st 2b-Velika
ndlldl rDlCI Zaloga in delavnica vsako vrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladčičarne.
H. Stibie!
Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) filijalka ulica Riborgo 15. ima
veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih bifikotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
■I
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
iz Mane B. Fraper-ja t Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
| varilo 1 Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
:
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaeatelja „pri črnem orlu"
Praga, Malastran. ogel Spornerjeve uiiee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiani, E. Leitenburg,
P. Prendini, S. Serrarullo, A. Snttiua, C. Zanetti, A. Praxmarer.	| gg

Jak. Perhauc
Ivan Pahor
Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladeičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat
na dan svež kruh. Prodajalnicu moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pecivo za vsakovrstne praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
Kavarne.
Anton Šorli
Fran Hitty
priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Sa razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Trgovci.
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Oglje in drva.
Muha In^in v ulici del Torro štev 12
IVI Ulio. JUOip p: iporoČa svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
M liti na par.
Valentin Skočir T™
kjer melje vsakovrstne turšČene moke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim.-* Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 14 zadej c. kr. deželne sodnije.)
V Gorici.
Prava rešitev nižjih slojev.
ZflmilM in uiiln lin
■■H prof. Binder-ja mm
(že pečena in zmleta)
bi Se morala uporabljati v vseh družinah, kajti ona ima v sebi vse lastnosti kave v zrnih, ne da bi se v njej nahajal strup.
Po vsakdanji uporabi kave v zrnih je znano, da ima v sebi strup, imenovan „kofejin'% kateri je zdravju y«*io škodljiv, kajti največ bolezni in slabosti, kakor: nervoznost. nevralgija, nevrastenija, nespanje. hipo-hondrija. histerizem, anemija itd. na.-iodki pitiu mke kave.
Posebno so nasledki pitja kave v zrnja 11 uničevalni zdravju otrok. I)o sedaj smo imeli /.<• raznovrstnih cik< rij, ali nobena še ni mogla tekmovati s kavo v zrnih kakor ravno „redilria in zdravilna kava prof. Binderja".
Ta izvrstna kava, ki pa ni cikorija, omili kavo z mlekom, imi fin lahek duh, najlepšo barvo, izvr-ton oku-t in je v o'h'o prava redilna kava z lahko in naravno prebavo.
Ni treba primešavati drugih snovij in se v primeri z drnsrimi vrstami kave prihrani
JNF* SO % sladkorja
Cena škatljk-i od 10 dek. ki zadošča za 24 skodelic za kavo / mlekom, 6 nvč. Cena škatljici od */4 kg., ki zadošča za «>() skodelic za kavo z
mlekom 14 nvč.
zahira te I j in glavni zastopnik za Trst, Istro. Dalmacijo. Kranjsko, Štajersko in Bosno-Hercegovino
Karol Franz - Trst,
Pisarna in škladišče : 3J4F" v ulici Acquedotto, nasproti Politeama Rossetti.	-
V Gorici: Glavna zaloga: Anton Orsan, Anton Heroine, Anton Sussck, I. Morassi, A Borgliese, Jos Blokar. Jos. Momlolfi.
Kakor tudi v vseh prodajalnicah jestvin.
Da slavno občinstvo izve, s kakim veseljem se je udomačila ta kava od vseli, omeniti se mora, da v teku enega meseca, od kar se je začela tukaj prodajati, mi ni mocoče objaviti vseh trgovcev (kajti za to bi bilo treba cel časopis), ampak le one
C. kr. Driviligirani kroji
Civilni in vojaški krojač.
vsakemu koj razumljivi krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22 I. n.
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Voščene sveče.
I l/n«»A svečar v Gorici ulica Sv. Antona l»vr|JClv	- izdeluje sveče iz pristnega
čebeluega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
Tovarna nadplatov
(Sch u h ob e r-tlieill tvorničko zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje, sedlarje, knjigoveza, itd. ter glavno zaloge voščila (biksa) družbe Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik 5 Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco naročila točna.
Pohištvo i n meblji.
Novoporočenci pozor! zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anion Breščafc. Gorica, Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
ul. Stadion 22, Alojzij Godni«. Acquedotto '27, Anton Mulej, trg rudeči most 4. Mar. vd. Mazzolini, trg rudeči most 5. G. E. Tollov. nI. Sv. Jušta S, Artur Fazzini. Ac.jue-dotto Andrej Šuc, ul. Foscolo .1, L Pontini, Barriera vecchia Konrad Jakopich, Barriera vecchia 31, Jak. Castellani, ul Solitario -S, Bernard Tollov. al. Rossetti <J,
2, Hanibal &kerlj. ul. Pilone 4, Anton Opara ul Chiozza 28, M. Braida ul. Galileo 8, Iuocenc Ciben. ul. Rossetti 43. Nazarij Grižon, ul. Giulia 64, Fran Micol. slepa zagata 2, Anton Brazzana. ul. Carpison S, Terela Giongo. ul. Boschetto 1, Dominik Chierigo, ul. Istituto 20. M. Biaggini ul. Foscolo 22, Štefan Morelli, ul. Farneto 42, Ivanka Skočir. ul. Istituto 15. Anton Cek, ul. Belvedere 43, Fridrik Godnig. ul. stare pošte 2, Tomaž \Viegele poštne ulice i). Alojzij Vizzi, ul. Benvenuto 1, M. Gregorič, poštne ulice 3, Jakob Sever. ul. Belvedere 11. Josip Kosak, ul. Belvedere 21, Alojzij Pečenko, trgov, ulica 11, Ivan Kosmerl, ul. Belvedere 4. Juro Jaklič, ul. Sv. Katre t, Lovrenc Caggianello, ul. Farneto 2>\ Igu. Fajdiga. stari trg 1. Ivan Hervatin. Barriera vecchia 17. Jos. Kocjančič Barriera vecchia 1<J in mnogo drugih. V Rojanu : Fran Sinigoj. V Devinu: D. Ples. V Pazinu: Karol Mraeh. V Kopru: Peter Debellich. Iv. de Mori, Iv. Kersevani, Rok Avg. Zamarin, Pavla vd. Utel, Vit. Pizzarello, Josip Spangher, Inocenc Denardo. V Miljah : Edvard Lampe. V Barkovljah : Fran Lau-rič. Bened. C'olognati, Ivan Cergol. V Nabreiini: Stef. Gruden, Silv. Caharija, Fran Gruden, Kari Gradon, Ant. Kovač, Terez. Nemec. Na Prošeku : Ivana Tance, A. Gori u p. Iv. Belgrado v Sv. Križu. V Tržiču: Marija vd. Stocco, Ernesta Tam-burlini, bratje t eriaui. Tržaška predilnica. V Ronkah : Iv. Šarani. V Zagradu: Anton Visintin, Iv. Miani. V Gradišču: Peter Veuutti. Jak. Battigelli. V Korminu : Iv. Zavagna, Flaminij Colutti, Iv. Domicelj. Mar. vd. Colarig. V Mor aru: Iv. Donda.
Najbolj ekonomična kava.
Trpv.-oMna rssistrovana ziinu
z neomejenim jamstvom.
Y GORICI, semenlška ul. št. 1., I. liadstr.
-
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto |»o o°/0, navadne |>o 41/2°/o ifl vloge na Con to - corrent po 3.60°/o- Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno od plače vanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoril. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potoni položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 1)—dopoludne in
od 3--1 popoldne: ob nedeljah in praznikih
od i)—12. dopoludne.
Spedicijska poslovnica
Gašpar Hvalic
v Gorici v ulici Morelli št. 12.
se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje.
>ov zaprt voz za prevažavje.
Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja
FILIJALKA
c. li uri?, avstr. MMu zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
___
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 2V4°„ 30-dnevni odkaz 2yj o,L	o3 o	3-mesečni „ 2V/®
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, -28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti.
Nakaznice
na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropave. Keko kako v Zagreb, Arad. liielitz. Gablouz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line. Olomcu, Reichenberg, š?aaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l"uo provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. .laniČevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
| ZALOGA POHIŠTVA IN 08LEBAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcan^on Št. 1 — TRST
Zaloga poliiStva za jedilnice, spalnice in »prejemnice, žimilic in peresnie, ogledat in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
Agricol
patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji
kije mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh t rt ni h mrčesov in nsij. vseh ; žliželk na sadnih in drugih drevesih, ze-
lenjadi in cvetljieah. Navodilo za rabo ..Agricola** pošilja franko
Tovarn mila F. FeMerl k C.o
TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST.
ZASTOP IX ZALOGA na Goriškem pri g Frideriku Primas v tiorici. Travnik 10 (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar.