Ghisilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja EDKISTVO (X OFRAVJk PTOJ PREŠERNOVA 7 — fELEJ^ stev 15» e3U)VNI KACUV pri NAROONi banki. c>U[)RU2N1CA PTUj STEV 343 1-2i>c IBSJOJB OREDNISKi OOBOB - ODGOVORNI urednu! vrabl J0Z» ROKOPISOM KE VRAČAMO - HSKA MARIBORSKA TISKARNA LBTNA NAROCMINA MO O«. POLLETNA 250 Dih ČETRTLETNA 12S DIM Štev. 49 — Letnik VII. PTUJ, 10. decembra 1954 PD«tntna platana » Rotovlnl Cena din 10.— Zadnie dni po svetu OBRAČUN z »MUSLIMANSKIMI BRATI« V EGIPTU Nedavni poskus naJTeakcionar- nejše versko-polHične organiza- cije »Muslimanski braljei., ki je skušala z atentati pieusmeiiti politični razvoj v Egiptu v sebi koristno smer, je pred nekaj dnevi doživel svoj najbrž ne- pričakovani konec. Revolucio- narni svet je namreč, če je hotel ostati na oblasti in izvršiti svojo nalogo do konca, to je usmeriti Egipt po poti napredka, moral izvesti drakonske ukrepe. Zato je posebno sodišče oljsodilo ne- uspelega atentatorja ter šest vo- dilnih članov organizacije »Mu- tlimanski bratje« na smrt. S tem se je začelo v Egiptu novo obdobje pod režimom revo- lucionarnega sveta. O tem, kak- .ien bo nadaljnji razvoj v Egiptu i je glede na okoliščino, da je v deželi velik del prebivalstva še vedno mnogo preveč zaverovan ! v preteklost in kjer so sile na- predka še vedno zelo šibke, je nedvomno težko napovedovati. MOSKOVSKA KONFERENCA O EVROPSKI VARNOSTI Ko smo zadnjič poročali o predlogu iz Moskve, da bi orga- ^ niziralj konferenco o evropski \ varnosti in o naglici, s katero bi \ se naj konferenca začela, še pač \ ni bilo gotovo, da bo do konie- \ renče res tudj prišlo. Konferenca je bila, čeprav brez zastopnikov iz zahodnega sveta in je sprejela, kakor je bilo glede na predhodne grožnje o utrditvi vzhodnega bloka pričakovati, temu ustrezne sklepe. Seveda so bili ti sklepi opremljeni s klavzulo, da bodo vresničeni, *če bi prišlo do rati- fikacije pariških in londonskih sporazumov«. Ker je ratifikacija teh skoraj zagotovljena stvar, je izvršitev sklevov s te konference prav tako skoraj izvršeno dej- stvo. Tako konferenca po svojih zaključkih ni niti malo prispeva- la k varnosti v Evropi, kakor je bil njen namen, temveč prehodno celo poglobila nasprotja, čenrav je celotno vzdušje sedaj takšno, da je večia verjetnost "iporaTU- mevanja, kakor za poglabljanje nasprotij med blokoma in med narodi sploh. FREDSEDNTTv TT^O NA POTI O INDIJO Naša država je doslej vztrajala v svoji mednarodni politiki med blokoma in bo po vsej verjetno- st} tudi v bodoče Ker je še ne- kaj držav, ki zasledujejo rsto mednarodno politiko, med njimi tudi Indija, kamor se je pred ne- ka! dnevi nanotil naš predsednik Tito, je to naše stališče sprožilo v širšem svetu domneve, da se prav z njegovim potovanjem da- leč na jugovzhod ustvarjajo prve osnove tako zvanega ^tretjega blnka^ in so to -»zaslugo* pripi- calj prav Titu. Seveda so naši ljudje v svetu, kakor tudi pred- sednik Tito sam te domneve, kar je v ostalem že znano vsem, ki so zasledovali jugoslovansko'zu- nanjo politiko, odločno pobili. Jugoslavija je vedno nasprotova- la politiki blokov v mednarodnih odnosih ter jo celo smatrala za silno škodljivo stvar za medna- rodno sporazumevanje Tako tudi ob predsednikovem potovanju v Indijo ne gre za ustanavljanje tretjega bloka, pač pa le za utrditev že obstajajočih prijatelj- skih zvez med obema državama. Te zveze pa ne služijo drugemu namenu kof miru. Predsednik Tito bo oh tej pri- ložnosti obiskal tudi Burmo, ob povratku pa še Egipt, kamor ^o ga povabili prav te dni. ko je potoval skozi Sueški prekop. SMRT VIŠINSKEGA Pred koncem novembra je v ZDA, kjer j? pred OZN zc^fnpal svojn dTŽa\'o, zadela kap Andre- ja Višinskega, nekdanjega t.u- nanjprja ministra ZSSP in bivše- ga Sfnlinoveaa državneaa fr>i''lca v procesJh proti ^sovraihihom države*, kakor so imenovali vse tiste, kj fo se drznili samo malo podvomrt^ ' no-rmotljivost 'Stali- nove politike. Spominska plošča r Lackovi ulici Od nedelje, 28. nov. 1954 je že lepo število prebival- cev iz Ptuja in okolice ter dru- gih obiskovalcev Ptuja obstalo pred ploščo na stopniLšču Bren- čiičeve hiše v Lackovi ulici v spomin heroju Jožetu Lacku, ki po aretaciji v tej hiši, ki je bila ves čas okupacije po izse- Litvi Brenčičeve družine v Sr- bijo, sedež izpostave fažistične tajne poldcije (Gestapo), preži- vel strahotne muke zaradi pre- tepanja in mučenja ter je bil pred to hilšo izpostavljen zasra- movanju pobesnelih izdajalcev in fašističnih hlapcev, ki so se tolažili ob Lackovi aretaciji in njegiovj smrti, da je zlomljen odpor proti okupatorju v ptuj- skem okraju. Mestna odbor ZB NOV Ptuj je izbral letošnji Dan republike za odkritje spominske plošče he- roju Jožetu Lacku na hiši, kjer je lepo število rodoljubov iz ptujskega clo-aja in tudi iz dru- gih okrajev pretrpelo grozne muke zaradi trpinčenja ravno zato, ker niso hoteli izdati fa- šistom svojih iMrtazanskih so- borcev in simpatizerjev OF. Odkritja te spominslslušall in mu tud pritrjevali kot vedno, ko zbra nemu ljudstvu tako od srca go- vori o domačih in svetovnih problemih. S to spomim^o pložčo je me- sto Ptuj pridobilo nov doku- ment našega časa, ki bo tudi našim zanamcem obujal spomi- ne na najsvetlej,?e obdobje naše zgodovine, ko so se uresničeva- lo želje naših prednikov o bratstvu, o svobodi, neodvisno- sti naših narodov, o ljudski oblasti in o socializmu. Mestni odbor ZB NOV bo čuval to spo- mdinjsjko ploščo in vlagal vse svoje sile v to, da bo temiu Spominska plošča odkritju v doglednem času sle- dilo še odlo-itje nagrobnega spo- menika heroju Jožetu Lacicu in odkritje kulturnega doma J,ože Lacko v Ptuju, kjer se bo zbi- ralo, izobraževalo in tudi raz- vedrilo naše delovno ljudstvo Po tolikih letih neustrašenih biorb dela in prizadevanja, da bi bilo delovnemu ljudstvu v naši domovini lepše in bolje. Dr. Potrč Jože med govov^om Zimski čas prinaša v naše va-1 sa oživljanje prosvetnonkiiltar- nega in političnega dela. Dru- gačno delo nas je vezalo iJOleH, drugačno nas bo dvigalo iz Jam- skega mrtvila. Ven iz mrtvila! Saj je naše geslo: Zivetd in ne životariti! In Domava? Na sestanku SZDL je bilo razčlenjeno delo v vasi, pomanj- kljivosti dela, postavljen je bal tudi okviren program dda za , prihodnje. O čem je razpravljala SZDL I v Domavi? ! Naloge SZDL niso naloge sa- ; mo odbora, to so naloge nas \ vseh, zato t>o treba več in tes- nejše povezave članstva z od- borom. Te do sedaj ni bilo v za- dovoljivi meri. Zakaj so nastali nekateiTji odstopi, (ki so se sicer izravnaili z novimi pristopi!)? Članom še vedno ni dosti jasen pomen organizacije in nič čud- nega ni, da izjavi član z neraz- jasnjenim pojmovanjem: »Saj nič nimam od SZDL!« In ven- dar: mar niso naloge, ki jih vr- ši SZDL življenjskega pomena? Ljudska skupščina, ki je bila iz- voljena od ljudstva in katere I pravi zastopnik je, je izglasova- la že celo vrsto zakonov v za- ščito vsega delovnega ljudstva, n. pr.: Socialno zavarovanje, samouprava v gospodarskih podjetjih, zaščita mater in otrok, invalidski zakon itd. Glej- mo naš-e onerojOgle! 2e socialni organi sami urejujejo, da pre- življajo onemogli brezskrbno svoje zadnje življenjske ure. Ne- kaj je: Prav hitro razumemo stvari, ko gre za naše osebne pravice in koristi, stvari pa, ki so širšega pomena, i>a precej teže dojemam;0. Prav bo, da bo- mo dobivali širši vpogled v da- našnje življenje, prav pa bo tu- di, da bo znala SZDL napotiti ljudi na prvi forum, prav, da bo znala težave obrazložiti. Na sestanku je bil obrazlo- žen izraz in pomen komun kot združenje večjega teritorija z zaključnim gospodarskim obe- ležjem. Trenutno kažejo Dor- navčani še precej mlačnosti za to vprašanje in nekako čakajo boli vidnega razvoja komun. Mnoge stvari so kot važne na- loge pred SZDL v Domavi; tako je važno vprašanje postajališča, i saj je iz bližnje in daljne okoli- ce znatno število delavcev in di- jakov vezanih na delovna mesta izven Domave. In upoštevajmo še dobo, ko si išče naš glavni poljski pridelek — luk — svoia tržišča! Ce seveda hočemo, da uresničimo vprašanje postajali- šča, bo treba resneje gledati nanj, kot se je to pred časom, ko je bilo vprašanje že tik pred , uresničenjem. Gasilski dom nikakor ne odgo- I X''arja več svojim namenom in bo treba misliti na njegovo po- večanje. , Tn končno: morda bo treba v i doglednem času misliti tudi na » to. da dobi Domava svojo po- i §to? $ Kmetijska zadruga stavlja več • vprašanj SZDL, T>a je vprašanj ' in dela še in še in se bodo - Domavčani morda še tudi vpra- - šali zakaj ne uspeva TCmetijsko- • gospodarska ^la tako. kot bi . morala, saj število učencev ni- . kakor ne more zadovolievati. ti Da se Domavčani zan-imajo za I- 7.3 vsa doga^fTi^. da se 7.=kega odbo- ra tov. Klobučar orisal gradnjo prvega mostu, ki je stal na istem mestu, nato pa na kratko tudi okoliščine, v katerih je bil pr- vič in drugič obnovljen. Ob otvoritvi je v imenu OLO I*tuj spregovoril gradbeni in- špektor tov. Vimer, ki je česti- tal Središčaniom k novemu do- seženemu uspehu. Novi most ima nosilnost 45 ton in bo v bodoče čez njega usmerjen promet iz vzhodnih Slovenskih goric in zahodnjega gornjega Medžimurja proti Ca- kovcu in Zagrebu. Te okolišči- ne so tudi zahtevale gradnjo mostu tako velike nosilnosti, ker bi sicer za potrebe lokal- nega prometa, kakršen je bil prej, zadostoval most z dosti manjšo nosilnostjo. Izpred Okrožnega sodišCa na zasedanju v Ptuju Okrožno Gospodarsko sodišče v Mariboru jena zasedanju v Ptu- ju pred nekaj dnevi obravnavalo prestopke iz področja gospodar- stva nekaterih KZ in podjetij JT ptujskega okrajnega področja, med temi predvsem nedovoljeno verižno trgovino z lesom, ki jo je opravljala KZ Leskovec. Ta zadruga je bila kaznovana s 50.000 dinarjev kazni, lesni ma- nipulant zadruge s 5000 dinarjc-v kazni, poleg tega pa so bila za- drugi odvzeta sredstva tovrstne- ga trgovanja v višini 205.000 din. KZ Velika Nedelja je bila ka- znovana zaradi točenja alkohol- nih pijač izven za to določenih poslovnih prostorov in brez do- voljenja z 10.000 dinarjev kazni, poslovodja Andrej 2uran pa s 5000 dinarjev kazni. Zaradi nedovoljene grosistične dejavnosti, kakor tud^ zaradi pri- krivanja ročnih dolžnikov v vi- šini !.700.000 dinarjev je bi!a kaznovana poslovalnica »Merkur« iz Ptuja s kaznijo 65.000 dinar- jev noslovodia Karel Vobncr pa s 6000 dinarjev kaznL Kje bomo letos postavili Novoletno jelko Društvo prijateljev mladine za i mesto Ptuj je na seji 7. dec. j osvojilo predlog, naj bi letos po- stavili »Novoletno jelko« po te- ' renih, kjer bi naj terenski odbori SZDL pripravili to novoletno pri- reditev za otroke v dnevih od 27 do 30. decembra t.l. kakor bo pač kateremu terenu glede na pro- store in ostalo najtKoij odgovar- jalo. Tereni naj to praznovanje pripravijo po svojih mo^no^tih ob pomoči družin in članstva terena. Društvo prijateljev mladine bo organiziralo predstave v kinu, Okrajnem gledališču in Lutkov- nem gledališču za vse terene in bo objavljen razpored predstav za šolske in predšolske otroKe. Otrok izpod treh let naj matere ne jemljejo s seboj na predstave, da ne bodo motili večjih udele- žencev predstav. Na prostoru v Lackovi ulici, kjer ie bil lanskoletni novoletni sejem z novoletno jelko in kamor je prihaial »Dedek Mraz« (brez »Tetke Zime«) bo tudi letos novo- letni sejem z »Novoletno jelko«. Spored centralnih predstav in čas predstav ter razpored za udeležbo bo pravočasno objev- ' Ijen. 10, decembra 1954 Zaupanje ljudstva v organizacijo SZDL so umazano izrabUi v svoie namene v Kungoti se je že precej časa šušljalo, da nekaj ni v redu z denarjem, ki ga je kot dobiček osmih veselic hranil vaški odbor SZDL in ki je bil namenjen, vsaj pod to krinko so veselice prire- jali, Za elektrifikacijo kraja. To se pravi, ker je kraj že elektrifi- ciran, za preureditev krajevnega omrežja na motorni priklop, ka- terega doslej ni bilo. Za rešitev tega vprašanja so se prebivalci Kungote navdušili sicer že takoj po vojni in v tem pogledu je želja prebivalstva prišla do izra- za tudi v takratnem vaškem od- boru OF. Ta je sklenil, to je bilo leta 1946, v ta namen prirejati veselice in čisti izkupiček hraniti Za te potrebe. Stvar je po svoji zamislj torej bila v redu, ker je cesto primer na našem podeželju, da se zbirajo sredstva v gotove namene prav tako na tak ali po- doben način. Vendar se jc stvar, kakor je bila lepo zamišljena, okrenila popolnoma drugam. Ljudje so si- cer na veselice, ki so jih vsega priredili osem, radi prihajali in precej trosili, saj je od veselic bilo zbrano okoli 140.000 dinar- jev čistega dobička — toda ljudje, ki so takrat vodili organi- zacijo, so kmalu ugotovili, da se da pri vsej zadevi zaslužiti nekaj ali P^ vse zase. Tako je organi zacija pod Svenškovim predsed- stvom ustvarila samo pri eni ve- selici nad 40.000 dinarjev čistega dobička. Na pobudo Topolovca Stanka sta bili dve veselici, ki sta vrgli vsaj 33.000 dinarjev ter na pobudo Jožeta Topolovca prav tako ena veselica, ki je da- la okrog 36.700 dinarjev čistega dobička. Ves ta denar ni bil nikjer evi- dentiran, niti so ohranjeni kakrS- ni koli dokumenti, po kate- rih bi bilo mogoče točno ugotoviti, koliko denarja bi mo- ralo pravzaprav biti v blagajni vaškega odbora v korist krajevne elektrifikacije. Celotna zadeva je končno prišla na dan. Res jc sicer, da ho denar vrnjen, čeprav je tudi ta vrnitev problematična če upo- števamo, da so se malverzacije začele pred kakimi osmimi leti, ko je nekaj tisočakov predstav- ljalo premoženje. Kljub temu pa Ucis primer poučuje, kako lahko ratnl pokvarjenci izkoristijo za- upanje ljudstva v organizacijo SZDL ter na drugi strani odsot- nost kontrole v svoje sebične na- mene in v škodo skupnosti. Za prvo pomoč živini v pluiskem okraju je DOZ dodelil 30 troakor ev Izkušnje pri nesrečah pri go- vedu nas učijo, da jc največ ne- sreč pri živini zaradi napenjanja. V večini primerov napenjanja pride do pogina ali zasilnega za- kola, ker si zaradi nevednosti ljudje ne znajo pomagati. V vc- 1 liki večini primerov napcnjnja ! pa lahko žival rešimo, če imamo I pri roki troakar. Napenjanje pri govedu povzro- ' čijo plini, ki se v vcUki količini hitro razvijajo v vampu goveda, ne morejo pa odhajati. Temu jc najčeščc vzrok paša na detelji, posebno še, če je deteljišče mokro. Ce hočemo žival rešiti, moramo poskrbeti, da bodo plini čimprej izginili iz vampa. V ta namen nam služi troakar. Troakar postavimo na konico kravi na levo bočno stran v ne- koliko gornjem delu lakotnice v smeri proti desnemu laketnemu sklepu — pri napetem govedu je to navadno najvišje izbočeno me- sto v lakotnici. Nato s kakšnim predmetom — kladivom ali pole- nom — močno udarimo po troa- karju in ga stem udarcem zari- nemo skozi kožo v vamp do ro- čaja troakarja Sedaj bodalo iz- vlečemo, cev pa obtiči v govedu. Skozi to cev uhajajo plini. Cesto se zgodi, da se cev zamaši. V tem primeru potisnemo v cev bodalo aH kakšno paličico in tako cev očistimo. Cev pustimo v živali tako dolgo, dokler ne poneha napenjanje. Pri vsem tem pa moramo biti zelo previdni, da nas krava ne brcne, posebno v trenutku, ko zabodemo troakar. Državni zavarovalni zavod je dodeli! ptujskemu okra- ju 30 troakarjev Sporazumno z občinskimi ljudskimi odbori ^ in KZ so jih prejeli živinorejci, ki so v svojem okolišu poznani, da se razumejo na prvo pomoč pri ži- vini in jih živinorejci običajno kličejo v primeru nesreče. DOZ je za to priredil enodnevni tečaj, na katerem so se naučili upo- rabljati troakar in nuditi prvo pomoč pri govedu. Razumljivo je, da je troakar namenjen pr- venstveno za prvo pomoč pri go- vedu, ki je zavarovano ?ri DOZ, prav tako pa ga smejo imetniki uporabljajo tudi za vso ostalo živino, ki ni zavarovana. Troakarje so prejeli naslednji živinorejci : Jožef Sagadin, Se- stržci Franc Bandur, Rošnja? Franc Klasinc, Zlatoličje; Držav- no posestvo Statenberg; Anton Turk, Župečja vas-, Franc Planin- šek, Zg. Pleterjej Štefan Rozman, Sp. Hajdinaj Martin Meglic, Skorba; Franc Korže, Stopercej Martin Muršcc, Biš; A^ojz Kram- berger, Doličj Jožef Korpar, Osluševcii Alojz Kumer, Trgo- viščej Ivan Stampar, Frankovclj Gustav Ozmec, Ormož; Ivan To- mažič, Središče; Alojz Terbuc, Središče; Adolf Gracer, Juršinci; Jakob Murko, Zg. Pristava; Ivan Hercog. Slatina; Alojz Veselic, Hrastovec; Stanko Prelog, Zaga- jiči; Alojz Strelec, Nova vas; Franc Kozel, Zakl, obč. Podleh- nik; Julij Strlič, Čermožiče; Kmetijsko gospodarstvo Dornava; Anton Hajšek. Cirkovce; Anton Jernejšpk, Dragonja vas; Janez Celan, Sikole. inž. Anton Greif Sadjarji, sedai je še čas za uničenje sadnih šliodljivcev Preberi in odloči se! Zdaj je las zimskega šletdesetih dreve- sih torej že izgubiš milijon di- narjev, 6e drevje um^ kapar. Proti kaparju se uspešno borimo le s kemičnimi sredstvi Poceni in preprosto, toda za- nesljivo zatreanoo kaparja z zim- stoim škropljenjem. Uničimo pa tuidi druge škodljivce na sadnem dnevju: listne usi, boliioe in stenice, rimskega pedica, prste- ničarje, brstnega zavij ača itd. Zimsko škropljenje lahko opra- vimo od pozne jeseni, ko je od- padlo vise lisitje, pa dio zgodnje pomladi, ko nabreknejo brsti. S katerimi škropivi bomo škropili? RUMESAN-pasto tK>mo upo- rabili predvsem v zelo oku- ženih sadovnjakih in za zane- marjeno sadno drevje^ ki ga do- slej nismo škropila. Na sto litrov vode damo za: ellve, češnje, mareMce, breskve, ribez in vinsko trto 1 kg RU- MESAN-paste; za jablane in hruške pa do 2 kg RUMESAN- paste, ki vmiči tudi mah in ILšaj na deblu. RUMESAN-olje bomo upo- rabili v sadovnjakih, ki smo jih doslej redno oskrbovali in lan- sko zLmo škropili z RUMESAN- pasto. Prednost RUMESAN- olja je v tem, da ga kratko- malo vUjemo v vodo in preme- šamo, pa je š-kropivo priprav- ljeno. Usedline ni in se zato razpršilci ne mašijo. Prednost je tudi v tem, da rmiči jajčeca raznih škodljivcev, katerih RU- MESAN-pasta ne imiči. Za. ko- ščičasto sadno drevje rabimo 2 kg, za jablane in hruške pa 3 kg RUMESAN-olja na 100 litrov vode. KREOZAN lahko uporabimo namesto RUMESAN-paste. Ima to dobro lastnost, da se lepo raztopi in ne pušča ostankov. Potrebujemo ga 2 kg na 100 li- trov vode. PARAPIN ne pušča barve, za- to ga uporabljamo predvs«n ob iiišah in drugod, kjer rumena barva ni zaželena. To sredstvo ni strupenio! Potrebujemo ga 4 kg na 100 litrov vode. V močno okuženih in doslej zanemarjenih sadovnjakih pri- poročamo dodatek 1 kg RUME- SANA na 100 litrov vode ozir. emulzije. Na ta način uničimo tudii najodpomejše škodljivce. Vsa zgoraj omenjena škropiva ne smemo mešati z žvepleno apneno brozgo ah kakršnimi koli žveplenimi zaščitnimi sred- stvi. Štirinajst dni po škropljenju z zgjoraj Imenovanimi sredstvi ne uporabljaj žveplenih priprav, kov! Vsa škropiva si priskrbite pravočasno! Vsa škropiva lahko naročite v podjetju OZZ Ptuj za odkup poljskih pridelkov ah pa v pod- jetju OZZ Ptuj »Zadružnik«. Izkoristite letošnje ugodne ce- ne! Škropiva so po naslednjih cenah: RUMESAN-pasta v dozah po 5, 7 in 14 kg ter RUMESAN- olje v kantah po 5, 10 in 20 kg po 75 din. RUMESAN-pasta v sodih ali v dozah po 25, 50, 70 in 200 kg: Rumesan-olle v kantah ali d'h Po 50 in 200 kg ter KRE- OZAN v dozah po 6 in 9 kg po 70 din kilogram. Vse zgorai navedene cene ve- ljajo fcco skladišče kupca. Požar in poplavavOslusevGih V minulem tednu sta vas Oslu- šcvci zajeli zaporedni nesreči. Požar je imičLl veliko gospodar- sko poslopje Marjete Venta iz Oslušovec. Kljub deževnemu vre- menu se je požar v naglici razši- ril ter v nekaj trenutkih zajel obširna gospodarska poslopja. Na kraj nesreče so prihiteli so- sedje ter vaščani in tako rešili delno inventar, živino ter prepre- čili razširitev ognja na stano- vanjsko poslopje, katero je bilo v sklopu, in jc delno že gorelo. Prihitele so na pomoč gasilske čete ter omejile požar. V dejstvu So bile gasilske čete: Formin, Moškanjci, Gorišnica, Mihovci, Gajevci, Cvetko-vraL^v pripravi j nosti pa še Ormož, Mala vas, Muretinci in druge. V tem po- gledu jim pripada častna zahvala za njihovo požrtvovalno delo kakor tudi za preprečitev večje škode v bližnji okolici. Skoda po požaru znaša nad 1 milijon din. Prenizko elementarno zavarova- nje ne more kriti povzročene škode. Naslednji dan po požaru jc močno narasla Pesnica pretrgala nasipe. Ogroženih je bilo več go- spodarskih in stanovanjskih po- slopij. Silni in nagli priliv vode je posestnikoma Jožefu Kukovcu in Ivanu Kukecu napravil veliko škodo na gospodarskih poslopjih kakor tudi v stanovanju in na premičninah Jožefu Kukovcu. je iz dvorišča odplavilo gradbeni material, les za kurjavo in po- vzročilo veliko škode na po- hištvu in samem stanovanju. Kraj katastrofe so si ogledali predstavniki OLO Ptuj kakor tudi predstavniki Vodne uprave. Jasno se je pokazalo — in to le- tos že drugič — da je regulacija Pesnice nujna. Obeta se popravilo nasipov — le kdo si naj povzročeno škodo vrne z o(telužkom? V tem primeru bi bilo treba zaposliti delavce In prevoznike iz ogro- ženih krajev -- nuditi zaslužek da bi se zacelile rane, ker dru- gih podpor verjetno ne bo. V nasprotnem primeru naj udarni- ško grade in branijo nasipe tudi iz tistih vasi, ki jih Pesnica splošno ne strahuje s poplavami in uničevanjem imetja. -jek. Iz Muretinec Približuje se zimski čas in dol- gi večeri. Vaščani Muretinec in bližnje okolice vneto čakajo, kdaj bo začel zopet z delom tu- kajšnji IZUD ter ponovno nekaj prikazal na našem odru. Preko leta je sicer bilo nekaj predstav, vendar si ljudstvo želi tovrstne dejavnosti mnogo več. 21. novembra je slavilo Prosto- voljno gasilsko društvo Muretin- ci 20-letnico svojega obstoja. Slovesnost se je vršila v navzoč- nosti sosednjih g^ilskih društev Moškanjci, Gorišnica, Formin in Zagajiči. Ob tej priložnosti so bila razdeljena dvajsetim požr- tvovalnim članom od Okraj- ne zveze v Ptuju priznanja za požrtvovalno delo v gasilski or- ganizaciji vse od ustanovitve društva v Muretincih. Dan republike smo v Muretin- cih prav lepo proslavili. Vse je bilo lepo okrašeno, posebno Dom onemoglih kakor tudi drugi javni lokali. Brezsrčna mati 2. novembra t. 1. je odnesla Elizabeta Vedemjak iz Sp. Velo- vlaka iz ptujske bolnišnice svojo 14-mesečno hčerkico, kjer se je otrok zdravil Vendar otroka ni odnesla v svoje bivališče, temveč ga jc v sami srajčjti pustila le- žati v sosedovem vinogradu. Otrok jc noč prevekal, zmrznil pa ni, kakor je hotela zlobna mati. Sosedje so sicer slišali otrokov jok. vendar do jutra niso šli gledat, kaj se dogaia. Nasled- nje jutro pa so naš'i otroka vse- ga premražencga. vendar še ži- vega. Brezsrčno mater dveh starejših, tudi nezakonskih otrok so zaprli, deklptce pa bo verjetno ostalo pri živlienjn klnib temu, da seje močno prehladilo. Na.iboli t>rilhiWjeno Ime Filmsika družbn Columbiia iz Hollywooda je dala pred krat- kim v promet flilm »Jože *n niegovi bratje« in pii tej pri- lo?.no=rt.-' ugotovila, da je Jo^e najpogostejše ime na svetu. Naiboli priljubljeno je to itne v Sovjetski zvezi, kar ie brez dvom-n 7a?lu?a Josipa Visario- noviča St?lina. Sorazmerno naj- mani Jrr/r^o"^^ je n? ^vpd<*keTn. kjpr je bolj priljubljeno ime »Axel«. V Ptuju se je pocenil kruh v zadnjih dneh je krišlo do pocenitve moke in kruha tudi v Ptuju. Po ponovnem pregledu kalkulacij dobaviteljev moke ka- kor tudi pekovskih obratov v Ptuju, je bila znižana cena moki za 1 dinar pri kilogramu, cena kruhu pa za 2 dinarja pri kilo- gramu. Tako stane sedaj kruh v Ptuju 36 dinarjev za kilogram. Tudi otrobom je znižana cena in sicer za 2 dinarja pri kilogramu. iz makol V Makolah smo začeH s te- čajem Rdečega križa za dekleta že v mesecu novembru. Obisku- je ga 40 tečajnic, ki so ustvari- le prijeten kolektiv, v katerem so vedno skoraj vse prisotne. Dekleta so tudi ustanovile svoj p>evski zbor, ki ga vodi učitelj tov. Božo Mohoorko. S tem je ix>dan okvir za poglobitev kultumoprosvetnega dela, kar bodo agilna dekleta brez dvoma tudi storila. dežurstvo Špecerijskih trgovin v soboto, 11. decembra 1954, je dežurna špecerijska trgovina Trg. podj. »Izbira« — i>osloval- nica »Hrana« Ljutomerska c. Dežurna trafika: Trafika v Murkovi ulici (Sretenovič). l^^llllllllll piSG • • « Kakor sem slišal, je mpj prejšnji dopis vzbudil splošno pozornost, zamerili so mi zara- di njega le tisti, ki se čutijo prizadete, katerih pa na žalost ni malo. Bralce prosim, da ne posplošujejo napisanega na vse Zetalčane, ker večina je pošte- na, le nekaj nas je takih, ki poskušamo tu in tam izigrati kako uredbo ali predpisv mi- slim pa, da tudi dnagod takih ne manjka. Sklenil sem, da bom odslej tudi jaz med poštenimi, saj sem zadnji Cas postal tudi čLan Socialistiične zveze, kar je pri nas povprečno komaj vsak četrti volivec. Da bi vsaj nekaj prispeval za skupnost, sem obljubil občin- skemu ljudskemu odboru, da bom dal brezplačno ves les za občinski most, ki je strohnel in čez katerega tudi jaz vozim. Na občini so se s tem strinjali in obljubili nekaj sredstev, s ka- terimi bi plačali delo. Ker na črno ne bom več sekal, sem obvestil logarja, da mi pKJsek odkaže. Ta se je res odzval in mi obenem prinesel težko pri- čakovano sečno dovoljenje. v okviru tega dovoljenja mi je les Za most tudi odkazal in izraču- nal, da bom moral plačati 17 tisočakov gozdne takse. Dopo- vedoval sem mu, da lesa ne mislim prodati, temveč podariti občini za most, pa mi je za- brusil, da je to vseeno, »če se poseka, je treba plačati tudi gozdno takso«. Tedaj sem skle- nil, da je tudi meni vseeno, če most stoji ali ne, bomo pač vo- zili malo na ovinek preko po- toka, kadar ne bo previsok vo- dostaj, hrastovino bom pa raje prodal... Pred dnevi sem vprašal so- seda, ki je odbornik Kmetijske zadruge, kako kaj v zadmgi go- spodarijo. Piovedal mi je, da mu sedaj ni ničesar znanega, ker že dva meseca ni billo nobene sejCj sicer se pa za zadrugo tudi ne zaiiima, pač pa je pripomnil, da seje tudi nima kdo sklicati, ker je predsednik upravnega odbora na zadnji seji podal ostavko, ker ga je zaradi od- ločb o prekrških minilo vese- lje do dela. Odbor je njegovo odpoved baje sprejel pod znano žetaltsko parolo »je, pa ni«, ker pod to parolo odbor sprejme marsikateri rsarlop. ta oo- sedova trditev resnična, sem se sam prepričal, ko sem v okto- bru prisostvoval polletnemu občnemu zboru, kjer so se med drugim prerekali zaradi zadruž- ne ekonomije. Kakor sem razu- mel iz tega prerekanja, je od- bor še pred tedni sklenil eko- nomijo predati Kmetijskemu gospodarstvu Podlehnik, a jih je fimkcionar OZZ prepričal, da je to nespametno, ker bi s tem dejanjem prodali iz hleva naj- boljšo kravo. Tako je odbor ekonomijo obdržal. Nekaj ted- nov za tem. t. j. na že ome- njenem zboru, pa so vlioge za- menjali in so zastopniki OZZ prepričevali zadružnike, da je ekonomija za zadrugo izguba in naj to jalovo kravo črmprej predajo Podlehniku, ki bo mor- da imel zanjo zdravUa. Nekate- ri zadružniki se s tem niso stri- njali in So predlagali domača zdravila, s katerimi bi bilo po- trebno najprej začeti z zdrav- ljenjem vodstva zadruge in d?:onomije, pa n'so nič opravili. Nekateri kmetje tudi trdijo, da od zadruge nimajo nobene koristi in se zato zanjp ne bri- gajo. Jaz se z njimi ne strinia.m, kljub temu, da otipljivih kori- sti res VSi nimajo, nekaterj pa jih vendar imajo. Zatto bi se pa vsi morali zanjo brigati, da ne bo koristila samo nekaterim. Jaz na primer sem letos enikrat tudi poskusrl imeti od zadruge otipljivo korist. Moral sem namreč v Ptuj, pa sem si miislil: ^^kai bi plačeval avtobus, ko ''jMtlm pa v zadrugi avto, 9 irf^rm se lahko zsistonj r>e- 'iem. Tako se je tudi 7g^ilo. ^ofer nas je več takih pf->tni- ^m IrVTih te- •nu, da ni!««^ brl r«reveč r-^^io- ''aren pri pl«ČPvanTu za n*^^čo. '^o me le stviim^i-tvalo, da ne več irtkal TX^^hr.fh n^^v^^- ■nh koristi, — »e pa ra-e -ne- ■"iem z av+oHtrarTn. Prp.vi io tu- ii. d=i je zad-HT-^a ss^mo lr*f>5 ■^"lačal^i Za po^Kravila ^v+^imr^via -'•eč. kmt T>a ie vT*»de^ Tn-T^fe *-fTra7 Tip -»mia *e v<='%*'- -fi dr^eV+ov. Znto fV> «»"t«*ii- d^ Tva^ sa Tff^TT-f-^^^io za ■"-onit^ko vTM-o«?n Ver bpdo e tesn Pa še drucS? ka^' Sadjarski problem! o kilerik ie trebil razmišljati (Franc Novak) Kljub temu, da se je v zad- njem času že večkrat pisalo in govorilo o tem, da je treba ukreniti nekaj, da bi se začelo popravljati stanje v sadjarstvu, tega v ptujskem okraju nikjer ne opažamio. Istočasno pa je vsa- kemu poznana škoda, ki nastaja zaradi propadanja sadnega drev- ja- V letih 1950—54 je propadlo na okrajnem področju okrog 109 tisoč jablan Ce bi na teh dre- vesih pridelali samo po 10 kg jabolk letno ter jih prodali pio 20 din znaša enoletna iteguba 21,800.000 din. Za ta znesek je kmetijstvo oškodovano vsako le- to. Kaj to pomeni, če na drugi Stranj ugotavljamo neuravnove- šene dohodke v kmetijstvu, ko ni sredstev za nabavo potrebnih strojev, orodja, vozU in popra- vila gospodarskih zgradb, ki •i-pije po obnovi, ni težko uga- niti. Toda visoki izpadek se z vsa- kim letom še veča in se bo večal vse dotlej, dokler ne bomo ustavili zmanjševanja števila rr-dnih dreves. Kaj je treba storiti, da se za- jezi propadanje drevja? Z sanacijo sadn-h dreves, ki niso stara nad 50 let in so na runa j zdrava, kj so prejšnja leta dobro rodila, nam uspe dvigniti pridelek hitro iti pocc- -'l. V t'-rn Ti«rT^f>rp<-. 7-^ v dv^h ili treh letih, česar pri novem na- sadu ne dosežemo pred 15 le- tom Po sajenju. 1. način sanacije: Zdrava drevesa temeljito oči- stimo, ostrgamo mah in llšaje, razredčimo pregoste veje, jih izperemo od koncev najdrobnej- ših vejic do tal s škropivom 98:2 vode in Rumesana. Istočas- no drevesom dobro pognojimo. Za drevo rabimo vsaj dve sa- mokolnici hlevskega gnoja in 10 kg Tomasove moke. Gnojimo tako, da izkopi jemo pod robom drevesne krone za lopato globok in dve lopati širok jarek, na katerega dno potresemo Toma- sovo mo^ko, nato okrog 10 cm zemljo r)0\T'hu pa hievskj grioj. Vi?e skunaj pokrijemo z ostan- kom zemlje in travno rušo, ki Pa je ne zatlečimo. Zemlja se bo sama sesedla. pa tudi gno- jila potrebujejo zfak za razpa- danje. 2. način sanacije: Ce nimamo hlevskega gnoja. S5 pomagamo z nitrofoskalom. ki ga potrosimo po 10 kg na dre\'o na zgoraj oipisaTii na^č^n. Vendar je ta način manj uspe- šen. 3. način sanacij«: v zemljo spravimo tekoča gnojila, kar storimo skozi luk- nje, ki smo jili prav v ta namen napravili v zemljo pol metra glotK>ko ter jih založimo s ka- menjem, da jih ne bi zasula zeanlja, v te odprtine vlivamo med letom (pred brstenjem, pred cvetenjem, ko so plodovi debeli kot oreh, ko se plodovi začuto barvati in pred koncem julija) tekoča gnojila. v poštev pride gnojnica, ki ji dodamo za težko zemljo na 100 litrov 1 kg su- perfosfata in 10 dkg kalijeve soli, na lahki zemlji pa kg superfosfata in 20 dkg kalijeve soli. Ce nimamo gnojnice, zme- šamo med 100 litrov vode 5 do 10 kg čJlskega sohtra (ali amo- nlijev soliiter, amonijev sulfat, apneni soliter) in kalijevo a>l in superfiosfat v naveden,i koli- čin L Lahko vzamemo tudi 20 kg nitrcfoekala na 100 litro\' vode in mešanico vlivamo v odprtine. Na splošno dajemo več gnoj- nice al: čilskega solitra pri sla- botni rasti, pri nlzk^ rodno^rti pole^ gornjih več superfosfata ko«?tr!« mcke. ali Tom=!^ove naoke, za lepže barvanje in zre- lost plodov dodajmo ge kalijevo sol. V večjem sadovnjaku gnoji- mo sadnemu drevju na ta način, da vrežemo s plugom nekaj brazd med drevesnimi vrstami ter gnojimo kot smo navedli zgoraj, prav tako^ pa tudi z vbrizgavanjem tekočih gnojil v zemljo s pomočjo prevozne škropilnice itd. Sicer pa je več načinov gno- jenja. Najvažnejše je, da v za- četku sanacije drevesu močno pognojimo, da to čutijo vsi deli rastline \n da začne ta novo življenje. Potem usmerjam- gnojenje po potrebi. 4. način sanacije: je enak gornjim trem nači- nom z dodatnim delom na dreve- su samem. Močno opešano drevo pomladimo. To napravimo tako da obžagamo važnejše veje srednjo pa pustimo nekoliko daljšo, da dobi krona oblik-" strehe. Vsako vejo je treba od- žagati nad zadnjim zdravim br- stičem, da bo veja lahko ponov- no zrasla. Tako pomlaienemii drevesu je treba v naslednjih ; letih urejevati rast vej. Odstra- niti je treba pregoste poiganjke 5. nmčiin sanaciie izvršimo ta način, da prvo leto drevo 1 pomladimo, drugo leto precep'- ; mo: gnojimo pa po notrebi vsa- j ko leto glede na njegovo sploš- ; no stanje. I Kooec pffiiiodnjaC Phi), 10. decembra 1954 Strar 3 . .!;Li!] evropoIJL koj^žnicah Talk je bdi naslov predavanja, v katerem nas je vodil po tna- menitih evropskih knjižnicah v petek, 3. decembra, tov. An- drej Kovač, b-bliotekar Studij- ske knjižnice v Ptuju. Malo dvorano OK ZKS v Ptuju so napolnili »slušatelji« Ljudske univerze, povečini iz vrst uči- teljstva in d'jaštva. Najprej smo se seznanili v glavnih obrisih z največjo kniiržnico na svetu. Kongresno knjižnico v Washingtonu, nato pa prošl- na nekatere pomemb- nejše bibjioteke v Evropi. V Angliji je najznamenitejša knjižnica Briitanskega muzeja z izredno bogatim', knjižnimi zbir- kami in rokopisi. Anglija je po- leg ZDA domovina splošnih jav- nih knjižnic, za katere velja že od 1. 1850 bibldotekarski zakon, ki določa za knjižnice poseben prispevek v obliki občinske dav- ščine. V Franciji je osrednja knjižnica Narodna biblioteka v Parizu, ki je prevzela to vlogo po francoski revoluciji leta 1789. Od avstrijskih knjižnic je za nas pomembna Nacionalna bi- bliote^ca na Dunaju, ki hrani unikat naših prvih dveh knjig iz leta 1551, to je Trubarjev Katekizem in Abecedarij. V Nemčiji pa hrani Mon.akovska knjižnica naše prve zapiske iz konca 10. stoletja. Brižinske spomenike. V Zapadni Nemčiji občine zelo skrbijio za knjižni- ce, čeprav o tetn še nimajo ni- kakoga zakona. Po številu knjig spadalo med največje svetovne knjižnice še Leninova v Moskvi in državna v Leningradu. Z ozirom na film o skandi- navskih knjižnicah, ki so ga predvajal ob zaključku preda- vanja, je bil poudarek na knjiž- nicah skandinavskih dežel, ki slove po svetu po najnapred- nejšem knjižničarstvu. Za kla- sično deželo ljudskega knjižni- čarstva velja zlasti Danska po svojih knjižnicah v glavnem mestu Kopenhagnu, kjer je Kraljevska biblioteka iz 17. sto- letja največja knjižnica v skan- dinavskih deželah z 1,200.000 zvezld. Kot najstarejša danska knjižnica pa slovi Univerzitetna knjižnica iz leta 1482. V dan- skem mestu Odense na otoku Fynen je urejena rojstna hiša slavnega danskega p>esnika An- dersena (1805—1875) kot muzej z zanimivo knjižnico, kjer so zbrana Andersenova dela iz vseh dežel in v vseh svetovnih jezi- kih. Razvoj ljudskega knjižni- čarstva na Danskem je zasiguran z zal<:onom iz leta 1950, po ka- terem morajo občine finančno podpirati knjižnice. Mnogo pri- spevajo tudi številna društva prijateljev biblioteke. Posebni avtobusi — bibliobusi — razva- žajo knjige iz centralnih knjiž- nic v podeželske knjižnice. V goratih predelih Švedske in Norveške pa opravljajo funkci- jo samostojnih knjižnic. Prav tako na viisoki stopnji Eo tudi knjižnice na Švedskem, t kjer je največja In najstarejša skan<^navska knjižnica v južno- švedskem mestu Upsali, ustan. leta 1477 V glavnem mestu Stockholmu se ndhaja narodna je navdušil otroški od- delek, opremljen s prizori iz pravljičnega sveta. Tak vabljiv kotiček bi si gotovo želela naša ptujska mladina. Morda se ji bo ta zelja delno izpolnila z na- meravano pionirsko knjižnico v Ptuju, za katero so začetni kre- diti' že odobreni O marsičem so se udolrfend predavanja razgovorili po pred- vajanem filmu: o težavah Mest- ne knjižnice v Ptuju, kl ^ tie more nabaviti po več izvodov ene knjige, o potrebi Zakona o Ijud-^kih knjižnicah, ki bi naj zagotovil Imi^žnicam potrebna finančna sred'^tva In slično. Iz pogovora je bilo razvidno, da naši liudle radi berejo, se radi izobražujejo, zato bi se denar, rorablien za MestnjO, bodočo P'onirsko. kakor tudi za Studij- sko kniižnico gotovo bogato obrestoval. —ej. CENE NA PTUJSKEM ŽIVIL- SKEM TRGU v stedo, 8. decembra 1954. za liter, kilogram ali komad Čebula 31)—35. Česen 100, fi- žol 50—60 hren 60, krompir 10 do 12, cvetača 50, pcteršilj 30 do 40, rdeča pesa 20—25, redkev 20, por 30, solata 50—60, kislo zelje 50, kisla repa 20, motovileč 100, radič 100 rdeče zelje 20. zelje v glavah 20 zelena 40, ko- renček 30—35 orhovt 25. Koruza 25 pienicp 30, proso 30. koruzna moka 30 ajdova mo- ka 40, enotna moka 42, ajdova kaša 100—120, prosena kaša 60 Surovo maslo 400. zaseka 270 mast 270 mipko 20—22 smetana 120 sir 40—70. Kokoši 250—400, piščanci ŽOG do 500, purani 600—1200. Hruške 50, jabolka 40, orehi 120. Jajca 18. Okrajno oledališCe Ptuj Nedelta 12 rtec, ob 15 nrii Dario Niccod^^mi- ^>SCAMPO- LO« - (»PORTRJ^FK«), konr^- diifl v treh dejanjih — ZAD- NJTf^?!! PoTiedelT>k. 13, dec, oh 16 uHr Han«! Tiernevpr: »MLADOST PRED SOriT^ČEM«. razprava pred. sodiščem zq mladostnike v dveh dejaniih. Df^set.ič! — Mladinski abonma: Red B. Mešand m miosdca pevslu zDor IZUD Ruaa fciever iz Goriš- nice bo priredil v nedeljo, 12. decembra t L, ob 15. uri v Za- družnem domu v Gorišnici KONCERT narodnih In mnetnih pesmi pod vodstvom dirigenta t®v. Staniča Staneta Predprodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi Gorišnaca. Vabljeni vsi ljubitelji lepega petja! Valter Koser: O prehroni nosečnic (Nadaljevanje in konec) O pooaenu mineralov. Izmed mineralov sta najvažnejša kal- cij in fosfor. Ce teh dveh snovi ne bo v materini hrani dovolj, bodo razumljivo primanjkovale tudi plodu, ka jih prvenstvenp potrebuje. Mislim, da je to ra- zumljivo. Kalcij in fosfor sta ti- sta dva faktorja, ki v zvezi z D vitaminom zagotovita, da otrok ne bi zbolil za rahitisom. Rahitds se da sicer še pozneje v življenju uspešno zdraviti, po- sebno če začnemo s tem zgodaj. Nikoli več pa ne moremo pre- prečiti drugega zla, ki nastane zaradi pomanjkanja kalcija in fosfor a, t. j. nepravilen razvoj zobovja in njegovo gnitje — ca- ries. Tzv. kalcifikacija otroškega zobovja je prvo, ki ustvari to, da 90 zobje dovolj trdni in začne že v plodu, in to med 16. in 40. tednom nosečnosti. Kalcdfikacija stalnega zobovja se začne ko- j nec nosečnosti in se nadaljuje' v dobi dojenja. Premalo kalcija fosfora v materini hrani bo ; okvarilo torej ne samo mlečno! zobovje, ampak se bo škodljivo j kazalo tudi na razvoju in ob-1 stoju končnega — permanentne- j ga zot>ovja. Najmanjša količina ' kalcija in fosfora, ki ga žena potrebuje, znaša za prvi mineral 1,5—2 grama, za fosfor pa 1—2 grama dnevno. Ta količina je zagotovljena v litru mle- ka dnevno. (Mleko vsebuje po- leg važnih sestavin sorazmerno ogromno kalcija in fosfora!) Na žalost dobi žena običajno le eno tretiino tega, kar bi potrebova- la. Prednost mleka je v tem, da sta v njem kalcij in fosfor v taki prirodni obliki, ki jih or- ganizem brez težav lahko sprej- me vase, kar pa n. pr. za kalcij v tabletah nikakor ne moremo trditi. Fosfor se drugače nahaja še v jetrih, fižolu, špinači, siru in rumenjaku v večjih količi- nah. Švicarji priporočajo v no- vejšem času tudi fluor, ki ga mešajo z jedilno soljo, kateri dodajajo tudi ma]^ kolečine jo- da. Pomanjkanje kalcija in fos- fora v hrani matere pa ni škod- ljivo samo za otroka (rahitis, caries itd.), temveč tudi zanjo samo. Pri materi pride namreč lahko prav tako do neke vrste rahitisa, tzv. osteomalacije ali bolezni mehčanja kosti. Do take prave osteomalacije pride seve- da bolj redko, ker nikoli ni hrana brez kalcija, fosfora in D vitamina, pač pa srečujemo cesto nekakšne predznake tega obolenja, kot so: nespečnost, bolečine v mišicah in križu, splošni nemir, mati m.očno za- znava gibe ploda itd. Pri teh znakih, ki sem jih pravkar ome- nil, predpišejo zdravniki običaj- no vitamme grupe B, ki Pa v teh primerih seveda ne pomaga- jo. Star pregovor tudi pravi, da vsaka nosečnost stane mater en zob. To seveda ne drži, ker je danes skoraj stoodstotno doka- zano, da kalcij in fosfor tako enostavno ne moreta iz zob, da bi do tega lahko prišlo. Ce pa kljub temu opazimo, pri noseč- nicah večkrat okvare na zobov- ju, je temu največkrat vzrok to, da posvečajo nosečnice pre- malo časa in pozornosti negi zob ali pa so take okvare zobovja obstajale že pred nosečnostjo. Med preprostim ljudstvom je celo razširjeno mišljenje, da je čiščenje zob med nosečnostjo škodljivo. Te- mu seveda ni tako. Nasprotno — defektno zobovje je treba tudi za časa nosečnosti poprav- ljati — seveda pa so težji po- segi, kot izdelovanje mostičev in protez nezaželeni in prepo- vedani, posebno pri daljši no- sečnosti. Poleg kalcija in fosfora, kate- rih pomen smo pravkar razložili, je za normalni potek nosečnosti, 7X)roda in poznejše življenje do- jenčka in matere še izredne važ- nosti dovoljna količina železa v hrani nosečnice. Železo je va- žen sestavni del krvi. Zaradi pomanjkanja železa se razvije slaibokrvnost in malokrvnost.. Novice i% Rodnega vrha 15. novembra 1954 so pričeli zidarji urejevati v bivši Preja- čevi zidanici stanovanja za uči- teljstvo. Delo je prevzelo Re- montno podjetje iz Ptuja. Zidar- ska dela vodi polir tov, Zirovnik Mihael Ker je na našem hribu težko dobiti stanovanje in hrano, pom.agajo pri delu domači zidar- ji in težaki Ko bo stanovanjska hiša gotova, se bodo učitelji pre- selili v nova stanovanja v šoli pa bodo začeli preurejevati do- sedanja stanovanja v učilnice, ker nam dve dosedanji več ne zadostujeta. 23. novembra nas je obiskal okrajni prosvetni inšpektor tov. Karel Sepec, ki nam je predočil potrebo, da tudi na Rodnem vrhu šolarji vsak dan hodijo t šolo in da lahko ostane doma samo tisti, ki je resnično bolan. Njihova prva dolžnost je torej redno ho- diti v šolo in se tudi doma prid- no učiti. Glavno jesensko delo je kon- čano Prišel je čas porok. Prvi par ki je sklenil zakonsko zvezo sta Franc Kores iz Dežna in Pepca Jus iz Strajne. Želimo jima mnogo sreče! Sedaj ko se bliža zimski čas, bi bilo prav če bi popravili brvi po Ribnikih ki so. če zmrzuje, življenjsko nevarne. Posebno le- tos je lepo število tečajnikov iz Rodnega vrha, Dolene In Gorce- Dežnega ki imaio pot čez Ribni- ke do šole v Podlehniku. Naša J dekleta se zelo zanimajo za tečaj RK, ki jim nudi mnogo ko- ristnega za današnji in poznejši čas. Vznemirja jih le to, kajko bodo hodile pozimi, ko bodo vi- j sokj snežni zameti. Ce bi tečaj ' bil v šoli na Rodnem vrhu, bi bil njihov obisk brez izostanka. 1. decembra se je začel v šoli na Rodnem vrhu analfabetski te- čaj, hi ga obiskujejo tisti, ki v času osnovnošolske obveznosti niso izvršili svoje nalone, Nerod- 1 no jim je sedeti v šolskih klo- j peh Vendar bodo morali popra- viti, kar so svoj čas zamudili. Zato pa: učimo se in izkoristimo čas, k nam je odmerjen za šo- loobvezna leta. Bliža se zopet novoletna jelka za katero se bomo skrbno pri- pravili z raznimi igricami :n petjem, da pokažemo našim star- šem, starejšim bratom in sestram, ki jih bomo povabili, kaj vse nas naučijo in koliko skrbi imajo z\nami naši učitelji. 2. decembra je bil na naši šoli ' vzorni nastop v prvem razredu, j K nam so prišli tovariši in tova- I rišice iz Podlehnika, Gruškovja tn Zetal. Po nastopu so imeli družabni popoldan. Veselih in nasmejanih obrazov so nato od- šli domov. Tako so bliže spoznali naš kraj, našo šolo, težave, blat- ne poti, ki vodijo do naše šole in tudi naše revčke v prvem razre- du. Ogledali so si tudi dele pri bodoči učiteljski stanovanjski hiši. Angelica Serdinšek ¥ Žetaloh v nedeljo, 28. nov. 1954, je občinski odbor Rdečega križa Zetale s sodelovanjem KUD pri- redil zelo uspelo kulturno in zabavno prireditev. Igralska sikupina je uprizorila tri eno- dejanke: »Gumb«, »Lo^pov« in »Krap«. Med posameznimi toč- kami pa so bili spretno vplete- ni veseli tn satirični dovtipi ter pesmi. Dvorana je bila nabito polna. Cisti dobiček je bil na- menjen Rdečemu križu. Posebna zasluga gre tov. Ze- raku za spretno režijo in je tu- di sam bil duša cele prireditve. Tudi scena je bila dobra, po- sebno pri »Krapu«, kjer se je pokaralo, da se s preprostimi sredstvi tudi precej napravi, samo dobre volje in truda je treba, kakor ga je tokrat po- kazal tov. Zerak. Želeli bi sa- mo, da bi ga še večkrat videli tako prizadevnega v sodelova- nju pri prireditvah. Vsi ostali igralci so zadovolji- la, posebno pa so se izkazali t^ov. Butolen. Dolenčeva, Smuc in Dobrun. S slednjima dvema, ki sta tokrat prvič nastopila na našem odru, je naša igral- ska skupina precej pridotnla. Gledalci so bUi 6 prireditvi- jo nadvse zadovoljni. Posebno še, ker med posameznimi de- janji nii bilo običajnih dolgo- veznih odmorov in čakanja, ka- kor je bilo to do sedaj pri nas v navadi, temveč so se lahko vmes prisrčno nasmejali. Ne- katerim samo satirična »žetal- ska himna« ni šla povsem v ra- čun, ker so se verjetno čutili prizadete. Po prireditvi je odbor Rde- čega križa izvedel tudi prvo uspelo akcijo v borbi proti pi- jančevanju, ker je orgamiziiral točenje brezalkoholnega čaja. Tako je mladina ob zvokih har- monike za dobro uro veselo za- plesala, nato Pa se trezno in m.imo razšla. Ta uspela prire- ditev je pioleg povsem novega nai6'na dokazala tudi to, da je možno doseči dobro udeležbo in nuditi ljudem zdravo zabavo brez veselic in pilančevanja, ka- kor se je to običajno dogajalo I do sedaj. Sl'čnih prireditev si še več- krat želimo! Fideršek . ^ ko vel h Telesnovzgojno društvo »Par- t:zans< v Markovcih je priredilo 28. novembra v Markovcih te- lovadno akademijo ter s tem počastilo Dan republike Na akademiji so sodelovali vsi oddelki, obsegala pa je 13 točk. Pi*vi so nastopili z recita- cijo uč-enci nižje gimnazije pod vodstvom tov. Kafolove ter v jedrnatih besedah poudarili po- men 29. novembra za naše na- rode. Po tej recitaciji so se od- vijale telovadne točke. Pionirke so izvajale proste in simbolične vaje dokaj ljubko in lepo. Tudi pionirji so nastopili s prostimi vajami in v preskokih preko konja. Zelo efekten je bil na- stop članic, ki so ob spremljavi godbe izvajale vaje resnično lepo in skladno, da je bila nji- hova točka gotovo ena najbo'jših. Globok vtis je naredila tudi sim- bolična vaja članov »Tam, kjer teče bistra Žila«, ki je posveče- na bratom, ki jim še ni dano. da bi skupno z nami prpznovali svoboden Dan republike. Na bradlji so nastopiM člani in mla- dinci. Zaključna točka akade- mije je bil nastop članov z na- rodnimi ples*.. Akademija je v splošnem do- bro uspela, čeprav se društvo bori s precejšnjimi težavami, ker se še naidejo ljudje ki jim je telesna vzgoja trn v peti. Občinstvo je dvorano napol- nilo do zadnjega kotička ter dalo nastopajočim vse prizna- nje Za njihov trud ter tako sVnnno z r>iimi lepo pro<:''''"^'^<' Dan repuibaiike. OP Tovarna „De!ta" Ptuj se siri v tovarni »Delta« v Ptuju je i bila letošnja proslava Dneva re- I publike zelo prisrčna, saj so na ta dan otvorili novo šivalnico s 50 novimi stroji razvili nov sin- dikalni prapor ter odkrili spo- ; minsko ploščo v spomin na prve volitve delavskega sveta. v zelo zanimivem referatu, ki ga je imel direktor tovarne tov, Heribert Zamuda, je bila nazorno opisana vsa razvojna pot te to- varne po osvoboditvi in njena perspektiva za bodočnost, ko se bo v razširjenem obratu kolektiv povečal za nadaljnjih nekaj sto delavk. Tudi tov. Ceh in tov. Po- točnikova sta prikazala v svojih referatih, zakaj se lahko ta ko- lektiv vesel; svojih dosedanjih uspehov in zakaj lahko gleda z zaupanjem ▼ bodočnost, sa, so izdelki te tovarne zasloveli po vsej državi glede na kakovost materiala, kroj in izdelavo. Ta tovarna pa je važna za Ptuj in ptujski okraj zlasti olede na ve- liko možnost zaposlitve ženske delovne sile, izučenih in priuče- nh šivilj, ki najdejo v tem ko- j lektivu urejeno delovno mesto s ! primernim zaslužkom in tovari- j škim odnosom. Z zanimanjem so vsi udeležen- ci poslušali govor sekretarja OK ' ZKS tov. Jožeta Tramšeka ob od- I kritju spominske plošče, ki je j želel kolektivu »Delta« k dose- danjim zavidnim uspehom mnogo nadaljnjih uspehov. Iz Gorišnice Izobraževalno umetniško dru- štvo »Ruda Sever« Gorišnica vabi ▼se člane društva kakor tudi ne- člane na redni letni občni zbor društva, ki bo r nedclio 12 de- cembra, ob 17 uri v Zadmžnem domu po končanem koncertu Vabljeni! iilMlVOSTl Robfnsonov otok Izginja Geologi iz države Cilo so ugotovili, da je okrog 300 km zahodno od Valparaisa v Tihem oceanu ležeči otok Juan Fer- nandez na tem, da izgine s po^. ^Tšja. Valovanje morja, vetrovi in nalivi pretijo, da bo otokova površina popolnoma izginila pod vodno gladino. Na tem otoku je v letih od 1704 do 1709 živel mornar Alek- sander Selkirk, katerega pusto- lovsko življenje je uporabil Da- niel Defoe pri gradnji svojega romana »Robinson Cru90e». Pri Izpitu je padel V Rimu so zasačili nekega mladinca, ko je skušal ukrasti službujočemu polioLstu piš.tolo. Pri zasliševanju je mladinec priznal, da je dobil tatvino pi- štol f» kot izpitno nalogo v Soli za žeparje. Velike Nedelje o uprizoritvi Ogrizovičeve drame Hasan aginice je priobčil »Ptujski tednik« že pq prvi iz- vedb)! na odru pri Veliki Nede- lji laskavo priznanje, po štirih uspelih prireditvaih pa lahko za- ključimo sledečo bilanco: Po za- misli režiserja tov. Moravca je bila izvedba te drame mojstr- sko pripravljena. Pri zasedbi vlog so prišle lastnosti tempera- menta igralcev do polne velja- ve. Prireditve so bile prvotno določene za mesec dni prej ven- dar Se niso mogje načrtno izve- sti, ker so se TX>javile težave pri izposojanju kostumov, ki jih je končno dobavil režiser pri Na- rodnem gledališču v Ljubljani za skrajno omejen čas. Priprave So torej potekale v času najnuj- nejših kmetijskih jesenskih opravil, kar izpričuje veliko po- žrtvovalnost igralske skupine, ki jo po socialnem poreklu se- stavljajo: 2 kmetijska gospodar- ja, 5 kmečkih sinov in hčera, 4 učenci in dijaki šol ter 7 uslužbencev. Smelo trdim, da so vsi igralci zadovoljili prisotne gledalce, med katerimi je po- novno zavladalo pritajeno ihte- nje in marsikatero oko se je orosilo pri razoletu napete dru- žinske tragedije. — Ustrezen nastop Curda Vide v glavni vlogi Hasan aginice je imponi- ral slehernemu obiskova.lcu. Mo- ravče Ivan je kot aga Hasan aga pritegnil gledalce, kj so v grobni tišini z zastalim dihom sledili razpletu dejanja. — Ku- mer Zvonka, dijakinja ptujske gimnazije, je kot najstarejša hčerka obeh Hasanov čustveno dojela težino razdora med rodi- telji ter se pri svojem prvem nastopu zelo dobro vživela v svojo težko vlogo žal pa je n^en prešibki glas precej zmanjšal efekt njenega predvajanja. — Z zadovoljstvom smo opazili na odru poleg nekaterih novincev tudi dve mlaiši učiteljici, ki sta s tem -Izpri.čall njun pravilen ndnos do izvenšolskeg'1 prosvet- nega dela. Kakor tokrat, ras je tov. Vida Breška že ponovno prav zadovoljila pri predstavah, tov. Irena Miklašič pa je pri svojem prvem nastopu posreče- no podala lik majke Hasan age. Kvaliteto in Izvedbo drame Ha- san aginica pa je najbolje oce- nilo ljudstvo samo, ki je napol- nilo dvorano do zadnjega ko- tička pri treh predstavah pri Veliki Nedelji in eni predstavi v Ormožu. In še več predstav te igre si želijo, toda tei želji se ne more ustreči, ker so mo- rali izposojene kostume vrniti v dogovorjenem roku. To za- nimanie Je pa tudi jasen dokaz, da si tudi kmečko ljudstvo želi in ceni le kvalitetne predstave. S tem zaključujem svoj skrom- ni prispevek kot dosedanji kro- nist dramskega odseka pri Vel. Nedelji, kateremu žeMm največ- jih uspehov v zanosnem poletu za napredek in dvig ljudske prosvete in kulture delovnega človeka. Ob misli na uresniče- nje teh mojih želja me pa na- vdaja resna zaskrbljenost Reži- ser Moravec Ivan je bil od naj- skromnejših začetkov prosvet- nega dela pri Vel. Nedelji go- nilna moč. ki je privedla kii''tu- ren dvig na današnjo višino. Odkar pa ie zaradi nerentabil- nosti odložil svojo obrt bije težak boj za svoj življenjski ob- stoj in navdaja me bojazen, da bi mu v tem vzdušju ne zmanj- kalo časa in volje do nadalj- njega prosvetnega dela. Zapo- slitev pri gledalLšču kl si jo želi, in kjer bi s pridom uvelja- vil svoje moči in sposobnosti, bi bila primerna oddo'žitev za nje- govo dosedanje prosvetno delo. Vi bi se poleg tega tudi pri Vel. Nedelji pod njegovim vodstvom ^e boJj razvite. BelSak L. Nova strojepiska — Vi pišete popoliKMna na- pačno! — Kako? Te besede splo*i ni biLo v diktatu. Za do^iT^ vallo Malenkost — Ali boš zelo žalostna, dra- ga ženka. ko bom unarl? Ali boš zelo jokala? — Ti vendar poznaš mioje mehko srce in veš, da začnem jokati za vsako malenkost. Med plesalci — Tovariš, ali poznate razli- ko med »plesati« tn »opotekati se?« — Ne, draga tovarižica. — No, to sem si takoj mi- slila. Ženska starost — Koliko ste stara? — Devetnajst let. — Toda to site rekli že pred dvema letoma. — Seveda, saj vendar nisem med tistimi, ki govorijo sedaj tako. s'cer pa drugače. Očka, sinček in štorklja Očka in sinček razpravljata o štorklji, ki prinaša otroke. Končno vpraša sinček: »Dobro, očka, kdo pa potem prinaša male štorklje?« Nemt^oče — Ali tudii t?i hodiš s kurami spat? — Ne. Jih nimam. Stran 4 Ptuj, 10. decembra 1954 RADIO LJUBLJANA IN MARIBOR 327.1 In 212,4 m 90,1 MHz LJUBLJANA PETEK, DNE 9 DECEMBRA 5,C0—6,30 Dobro Jutro dragi poshi- »alcil (pester g.asben: spored) — »mes ob 5,05—5,10 Porodila in »remenska na- poved. 6,00—6,10 Napoved časa. poro- čila, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda 6,30 Trint pregled. 6.35 Pisan spored narodnih pesmi izvajajo so« bsti in orkester Radia Maribor p. i. Fi- lipa Bernarda. 7.00 Napoved časa. poro- čila, vremenska napoved in radijski ko- ledar 7.10 Jutranji orkestralni spored. 7,?0 Gospodinjski nasveti 7,40—8.00 Za- bavna glasba, vmes reklame 11,00 Radijski koledar 11.05 Glasbena medigra 11,15 Cic:banoe. 22.15—23 00 UKV program: V plesnem ritmu. 23.00—24.00 Od- daia za tuiino — na valu 327.Im Ne tmzabite takoi nakazati «- »»stalp naročnine za Ali se odprti hlevi res obnesejo? Kako vplivajo prepih, mokrota in mraz na zdravje živine Po daljšem času sem v za- ; Setku septembra zojjet obiskal Ptuj. Med drugim sem si ogle- dal tudi III- okrajno gospodar- sko razstavo, ki je s svojo ori- ginalno ureditvijo vzbujala splošno pozornost in pohvalo. Mene sta predvsem zanimali kmetijstvo in živinoreja, ki je bila zlasti prvo 'nedeljo bogato zastopana, saj je bilo razstav- ljenih 84 glav pincgavske in 36 glav simentalske pasme, od tega 12 IMkov. 68 krav in 40 telet. Vse živali so bile rodovniške s potrebnimi proizvodnimi po- datki. Komisija strokovnjakov je pod vodstvom ing. Ferčeja iz Kmetijskega raziskovalnega in kontrolnega zavoda v Ljubljani strokovno ocenila živino in kot je znano, 10 glav živine ocenila v I., 32 glav v II. in 35 glav živine v III. razred. Po končani ocenitvi so najtKvljši živinorejci prejeli denarne nagrade od 1500 do 10.000 din, v skupnem zne- sku 340.000 din. Poleg tega je Kmetijsko gospodarstvo Zavrč prejelo od razstavnega odbora I. rejsko premijo v višini 40.000 din, II. rejsko premijo po 20.000 din pa sta prejela Franc Borko iz Središča in Ivan Babic iz Loperšic pri Ormožu. Kot priznanje za trenutno naj- boljšo sclekcijsko organizacijo in dobre rejske uspehe svojih članov je prejela Kmetijska za- druga Ormož velik srebrn pre- hodni pokal. V znak priznanja za uspehe v vzreji najboljših produktivnih živali je Kmetijsko gospodarstvo Zavrč prejelo traj- ni zlati pokal. Trajni mali sre- brni pokal 'pa je prejel Franc Borko iz Središča kot dar OZZ Ptuj. Razumljivo je, da je bil ta dan velik dogodek v življenju živi- norejcev ptujskega okraja in da smo tudi popoldan, ko sem obiskal svoje sorodnike na vasi, največ razpravljali o lepi raz- stavljeni živini in o tem, kaj bi bilo treba .§e storiti, da bi na prihodnjem razstavišču in ocenjevanju naše živine bili uspehi večji. Ko smo tako govorili o tem in onem ter sem govoril tudi o koristnosti odprtih hlevov, se je na cesti ustavil mlad fant z motornim kolesom. Ko ga je po- pravil, je zaprosil v trdi, a ven- dar pravilni slovenščini, ki je i2«iajala koroškega Slovenca, za malo vode. V pogovoru z njim smo zvedeli, da študira agrono- mijo r Gradcu in da je kmečki sin. Razumljivo je, da so ga navzoči takoj začeli ix>vpraše- vati o živinoreji na Koroškem, j in tako se je razvil kaj zanimiv razgovor tudi o vzreji živine na prostem. Koroški študent nam je pove- dal, da je v Beli pri Smohorju na Koroškem kmet Sluga, po domače Cutnik, ki ima že dol- ga leta odprti hlev za svojo ži- vino, v katerem je dosegel iz- redne uspehe. Seveda so navzo- , či temu ugovarjali, češ, da v od- ' prtem hlevu zlasti v zimski do- i bi prepih, mokrota in mraz si- j gumo slabo vplivajo na zdravje živine, saj v takem hlevu ve- ! dno »vleče«. Ker smo imeli na razpolago posodo z vodo, nas je študent pozval, naj takoj skupno z njim napravimo poučen poskus. Seve- da smo se radi odzvali. Kakor on, smo tudi mj vsi namočili hrbtno stran desne roke v vo- di in nato z roko hitro mahali okrog sebe. Čeprav se toplota zraka zaradi tega ni nič spre- menila, nas je zeblo v hrbtno stran roke, ker je voda naglo izhlapevala. Zaradi mokre roKe in močnega prepiha, ki je na- stal z mahanjem roke, smo za- čutili na njej močan hlad. Ko smo si zopet ogreli roko, smo namočili hrbta obeh rok v vodi z levo roko mahah, z desno pa ne. Prav kmalu smo ugotovili, da je leva roka po- stala prej suha, kakor desna, ki je mirovala. Hkrati pa snvo tudi ugotovili, da nas je v levo roko dosti bolj zeblo, kakor v desno. Zopet smo iz tega dobili ugo- tovitev, da se mokra koža v močnem prepihu hitreje osuši, a pri tem odvzame tudi našemu telesu več toplote kakor pa mokra roka, ki se je sicer v enako toplem zraku, a brez pre- piha piočasi sušila. Poizkusov še ni bilo dovolj. Zdaj smo morali namočiti v vo- di samo hrbet desne roke in nato mahati okrog sebe z obe- ma rokama. Kaj kmalu smo občutili, da nas v desno roko precej močno zebe, a v levo skoraj nič, četudi smo z ol>ema enako hitro mahali okrog sebe. Zopet smo dobili nov nauk, da suha koža tudJ v močnem pre- pihu ali vetru ne zgubi toliko toplote kakor pa mokra. No, ta študent nam je tudi povedal, da so tak poizkus na- pravili vsi študentje, ko so bili nekoč na poučnem izletu pri Cutniku in jim je ta razlagal prednosti odprtega hleva, in si- cer takole: Živina v zaprtih, zatohlih hle. vi h se poti, znoj niče na koži se razširijo in taka živina je zelo občutljiva Za najmanjši prepih ali veter, pa tudi za mraz, kajti prepotena koža se na prepihu hitro osuši in odvzema telesu mnogo toplote. To se v odprtem hlevu ne more zgoditi. Tu ni hlevske toplote in vlage, zaradi tega se tudi živina ne poti, a znojnice na koži so stisnjene. S tem je tudj živalsko telo zava- rovano proti mrazu. Poleg tega ne smemo piozabiti, da je goveja koža dosti debe- lejša od naše, saj delajo iz te kože podplate. Na mrazu pa se tudi pod kožo nat>ere debelejša | plast maščobe, ki pomeiga va- rovati telo pred mrazom. Zaradi tega je živina, kj je tudi pozimi v odprtih hlevih debelejša in jo mesarji raje kupujejo. Živalska koža je ppkrita z dlako, ki je v zimski dobj go- stejša. Zrak med kožo in dlako prav tako tvori zaščitno to- plotno plast okrog živali, ki za- držuje toploto telesa. Študent nam je priporočil, da naredimo še en zanimiv poizkus. Položite poleti roko tik ob živalski koži, in čutili boste, kako koža od- daja toploto. Ce pa isti poizikus naredite pozimi, ne boste čutili prav nobene toplote, ki bi pri- hajala od živalskega telesa, če- tudi je takrat zrak mnogo hlad- nejši. Podoben poizkus lahko naredimo tudi v hlevu. Ce vanj postavimo živino z letno red- kejšo dlako, bomo kmalu začu- tili, da se je hlev ogrel od ži- valske toplote. Ce pa naredimo tak po'zkus pozimi, ko ima ži- vina gostejšo zimsko dlako in ne oddaja nobene toplote, pa se zrak v hlevu ne bo mogel segreti. »Tako nas je takrat Cutnik prepričal, da oddajajo domače živali, ki žive pozimi v odprtih hlevih marti toplote, kakor pa one, kj stoje pozimi v zaprtih, zatohlih hlevih,« je dejal koro- ški študent agronomije. Mnogo zanimivega nam je po- vedal ta koroški Slovenec, saj je imel med nami hvaležne po- slušalce, četudi so ga nekateri le malo nezaupno gledali, če- sar nam pa ni prav nič za- meril, kajti sam je povedal, da so tudi pri njih živinorejski strokovnjaki v začetku s pre- cejšnjim nezaupanjem sprem- ljali Cutnikova prizadevanja in da so šele pozneje, ko so se sami prepričali o prednostih odprte reje živine, dali svoje priznanje korostrbosti takega postopanja. Sgl Delo in načrti Turističnega in olepšev7a!nega društva v PtuiU| Ptujsko Tviristično in olepše- valno društvo je sredi dela in na-črtov za dvig in ugled ptuj- skega mestnega področja. Tre- nutno odbor razpravlja o mož- nosti izvršitve preostalih del pri ureditvi letnega kopališča, pred- vsem o nabavi filtra za vodo v bazenu, postavitvi novega trakta kabin, poglobitvi struge pred kopališčem ter drugih de- lih na tem objektu. Za vsr. dela predvideva okrog 2 in pol mili- jona dinarjev in je tozadevni predlog že dostavljen gospodar- skemu svetu LOMO Ptuj. Po predlogu odbora bodo po- sajena na trgu, kjer so bila od- stranjena velika topolova dre- vesa in japonske sofore, ki ustvarjajo lepe krone in rume- ne cvete. Predvideva se tudi ureditev prostx>ra ob železnici v parku, kjer bo zasajeno cvetlič- no grmičevje Park bo pridobil precej tudi z novim godlrenim paviljonom, za katerega so sred- stva baje že predvidena v prora- čunu Mestn. komunalnih podjetij. Odt>or razpravlja tudi o 2..m- skem drsališ^ču, ki je bil*:, lani opuščeno. Od LOMO je odvisno, ali bo ta zamisel uresničena, prav tako Pa tudi glede podalj- šlia parka do prvega bira Posebno le važen sklep, da se ix>stavi na desnem bregu Drave pred železniškim mostom lesen mostiček. s katerega bi v lxdoče odlagali smeti. Turistično in olepševalno dru- štvo vupa, da bodo njegovi na- črti resno pripomogli k dvigu in ugledu zgodovinskega Ptuja ter pričakujejo, da bodo tudi pri odgovornih faktorjih nale- teli na polno razumevanje. Dijaški dom Ptuj : TSŠ Ljubljana v namiznem tenisu v nedeljo. 5, decembra 1954, so dijaki ptujske gimnazije na po- vabilo srednješolskega prvaka v namiznem tenisu TSS odigrali dvoboj, kj se je končal s tesnim rezultatom 14:13 za Ljubljanča- ne. Tekmovanje je bilo v dvorani TSS v Ljubljani, kjer sta nasto- pili moštvi v dveh ekipah, ki sta igrali vsaka z vsako. Ptujska pr- va ekipa je boljšo ljubljansko ekipo gladko odpravila z rezulta- tom 5:2, medtem ko se druga ni mogla tako uveljaviti, čeprav so igralci vložili vse svoje sile. Eki- po je spremljala tudi neverjetna smola v odločilnem zadnjem dvo- boju. Tako ie bil končni rezultat 14:13 za TSS. Člani ekipe so hvaležni vsem, posebno pa tov Kovačiču in Sve- tu za prosveto OLO Ptuj, ki sta jim omogočila potovanje v Ljub- ljano. V nedeljo, 12. decembra 1954, bo ob 8. uri v igralnici dijaškega doma povraten dvoboj, na kate- rega vabimo prijatelje te zani- mive igre. Šah Šahovsko društvo Ptuj je or- ganiziralo dne 25. nov. v okviru državnega praznika simultanko, ki jo je igral mojstrski kandi- dat dr. Nemec. V petih urah je od 33 partij 15 dobil, 10 remizi- ral in 8 izgubil. — Zmagan so: Pernat, Rvževsld, Mavric E., MavričF., Tomšič, Miklavčič (vsi člani SD Ptuj), Matak (ŠS Železničar) in Vojvodič (JLA). Pred simultanko je bilo preda- vanje o otvoritvah. V proslavo 29. novembra je iz- vedel Mariborski okrožni šahov- ski odbor tradicionalni moštveni brzotumir, katerega se je ude- ležilo tudi moštvo ŠD Ptuj. Izid tekmovanja je bil sledeč: SK Železničar Maribor 58 in pol točk. SK Celje 49.5, SK Branik 44, SD Ptuj 40. SS Svoboda — Tezno 35, SD Fužinar 30, SD Obrtnik 29. SS Okolica-Maribor 24, Krilato kolo Maribor 23. SD Fram 22, ter SS Pošta Mb. in SS Miklavž po 20 in pol točlc SK Železničar, je prejel lep prehodna pokal, medtem SK Ce- lje, SK Branik in SD Ptuj knjiž- ne nagrade. ★ Šahovsko društvo Ptuj vabi vse prijatelje šahovske igre — igralce kot začetnike — da se čimprej včlanijo. Društveni turnir je že v teku a formiral se bo še turnir brezkategomi- kov. Prijave sprejemamo ob igralnih večerih t. j. torek in četrtek od 19. ure dalje v Sind. domu železničarjev. Mesečna članarina znaša 10, za dijake 5 din. Empire State Building prodan Najvišja zgradba na svetu, Empire State Building v New Yorku, ki je bil doslej v lasti mestne uprave, je prešel pred kratkim v last induistrijalca Henrija Crowna nekdanjega uličnega postrežčka iz Chikaga. Sreča v kotičku V londonskem predmestiu Leiwisham gradijo šolo, v kateri bodo posamezni razredni prostori imeli po več kotičkov — vseka- kor ne za to, da bi učitelj imel več prostora za i>ostavIjanje otrok »v kot». »OtrtJio*« uj^dia,« je pojasnil učitelj, »če se lahko umaknejo v kakšen kotiček; tam se zberejo v skupino -n učijo mnogo laže, kakor v raz- redu kot celoti.« Hiša iz gume V Kopenhagnu so zgradili prvo hišo iz gume, točneje re- čeno iz nylona in elastičnega gumija, ki je ojačen z jeld-enimi palicami. Stroški gradnje te hiše s šestimi sobami znašajo približ- no dva in pol milijona dinarjev. Majhne deklice govore več kakor dečki Deklice govorijo prej in upo- rabljajo več besed kakor dečki. To je ugoto^^l neki angleški znanstvenik, V tretjem letu svojega življenja uix)rablja de- ček komaj 304 besede, deklice Pa že 743 besed. Od četrtega leta dalje pa prevladujejo dečki in uporabljajo v šestem letu že 2996 bi^ed medtem ko deklice samo 2064 besed. Človeško telo - d\7e tretji ni vode Človek je prvih devet mesecev svojega življenja pravo vodeno bitje. Kakor riba v vodi, plava embrio v rodni vodi maternice. V tretjem mesecu razvoja sestav- lja otrokovo telo 94 odstotkov vode. Ce bi hoteli ta vodeni stvor narisati, bi bil celoten embrio napolnjen z vodo, le ko- šček možganskega oklepa bi štr- lel iz tekočine kot trden sestavni del. Cim starejši postaja, tem bolj suh je človek Pri rojstvu je otrok, če bi to hoteli 7opet pri- kazati s pomočjo risanja, še ved- no do vratu v vodi. Z drug-mi besedami, njegovo telo sestavlja še vedno 90 odstotkov vode. Mladenič, čeprav v »najboljših letih« je izgubil nadaljnjih 7 od- stotkov vode. Voda bi mu segala do prsi. Starec pa izhaja z 86 do 88 odstotki vode; človek se suši od nastanka pa vse do svoje smrti. TELO SE OBNAVUA VSAK MESEC Tudi misli človek pravzaprav 2 vodo saj sestavlja človekove možgane, to najčudovitejše ce- I letnega stvarstva, 79 delov vode ! Ta voda se stalno izmenjuje, ■Stara trditev, da se človeško telo vsakih sedem let izmenja, je po- polnoma točna, ker človek izme- nja svoj vodni sestav približno vsake tri tedne. Ker človeško telo sestoji pretežno iz vode, po- meni, da se obnovi približno vsak mesec. Celo trde človekove mišice so sestavljene iz 75 odstotkov vode. Najmanj vode vsebujejo zobje, ki so sestavljeni iz 98 delov mi- neralnega apnenca. Tudi kosti vsebujejo sorazmerno manj vode. Kakor obliva zemeljsko oblo na dveh tretjinah površine voda, je tudi človekovo telo sestavlje- no iz dveh tretjin vode. Vse ce- lice našega telesa živijo kot vod- ne živalce v topli krvni vodi, ki je podobna morski vodi. kakor oceani in reke, tudi člo- veško telo izhlapeva vodo. Z di- hanjem kože in izločanjem znoja izgubi človek dnevno tudi po več litrov vode. Tudi z dihanjem pljuč se izloča dokaj vode. To je navdušenje; 26-letni Andrej Duquerais je bil silno užaljen, ker ga niso hoteli sprejeti v gasilsko četo La Rochelle v Franciji. Sedaj je obtožen požiga, pri gavšenju katerega se je posebno izkazal, ker je hotel dokazati, da je spo- soben Za gasilca. Škot v gledališču McAdam in njegova žena sta se odločila, da pojdeta v gleda- lišče. »Koliko stane partemi sedež v prvih vrstah?«, je strahoma vprašal. »Deset Silingov.c »In koliko stane stranski se- dež na galeriji?« »Dva šilinga.« Ko sta McAdam in njegova žena sedela na stranski galeriji, je prizor na odru ženo tako pre- vzel, da se je sklonila daleč čez ograjo proti odru. Naježili so se njenemu možu lasje, ko je to opazil. Ves prepaden je potegnil ženo nazaj in Ji šepnil: »Grozo- ta in strahota ljuba žena, če bi bila izgubila ravnotežje! Kaj nisi slišala, da so tam spodaj sedeži po deset šilingov?!« OH, TI OTROCI Mali Pavelček je moral spati nekaj noči pri svoji teti. Ko je prišel spet domov, je našel tam- kaj malo sestrico. Pa pride na obisk neki prijatelj družine in reče Pavelčku: »Tud; jaz bi rad imel takšno malo deklico!« »O, to pa lahko dobite takoj! Treba vam ni napraviti drugega, kakor da spite neka i noči pri iiiOji teti. Objave in o ,g I a s i MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 10. dec. 1954 do 16. dec. 1954 ameriški barvni film »V vrtincu«. PREKLIC Preklicujem kar sem izjavil tov Stanetu Pernerju o članih upravnega odbora Športnega društva »Drava« v Ptuju. Isto- časno se zahvaljujem za odstop od nadaljnjega postopanja. Ivan Zgeč PRODAM nov šivalni stroj 8C-basno klavirsko harmoniko. Naslov v upravi Usta. NOVO STANOVANJE dobi v enem mesecu v novi hiši v Ptuju za 10 let brez najemni- ne, kdor prirl<:tvo ZAHVALA Moj mož in oče Franc Petro- vič iz Podvinc je umrl nagle smrti. Pogreba 30. novembra ob 15. uri se je udeležilo Gasilsko društvo iz Podvinc in člani sin- dikata Gradiš iz Kidričevega. Ob tei priložnosti izrekamo posebno zahvalo govornikom tov. Rusu Simonu za Gasilsko društvo in tov. Francu Klemen- čiču od Gradisa, prav tako pa I prof. Malaseku iz Novega me- i sta, obenem duhovščini za 1»- Srebni obred in govor ter v.sem številnim darovalcem vencev in ideleience.Ti pogreba. Za sorodstvo Rezka Petrovič z otroki mati, brata in sestre;. _^