glasilo delavcev tosame Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto Izhajanja: XIII Št. 4 april 1977 Praznovanja Dan ustanovitve Osvobodilne 1 ton te slovenskega naroda je rojst-ni dan novega slovenskega naroda v najbolj zaskrbljujočih in žalostnih okoliščinah. Takrat so zapusti-ii narod tisti, ki so mu poprej krojih usodo in se zapisali okupatorju. Zato je CK KPS zbral okoli se-he zveste člane, soborce, zastopni-Jte krščanskih socialistov, demokratičnih Sokolov in napredne slovenske kulture. 27. aprila 1941 so se tako sestali predstavniki okrog dvajsetih skupin v Ljubljani pri ■losipu Vidmarju in ustanovili Os-yobodilno fronto, ki se je tedaj imenovala Protiimperialistična tronta. Sprejeli so program, ki je se bo val združenje vseh sil v enotno organizacijo, katera bo vodila spešen boj proti fašističnim okupatorjem. Sprejeli so načelo, ki od-Kianja razkosanje Slovenije in Jugoslavije. Osvobodilna fronta je postala najmočnejša množična organizaci- ja. Kmalu je imela svoje poganjke v slehernem delu slovenske zemlje, kajti terenski odbori OF so delovali uspešno in zavestno izpolnjevali naloge, ki so bile sprejete na ustanovnem sestanku. Slovenski revolucionar in komunist Boris Kidrič je na tem sestanku pravilno presodil, da bo trenutni strah med ljudmi kmalu prešel v vstajo, upor, če bo slovenskemu narodu pravilno prikazana rešilna pot: pot upora proti okupatorju, pot združevanja, enotnosti v OF pod vodstvom CK KPS. Tradicije medvojne OF danes nadaljuje Socialistična zveza delovnega ljudstva. Še en praznik bomo slavili — 1. maj, mednarodni delavski praznik. Takrat obujamo spomine na premnoge žrtve, ki so bile potrebne da, se je osvobodil delavski razred. Delavci so zapustili tovarne in se 1. maja 1886 množično zbrali na glavnem trgu v Chicagu. Njihovi delavski voditelji so demonstrativno zahtevali osemurni delavnik in boljše socialne pogoje. Policija jih je pregnala, šest delavcev ubila, veliko pa jih je aretirala. Tako so padle prve žrtve v boju za razredno solidarnost in vzpon delovnega človeka. Druga Internacionala je leta 1889 sprejela 1. maj kot praznik delavcev vsega sveta. Tudi pri nas so ga že kmalu praznovali, vendar je bilo vseskozi praznovanje povezano z borbo s policijo, aretacijami, žrtvami. Šele v novi Jugoslaviji doživljamo 1. maj kot praznik. Veselimo se svobode, doseženih rezultatov, lahko smo ponosni na naše delo in si pogumno naprej urejamo življenje. Nesreče pri delu V letu 1976 so nesreče pri delu, v primerjavi z letom poprej, močno porastle in sicer za celih 58%. To povečanje gre zlasti na račun nesreč, ki so se dogodile pri posluževa-nju delovnih priprav In naprav in pa v notranjem transportu. Članek je objavljen na 2. strani O ščitni žlezi, golši in raku te žleze Prof. dr. sc. dr. Marjan Erjavec Ščitnica je žleza na vratu, o kateri marsikdo ne ve kaj prida. Ploščata je, metuljaste oblike in leži pred sapnikom: od tod tudi njeno drugo ime — predsapnica. Njena edina, vendar dovolj tehtna naloga je zbiranje joda iz krvi in izdelovanje jodirane beljakovine, znane pod imenom tiroidni hormon, ki je soodgovoren za presnovo sleherne celice v telesu. Včasih tega hormona ni in tedaj se pojavijo bolezni kot tiroidni kretenizem in miksedem, ki sta dve obliki posledic upočasnjene celične presnove. Še pogosteje se pojavlja golša, ki je skupno ime za razne bule, ki nastajajo v ščitnici, ne glede na njihovo velikost, naravo in mesto nastanka. Navadno golša ni nevarna, le nadležna; kirurgi jo brez posebnih težav odstranjujejo z operacijo. Včasih pa je bula v tej žlezi prvi znanilec raka ščitnice, zločeste golše, ki bolnika vedno usmrti, če je ne zdravimo. Bula je torej prvi in navadno edinni zgodnji znak raka te vrste, ki ga bolnik morda sploh ne zapazi. Še teže pa spoznamo, če se razvije znotraj nezločeste golše. Enakomerno, obojestransko pove- čana ščitnica ni sumljiva, ker se rak vedno prične na enem samem mestu v žlezi. Napredovale in zanemarjene oblike raka kažejo najrazličnejša znamenja glede na vrsto razrasti oziroma zasevkov. Bula na vratu postaja vedno večja, vrašča v okolico in utegne bolnika dušiti — in zadušiti. »Kratka sapa« pove, da so prizadeta tudi pljuča, bolečine v pasu kažejo na zasevke v jetrih, najedene kosti pa povzročajo vedno hujše »revmatične« bolečine. Raka ščitnice odkrije vesten zdravniški pregled. Zločesto mesto se tiplje kot zatrdlina, podobna tršemu siru, medtem ko so nezločeste bule elastične, kot npr. gumijeve žogice. Dokažemo pa to hudo bolezen s pregledom tkiva, ki ga poskusno izreže kirurg, ali pa s pregledom posameznih celic, ki jih posrkamo iz bule s tanko iglo. Usoda teh bolnikov je odvisna predvsem od zgodnje diagnoze. Ko je rakovine še malo, jo lahko kirurg izreže v celoti, po potrebi pa učinek kirurškega posega podkrepi še kasnejše obsevanje. Ko pa je bolezen prešla meje, v katerih lahko bulo še operiramo, pa o bolnikovi usodi odloča zvrst rakavih celic. Nekatere »zrelejše« oblike rastejo razmeroma počasi in obdrže delno lastnosti materinskega tkiva, med drugim tudi zmožnost zbiranja joda iz krvi. Čeprav so take bule že napredovale in se razsejale, jih uspešno ozdravimo z radioaktivnim jodom, v katerem se skrivajo sevanja, ki se nato sproščajo v celicah in jih uničijo. Usoda bolnikov, ki so zboleli za »nezrelo« obliko raka ščitnice, je zapečatena, čim rakovine ne moremo več izrezati v celoti. Te bule rastejo silno hitro, predvsem na vratu samem, pa tudi po notranjih organizmih. Z obsevanjem zaustavimo rast le za krajši čas. Kako se obvarujemo raka ščitnice? Poznamo le en način: čim smo zapazili na vratu bulo, poišči-mo vestnega zdravnika. Navadno je bula nedolžna; le včasih gre za hujšo bolezen. Nikakor in nikoli pa narave tega pojava ne presojajmo sami! O potrebi temeljitejšega pregleda naj odloči zdravnik. Le tako bo mogoče bolezen odkriti in jo odstraniti pravočasno. Nesreče pri delu v letu 1976 Nesreča pri delu je poškodba delavca, do katere pride zaradi kratkotrajnih mehaničnih oziroma kemičnih učinkov ali pa je posledica hitre spemembe položaja telesa oziroma njegove nenadne obremenitve, če je do vseh teh vplivov prišlo zaradi opravljanja delovnih nalog. To je poenostavljena definicija nesreče pri delu, kot je določa Zakon o temeljnih pravicah pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Status take nesreče je imelo lani 46 ponesrečencev, ki so se po-škovdali pri delu na strojih, pri transportnih delih ali gibanju skozi tovarno. Zaradi omenjenih poškodb je bilo potrebno 643 okreval-nih delovnih dni, kar pomeni, da je trajalo povprečno zdravljenje poškodbe pri nesreči nekaj mani kot 14 dni. V letu 1976 so nesreče pri delu, v primerjavi z letom poprej, močno porastle in sicer za celih 58 %. To povečanje gre zlasti na račun nesreč, ki so se dogodile pri poslu-ževanju delovnih priprav in naprav in pa v notranjem transportu. Prikaz gibanja nesreč pri delu v zadnjih 5. letih pri 1000 zaposlenih: Leto: št. nesreč na 1000 zap. 1972 51 1973 52 1974 39 1975 35 1976 54 V preteklem letu je nastalo pri delu na strojih in napravah največ nasreč; sledijo pa padci delavcev, padci predmetov na delavce ter Usposobljenost In ročna spretnost sta mnogokrat odločilna faktorja za varno delo vsakem delu, zle:.:; pri posluževanju strojev je treba upoštevati, da so privir ~ t, natančnost, odgovornost in poznavanje nevarnosti pogoji za varno delo Iransport z vozički in ročni transport sta bila vzrok večim lažjim nesrečam v letu 1976 razni vbodi, vrezi zaradi ostrih predmetov in stisnjenja. Pri podrobnejšem pregledu poškodovanj, do katerih je prišlo na strojih in napravah je videti, da polovica teh primerov odpade na poškodbe, ki so nastale pri rednem delu, nekaj več kot četrtina na čiščenju strojev in naprav, do ostalih pa je prišlo pri popravilu strojev in naprav. Velik odstotek poškodovanj pri vzdrževalnih delih na strojih in čiščenju med delom, kaže na to, da se varstvena določila, ki govorijo o čiščenju in vzdrževanju, ne izvajajo zadosti dosledno. To je razvidno zlasti tam, kjer je med delom potrebno odstraniti nabrane ali nakopičene materiale (ki motijo redno delo) in so na razpolago pripomočki za njihovo odstranjevanje, toda zaradi delovnih navad in stimuliranega tempa dela niso pri uporabnikih najbolj v čislih in se jih neradi poslužujejo. Zamašena regulacijska naprava za klimatski sistem v mikalnlci preprečuje samovoljno spreminjanje pogojev ozračja v oddelku zlasti povečanje relativne vlažnosti Kot preje omenjene vzroke, bo treba odpraviti tudi vzroke, ki so povzročili precej številne (za razmere Tosame) padce delavcev in predmetov na delavce. To so zlasti boljša organizacija notranjega transporta in ureditev odlagalnih površin v proizvodnih oddelkih. V letu 1976 je bilo največja pogostost poškodovanj v oddelku be-lilnice, kjer je pogostost porasla glede na predhodnje leto za 1,5 krat. Nadpovprečna pogostost poškodovanj pri delu je bila zabeležena še v oddelkih tkalnice širokih tkanin, mikalnice in pripravljalnice. Absolutno gledano je bilo največ nesreč pri delu v mikalnici, kjer se je pripetilo 13 poškodb. V (Nadaljevanje na 4. strani) tem oddelku je bilo tudi največ tistih nesreč, ki so se pripetile pri čiščenju strojev in naprav. Kot v preteklih letih, so bili tudi lani moški predstavniki močne- mesecih Pretekli so že trije meseci odkar smo pričeli z novimi planskimi cilji. To je obdobje, ki že lahko pokaže na nekatere značilnosti leta 1977. Rezultati meseca januarja in februarja so sledeči: Delež letnega plana proizvodnje je DO presegla le za 1 %, medtem ko so imeli nekateri oddelki boljše, drugi slabše rezultate. Med njimi naj omenim oddelek mikalnice, ki je delež letnega plana presegel za 7 % in tkalnico ovojev, ki za isto obdobje beleži 16 % preseg. TOZD Saniteta je v tem obdobju presegla plan za 1 %, TOZD Filtri pa za 3 «/„. Z rezultati v preteklih dveh mesecih ne moremo biti povsem zadovoljni, predvsem zaradi dveh vzrokov: V mesecu januarju in februarju običajno ni veliko odsotnosti zaradi rednega dopusta, tako bi povečana prisotnost na delu lahko vplivala na boljše rezultate. Obstaja pa še vedno sorazmerno visoka bolniška odsotnost, kar vpliva na zmanjšanje števila ljudi na delovnih mestih. Za oddelek konfekcije je zastopani pri poškodovanjih kot ženske. Pogostost poškodovanja je pri delavcih skoraj za polovico večja kot pri delavkah. F. V. lahko rečemo, da je na slabo doseganje plana vplivalo, poleg ostalih vzrokov tudi premajhno število zaposlenih. V januarju je bilo na delu v oddelku le cca 131 proizvodnih ljudi, v februarju pa že 141,8 ljudi, kar pa je še vedno pod normalnim stanjem. Novo zaposleni delavci, ki smo jih sprejemali v oddelek konfekcije, v obdobju od druge polovice januarja do konca februarja niso v celoti pokrili potreb po delovni sili. Ker smo novo leto 1977 pričeli s sorazmerno nizkimi zalogami precejšnjega dela naših artiklov, seje kmalu pojavilo stalno pomanjkanje nekaterih izdelkov. To pomanjkanje se nadaljuje tudi v mesecu marcu, ki pa bo po predvidevanjih uspešnejši, vsaj za oddelek konfekcije, ki je bil v prejšnjih dveh mesecih precej pod letnim planom. Oddelek belilnice je letošnje leto začel z velikimi zalogami surovih tkanin, ki pa so se zaradi prav tako velikih potreb začele hitro zmanjševati, tako da lahko trdimo, da bodo ob koncu meseca marca že minimalne. Tkalnica gaze, ki že od začetka leta obratuje tudi ob prostih sobotah, letni plan izpolnjuje, vendar zaradi velike izrabljenosti K0-VO statev in slabših partij preje le s težavo zadržuje proizvodnjo v višini prejšnjih let. Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo, da se bomo morali močno prizadevati za čim boljše doseganje letnega plana, saj se že na začetku leta lahko zamislimo ob pregovoru: »Ura zamujena, ne vrne se nobena!« Jože Podpeskar, dipl. ing. Proizvodnja v preteklih dveh SIND KALNA LISTA 77 Sindikalna lista je skupen dogovor organizacij in organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije. V njej so zapisana stališča o tistih vprašanjih, za katere se sindikati prizadevajo, da bi bila enotno urejena v družbenih dogovorih o razporejanju dohodka za območje, v samoupravnih sporazumih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke dejavnosti ter v samoupravnih splošnih aktih temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. Sindikalna lista nima neposredne pravne veljave. Stališča sindikalne liste postanejo obvezna za udeležence samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ko bodo — z zavzemanjem sindikal- nih organizacij in drugih udeležencev samoupravnega sporazumevanja — postala sestavni del teh dveh aktov. Sindikalna lista za leto 1977 prinaša sledeče spremembe, ki so zanimive za našo delovno organizacijo: — Regres za prehrano med delom, ki je v delovni organizaciji organizirana se poveča od 200 din na 285,— din na delavca. Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in druge osebe, za tiste delovne dneve, ki niso na delu v temeljni ali drugi organizaciji, to je v času dopustov, bolniškega stale-ža, službenega potovanja in prostih dni. — Sredstva regresa za letni dopust se oblikujejo v višini najmanj 1.100,— din in največ 1.400,— din na delavca, vštevši učence poklicnih šol. V preteklem letu so bila omenjena sredstva oblikovana v višini 1.100,— din. Ker so sredstva regresa za letni dopust namenjena nadomestilu dela stroškov letnega oddiha predvsem tistim delavcem, ki sami brez solidarnostno združenih sredstev ne morejo kriti teh stroškov, pa tudi za skupna vlaganja v razširitev počitniških zmogljivosti, predvideva sindikalna lista, da ne morejo vsi člani delovne organizacije dobiti regres v enakem znesku, ampak ga je potrebno razdeliti glede na socialno stanje zaposlenih. Osnove in merila za delitev regresa določijo delavci v območnih družbenih dogovorih in samoupravnih splošnih aktih delovnih organizacij. V samoupravnih splošnih aktih delavci določijo tudi, kolikšen del sredstev regresa združujejo in namenjajo za povečanje počitniških kapacitet. [Nadaljevanje na strani 5) . Dnevnice za službena potova-•flja v državi se povečajo: za čas odsotnosti od 8 do 12 ur od 96.— din na 110.— din za čas odsotnosti nad 12 ur od 150,— din na 170.— din. . ~ Stroški prenočevanja na pod- lagi računa se krijejo do 195.— din, dosedaj na podlagi računa 170.— padajo vse leto tudi v času šolskih počitnic in v času odsotnosti zaradi bolezni in znašajo: — v I. letniku 820.— din (netto) dosedaj 720.— dni — v II. letniku 960.— din (neto) dosedaj 840.— din — v III. letniku 1.140.— din (netto) dosedaj 1.000.— din. vplačuje tudi večji znesek. Član SS, ki vplačuje večji znesek od 50,— din lahko dvigne ves izkupiček, ko njegova osnova doseže 300,— din. To se pravi, da lahko vedno dvigne svoj denar nad 300,— din. Ta glavnica 300,— din pa ostane v blagajni, dokler se član SS ne izjasni, da izstopa iz članstva. » V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje 85.— din, dosedaj /5.— din. Znižana dnevnica znaša za čas odsotnosti od 6 do 8 ur 55,— din, dosedaj 50. —din. Do tako znižane dnevnice so upravičeni delavci, ki nastopijo službeno potovanje vsaj dve uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali pa končajo dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa. v T Nagrade učencem poklicnih sol m učencem v učno pogodbo pri- — Sindikalna lista predvideva nadomestilo osebnega dohodka za delo v času udeležbe na mladinskih delovnih akcijah. Osnova in višina za izračun nadomestila osebnega dohodka za čas odstonosti zaradi udeležbe na mladinski delovni akciji je enaka kot osnova za izračun osebnega dohodka za čas rednega letnega dopusta. S tem sem na kratko omenil najpomembnejše novosti, ki jih prinaša sindikalna lista za leto 1977. Marjan Hafner samoupravni sporazum o sindikalni samopomoči . Z aprilom bo KOOS zopet organiziral sindikalno samopomoč, katera je bila ukinjena v lanskem le- Ze takoj ob prekinitvi te samo-P0.tn?či smo sindikalni delavci raz-nušljali o načinu te dejavnosti. Bi-10 Je več predlogov, a nobeden ni Popolnoma ustrezal, tako, da je bi-!° Problematično, kateri način bi i?gabili in ga dokončno oblikovali. •'■UOS je obravnavala samoupravni sporazum o sindikalni samopomoči. kateri pa je nekoliko spreme-nJen..Ta sporazum je osnovni akt o delitvi samopomoči in obsega ce-otno dejavnost še posebno pa ure- Ad 1 Člani sindikalne samopomoči (SS v nadaljevanju besedila) lahko postane vsak član našega kolektiva in ki pristane na samoupravni sporazum ter da podpiše ob pristopu, da se mu mesečno odteguje najmanj 50,— din. Ad 2 Čan SS ima naslednje obveznosti in pravice: Redno mesečno mora vplačevati v združena sredstva SS prispevek v višini naj m jan 50,— din, lahko pa Ad 3 Oblikovanje in uporaba sredstev SS. Sredstva SS se oblikujejo: — z vlogami članov SS — s solidarnostnim prispevkom vsakega posameznega člana ob dvigu posojila — od obresti za vložena sredstva v banki — od zamudnih obresti za nepravočasno vrnjenih obrokov posojil- Določen del združenih sredstev se izloča v obvezno rezervo, katera znaša najmanj 20000,—. Ta rezervna sredstva se lahko uporabljajo za — dajanje izrednih posojil članom SS — plačilo honorarjev in stroškov SS. Ad 4 Vsak član SS lahko dobi posojilo v višini do 4000,00 din z obveznim solidarnostnim prispevkom 0,5 % od dobljenega posojila. Vse prispele vloge za dodelitev posojila odobrava komisija, ki jo sestavljajo člani vsake OOS in člana KOOS ter blagajnika. Ne glede na komisijo pa lahko vsak član dobi posojilo v primeru nesreče ali v drugih izrednih primerih. Posojilo se mora vrniti v 10 mesecih. V izrednih primerih se to dobo lahko podaljša. Celotno poslovanje SS nadzira nadzorni odbor KOOS na osnovi obračuna in poročil o poslovanju. SS se likvidira, če pade število njenih članov pod 50. Ivan Drolc članstvo v sindikalno samopomoč z- pravice in obveznosti članov sin-dikalne samopomoči • oblikovanje in uporaba sredstev sindikalne samopomoči 4- dajanje posojil iz sredstev sindikalne samopomoči • upravljanje in poslovanje v sindikalno samopomoč 6- likvidacija sindikalne samopomoči 1' Prehodne in končne določbe Prav je, da opišem vsako poglavje v nekaj stakvih, saj je ta -Porazum zelo obišren in vsi tisti, kateri bi želeli biti z njim seznan-Jem, ga boste lahko dobili pri blagajničarki sindikalne samopomoči tov. Francki Lekan. Samozaščita ni isto kot družbena samozaščita Namen in naloge samozaščite kot sestavine civilne zaščite se bistveno razlikujejo od namena in nalog družbene samozaščite. To velja poudariti zato, ker mnogi ta dva pojma ne razlikujejo in je tako torej za njih samozaščita isto kot družbena samozaščita. To pa seveda ne drži. Pri samozaščiti gre za sodelovanje vsega sposobnega prebivalstva pri zaščiti in reševanju ljudi in imetja ob vojnih akcijah ter naravnih in drugih hudih nesrečah. Naloga družbene samozaščite pa je preprečiti sovražno obveščevalno in drugo podtalno dejavnost, katere namen je škoditi naši družbeni ureditvi ali zrušiti naš družbeni red, preprečiti drugo podobno sovražno dejavnost, naperjeno proti naši skupnosti, doseči, da bo sovražna propaganda neučinkovita in varovati družbeno imetje pred škodo, povzročeno bodisi iz zlonamernih ali koristoljubnih Dober Pravijo, da je najlepša stvar na svetu ljubezen, pa še ta, da prej ali slej gre skozi želodec. Tako tudi še tako lepo delo izgubi vrednost in lepoto, če ga opravljamo s praznim želodcem ali če ga napolnimo kar tako, brez teka, samo da nismo čisto tešč. Vem, da ste že vsi uganili, kam pes taco moli. Seveda, o naši novi menzi bo tekla beseda v naslednjih vrsticah. Bliža se uresničitev dolgoletne želje — imeti svoj obrat družbene prehrane, kjer bomo vsaj delno lahko vplivali na to, kaj bomo za svoj denar toplega pojedli. Vsaka gradnja se navadno začne pri opeki in malti, v 20. veku pa še prej pri gori papirja, ki znatno poveča vrednost investicije. Tov. Dimic, ki bdi nad vsem-kar se v Tosami gradi novega in popravlja starega, je povedal, da smo z deli za novo menzo pričeli dejansko šele 15. decembra. »Graditelj« iz Kamnika je soliden izvajalec del, pomaga pa mu še idealno Vodja investicij Janez Dimic vreme, saj ni pravega mraza, ki bi delo oviral. Tako lahko upamo, da bo objekt dokončno izgotovljen že pred pogodbenim rokom, t. j. pred 1. majem.« Beton in opeka že, kaj pa ostalo? »Lahko povem, da nismo »spali«. Vsa oprema je domače proizvodnje in praktično nova. Graditelj pa ima svoje ljudi ali kooperante, ki bodo poskrbeli, da bo za njimi ostal moderen in praktičen objekt, v katerem bo užival tako kuhar nad čigar kotlom bodo šumele prezračevalne naprave kot vsak delavec — gost, ki ga bo prijeten duh iz kuhinje privedel za eno od številnih miz v jedilnici.« Marsikatera grenka beseda je bila izrečena že na račun menze, tek, sodelavec! češ da je spet nekaj narejeno »za silo«. Kako vi kot strokovnjak gledate na sedanjo gradnjo? »Ne bi rad svoje mnenje postavljal za edino pravilno, vendar v danem primeru je izbrana rešitev komercialno in praktično najboljša, poleg tega pa obstoja možnost razširitve jedilnice z minimalnimi stroški, kapacitete same kuhinje pa so dovolj velike, da bodo zagotovile naše potrebe.« Tov. Franc Anžin, naš sekretar mora že po službeni dolžnosti poznati problem menze in pri njenem bodočem delu pomagati. »Da, lep objekt bo to, saj bo v jedilnici kar 150 sedežev, iz kuhinje pa bo prišlo vsaj 300 obrokov v eni izmeni, če se bo pokazala potreba, pa je to število možno tudi povečati. Samo jedilnico bomo lahko uporabili tudi drugače. Do sedaj skoraj nismo imeli prostora, kjer bi se lahko neovirano in v miru v večjem številu zbrali ter se pogovorili o našem delu in problemih, ki bi nas morebiti trli. To bo mogoče sedaj v novi jedilnici, ki bo dovolj svetla in velika, da ne bo treba drug drugemu hoditi po prstih.« Skladišče in preskrba, pri tem je do sedaj včasih zaškripalo? Bolj me je skrbela nova organizacija dela v novi menzi, vendar tudi to smo ugodno rešili, saj nam je svojo pomoč z veseljem nudil Center gostinskih šol iz Ljubljane. Strokovnost kadrov, pestri jedilniki, pravilna kalorična vrednost in seveda zadovoljen gost, to so problemi, ki jih oni vsak dan rešujejo. Z njihovo pomočjo pa bo šala doseči, da bo tudi večina nas zadovoljnih. Na tem mestu pa bi želel poudariti, da pa ne smemo pričakovati, da nam bodo za mal’ denar v krožnik padale kar zvezde.« Kaj se nam torej obeta? Predvsem doma kuhan topel obrok. Ta naj bi bil raznovrsten, njegova kalorična vrednost programirana za srednje težko delo. Čutim, da vas že celi čas tišči, koliko bomo odšteli za to našo malico. Zavedati se moramo, da veliko želje stanejo, pa naj plača ta ali oni, koliko pa nas bo domača kuhinja in topli obrok stal, bo točno pokazal čas in delovanje menze. Kolektiv bo vse sile napel ustreči vsaj večini, vsi pa tako ne bomo nikoli zadovoljni. Toplo malico bomo regresirali kolikor nam to dovoljuje sindikalna lista in naše delo. Od vseh pa pričakujemo razumevanja in strpnosti saj nam je želja vseh, da bi se pri delu dobro počutili in da bi bil delovni uspeh temu realen dokaz. »Bojim se, da bo v začetku tudi v novih pogojih kdaj. Skladiščni prostori so precej skromni, zato bo treba večkrat v manjših količinah nabavljati, to pa ni vedno niti iz vedljivo, še manj pa lahko. V bližnji prihodnosti bomo skušali nabavo organizirati sami, kar bi seveda marsikaj olajšalo in rešilo. Človek, nad katerim smo se do-sedaj jezili, če je bila klobasa premajhna že dalj časa nosi ime Marjan Štrukelj. Po neuradnih podatkih bo tudi vnaprej naslov za opravičevanje naših želodčnih težav isti. Ker vem, da se še ni naučil cq-prati, sem ga pobaral, kaj on pričakuje od nove menze. »Ravno čudežev ne pričakujem. Upam pa vsaj na realne možnosti za normalno delo, kjer nam bo dano ustreči tudi večini trdovratnih nezadovoljnežev, ki »iščejo dlako v jajcu.« Naj večja nagrada mi je, če lahko vsakomur ustrežem, mu dam to, česar si od kuhinje želi.« Prehod iz sedanje skromne kuhinje na sodobno menzo ni ravno mačji kašelj? »Res je, kar skrbelo me je malo. Vendar je to minilo. Odgovorni tovariši v Tosami mi nudijo vsestransko podporo in pomoč, na tekočem sem z vsemi dogajanji v zvezi z menzo. GŠC iz Ljubljane nam je ponudil svojo strokovno pomoč, da delo »steče«. Marsičesa pa smo se naučili tudi do sedaj, v težkih pogojih dela, polnih improvizacije in iznajdljivosti.« Vodja okrepčevalnice Marjan Štrukelj Predvsem me zanima, kaj bo z novo menzo dobil moj in mojega sodelavca trebuh? . »Naš glavni cilj je topli obrok n-} opustitev večine hladnih jedil, ki so dostikrat iz raznovrstnih razlogov človeku nezdrave. Težko mi je povedati kaj več in konkretnega, ®aJ je vse še v fazi priprav, vse so • ^ Predvidevanja in želje. Kako *n kaj smo naredili mi, in kaj smo Pobili z novo menzo vsi, pa boste lahko kasneje najbolje povedali vi.« . Začetni koraki so pri malčku ne-sigurni? „ “Tudi naša menza bo tak mal-rek, le s to razliko, da bo postavljena na sigurne noge. Gotovo bo aaj zaškripalo, vendar vam lahko Piirne vesti obljubim, da bo vsak Pan prinesel kaj novega, kar bo dokaz, da se z vsemi močmi trudimo dokazati, da zaslužimo vaše zaupanje. V to svrho bom organiziral dopolnilni kuharski tečaj za vse osebje, da ga ne bo med nami, ki ne bi vsaj v grobem poznal vseh kulinaričnih skrivnosti.« »Pred nami je pomembna delovna naloga, ki bo zahtevala od nas mnogo znanja in prizadevanja, da bomo kar najbolj uspeli. Samo nečesa si želimo: vaš zadovoljen nasmeh, ko boste odhajali iz jedilnice in pa objektivne kritike.« Nekaj takega pa si želimo tudi mi, mar ne? Tone Stare Skromno kuhinjo bodo zamenjale modeme priprave, za kuhanje toplih jedi Srečali smo se v v Čebinah Četrtek je. Mrzlo jutro in čisto nebo obetata lep in sončen dan. Kratko ogrevanje »fička« in že sva se »guncala« proti Trbovljam. l vsako minuto je postajalo nebo svetlejše, vožnja pa vse lepša. Trojanski klanec rad včasih ponagaja marsikateremu vozniku, vendar 9cem nudi poseben čar ob vzhajajočem soncu. Marsikdo je svoje vo-zdo ustavil ob cesti in pasel svoje oči na idiličnem pogledu proti revirjem, ki so zaviti v rahlo meglo nudili enkratni užitek očem, želj- nih spoznavati našo ožjo domovino polno naravnih lepot. Iz Trojan, od »Konjška« sva se po čudoviti vijugasti cesti s fičkom spuščala navzdol v lepo in ozko dolino mimo prelepega kopališča Medijske toplice, pa naprej do Zagorja, ki je bilo zavito v dim. Tu cesta ni več ravna, številne udrtine so priča delu rudarjev, ki kot krti rijejo pod zemljo, da bi nakopali čimveč rjavega zlata, t. j. premoga, ki nam na zapečku naredi zimo prijetnejšo. Vendar že pogled na motne barve vseh zgradb je dokaz, da je delo rudarjev težko, življenje vseh v tem kraju pa ni rožnato. Krožni otok in množica smernih napisov me je napotila na levo, proti Trbovljam. Pogled na prometni znak, ki mi je pokazal, da sem spet v rudarskem naselju. Na desni je visoko v zraku lebdel oblak finega prahu. Visel je kot usoda nad tovarno cementa, ki nas po svojih močeh zalaga po iskanem in prepotrebnem materialu. Zavil sem levo in po nekaj sto metrih se je pred mojimi očmi pokazala množica modernih zgradb, svetleči napisi pa so še poudarjali impozant-nost gradenj. Redke, nizke in stare hiše so čudno delovale na celoten vtis o Trbovljah, kjer na vsakem koraku čutiš, da si v mestu, ki se razvija, kjer roke vseh prispevajo spremeniti črn videz nekdanjega naselja. Trbovlje so postale pravo in iepo mesto, ponos in radost vsakega meščana. Delavski dom je bil cilj mojega potovanja. Ogromna zgradba poslikana z motivi iz rudarskega življenja je vredna ogleda. Tako sam delavski dom kot urejena okolica sta vaba za oči in bi lahko bila v ponos vsakemu kraju in mestu. Shod novinarjev tovarniških glasil je zbral preko dvesto udeležencev, od katerih verjetno ni bilo nikogar, ki bi ga zgradba delavskega doma ne im-presionirala. Blizu doma je rumeno obarvana stavba, ki ponazarja začetke in kasneje razvoj borbe delavcev, da bi dosegli to, kar danes imamo. Le koliko odrekanja in žrtev je terjal ta boj, koliko človeških življenj je bilo danih, da je bil storjen samo eden od korakov k ureditvi naše sednaje družbe. Ura, rov in premog, to so bili činitelji, ki so uravnavali življenje rudarjev in kasneje umetnikov, ki so radi ustvarjali na motive iz rudarskega življenja. Kratek posvet v Delavskem domu in izmenjava mišljenj novinarjev pod strokovnim vodstvom republiškega sekretariata sindikata sta bila dobrodošla vsem udeležencem shoda, saj smo se pogovorili kaj naj bi predstavljal vsak dopisnik ali urednik tovarniškega glasila. Urnik shoda in čas sta nas priganjala, tako da se je kmalu vlekla dolga kača vozil proti hribom, proti Čebinam, kjer je bil ustanov-kongres KP Slovenije. Prah izpod koles predhodnega vozila mi je nekoliko zagrenil potovanje in čudovit pogled na okolico, vendar pogled z vrha obrobnih hribov Trbovelj na Zasavsko dolino, ki se je kopala v sončnih žarkih, je bila za vse lepa nagrada. Kratko premikanje nog, dolgo pot partizanskih minut, kot nam je v šali rekel vodja, nas je pripeljalo mimo stare kapelice do hribovske domačije v vasi Čebine. »Tu«, nam je povedal vodja, »tu Prisrčen pogovor z Mihom Marinkom ... Še se bomo srečali, smo si obljubili... je bil ustanovni kongres KPS«. Domačija je precej oddaljena od naselij, gozdovi so nudili zatočišče in sigurnost. Žandarjem je oddaljenost domačije Barličevih vlivala strah, tedanjim komunistom pa nudila varnost in kotiček, kjer so se lahko v miru pogovorili o delu in lačrdh KP. Tovariš Miha Marinko, udeleženec ustanovnega kongresa KPS, je sem prisotnim z veseljem pripovedoval o dogodkih s kongresa in o življenju in ustanovitvi partije v težkih letih pred drugo vojno. Čeprav obremenjen z mnogimi leti in preživetimi surovimi strahotami vojne še najde čas za šale in vedro besedo. Rad se j 2 spomnil vedrih trenutkov s tovariši, ko je njihovo delo oviral tedanji družbeni sistem in žandarji, ki so vse sile vložili v onemogočanje delovanja KP. Danes živimo v socialistični Sloveniji in Jugoslaviji. Redkokdaj pomislimo na te, ki so svoja življenja dali za to, kar danes imamo. Mnogi člani partije so raje dali svoje življenje, kot da bi izdali svojo domovino kot da bi zatajili cilje, za katere so se borili. Tudi danes se borimo za razne cilje, katerih vsi imajo en skupen cilj: razvoj naše družbe in zadovoljstvo nas vseh. Toliko za danes. Prihodnjič vam bomo v kratkem skušali predstaviti dogodke o zgodovinski noči, ko je bil ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije na Čebinah, v mali hribovski vasici nad Trbovljami. Tone Stare SAMOZAŠČITA NI ISTO KOT DRUŽBENA SAMOZAŠČITA (Nadaljevanje s 5. strani) pobud ali iz malomarnosti. Seveda bomo tudi naloge družbene samozaščite, v korist vse skupnosti, uspešno opravljali le tedaj, če bomo v njej dosegli potrebno množičnost. V tem pogledu velja torej isto načelo za samozaščito in za družbeno samozaščito. Veljavni zakonski predpisi določajo, da so občani in delovni ljudje dolžni sodelovati pri zaščiti in reševanju ljudi in imetja, in to tako v vojni kot ob naravnih ali drugih hudih nesrečah. Toda to je obenem njihova moralna in solidarnnostna obveznost do soljudi, ki so v stiski, in do vse skupnosti. Nedopustno in z odnosi v socialistični družbi nespojljivo bi bilo, če bi kdorkoli neprizadeto opazoval stisko soljudi ali vedel zanjo, pa jim ne bi priskočil na pomoč ali bi vedel, da je v nevarnosti ali se uničuje njegovo imetje, imetje drugih ali družbeno imetje, pa ne bi storil ničesar, da bi ga zavaroval ali rešil pred škodo ali uničenjem. Vsak tak primer, vsak tak človek bi zaslužil najresnejšo obsodbo. Sicer pa moramo ugotoviti, da so naši občani in delovni ljudje, ali vsaj velika večina, doslej ob naravnih in drugih hudih nesrečah vedno priskočili na pomoč prizadetim ali sodelovali pri reševanju ogroženega premoženja in to bodisi samoiniciativno ali na pobudo oziroma po navodilih ustreznih organizacij ali organov. Potrebno je le, da se v tej smeri še bolje usposobijo in učinek samozaščite bo prav gotovo še večji. A. F. Slikarska upodobitev ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije pred 40 leti O delu naših gasilcev Ravnokar bo minilo leto dni od našega občnega zbora. Naša dolž-n°st je, da pogledamo nazaj in si zadamo smernice za naprej, da u-giatovimo, kaj smo naredili in kaj ni še morali narediti, da bi naše nnlo in uspehi bili še boljši. No vseeno lahko rečemo, da smo v minulem letu bili kar aktivni. bila povprečno okoli 75 %. V podjetju smo imeli nekaj manjših požarov, kateri so bili na srečo in po zaslugah naših gasilcev in delavcev že v kali zadušeni. Udeležili smo se vseh razpisanih tekmovanj, 22. 5. je bilo v Mariboru republiško predkongresno tekmovanje, katerega smo se udeležili s tremi deseti- Na sestanku gasilskega društva Naše tekmovalne desetine so dosegle zelo lepe uspehe v občinskem, kakor tudi v republiškem merilu, tudi v preventivi smo bili zelo de-. vni, saj smo imeli 10 rednih in 2 tzredni seji. Udeležba na sejah je . Dne 17. 3. 1977 je bila 10. seja zborov skupščine OIS Domžale, KJer smo obravnavali; __ z