Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2010 070(497.12 Ilirska Bistrica) gš \ @ BANKA KOPER lllllllllllllllllllllllll! 2001636,236 COBISS o Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 roberf.dodic@porsche.si AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group as Ilirska Bistrica Letnik XVIII, št.: 236 § ' o maj 2010 c? ——S 00 vo Cena 1,80 € « ^ TISKOVINA z —— ~ POŠTNINA PLAČANA (/) PRI POŠTI ™ 6251 IL. BISTRICA-TRNOVO Sr- Trgovina in storitve d.o.o. Vojkov drevored 28, 6250 Ilirska Bistrica Trgovina in storitve, oddajanje sob in prenočišč Vabljeni v novo odprt bar BAR KlEDA, ki se nahaja ob tehnični trgovini KLEDA PLUS. Pri nas si lahko v vsakem trenutku poiščete kotiček zase. V dopoldanskem času vam bomo postregli z odlično kavo Lavazza, v večernih uricah, pa z pestrim izborom pijač. Če se zabava zavleče pozno v noč, vam nudimo tudi prenočišča. Odprto imamo od ponedeljka do četrtka od 6,30 do 22,00, v petek in soboto od 6,30 do 23,00. , SPREJEMAMO NAROČILA ZA DELOVNE ZVEZKE ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE OB NAROČILU DELOVNIH ZVEZKOV NA ŠOLSKE POTREBŠČINE IN TORBE VSE ZA SOLO, ŠOLSKE TORBE Mdfi^ ... »j j ;V7SWTS3Hmž3HL-]«] Titov trg A - Ilirska Bistrica - 05 / 71 OO 695 KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 - 18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto OO ■ GSM CENTER Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, M0B: 031/779 169 e-maii: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOIKeiPIIRjtoUE P0NEDEUEK- PETEK 8”-12” in IS00-19” SOBOTA 8”- 12" irDZABEST PAKET ■ PAKET POVEZANI ■ INSTANT INTERNET od 15 do 30 let starosti z-.. . JR VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVI U, 5B B73 /l/Tl/M/7 PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net muM 7 DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O. TELVFAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA KAKOVOST JE PRVA f M CERKVENIK NA PLAČU * sveže ribe * zamrznjene^ribe * školjk% cstW * “bacahfin b/ančo/ * konzerve karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 Hl-TECH BLEIFREI PROFIL ’ OKNA 7 « komorni «yotom ELEGANCE MID 8.0 *** Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/7200 330 fax:02 / 7200 340 www.interles.si info@interles,si ZIMSKI VRTOVI imr Imterlesl IImhJ J Slovenija^ | Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart PVC *** JPf LES ipSHEEflS lintbllhl Celoviti izvajalski Inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE NE PREZRITE 2 31. maj 2010 UVODNE BESEDE Simpozij o Antonu ■ ■ I v • v Žnideršiču mag. Milena Urh....... I lirskobistriški čebelarji smo se s po-I nosom in veliko vnemo lotili projekta izdaje strokovnega zbornika o življenju in delu našega velečebelarja Antona Žnideršiča. Anton Žnideršič, kmetovalec, čebelar in podjetnik iz Ilirske Bistrice je postal osrednja osebnost slovenskega čebelarstva v 20. stoletju. Žnideršič je bil pomemben mož Ilirske Bistrice, župan, predsednik gasilskega društva, predsednik čebelarskega društva, član Sokolskega društva, izumitelj znanega AŽ panja ... V letu 1901 je ustanovil opazovalno službo medenja, v zimi 1902/1903 pa skonstruiral svoj AŽ panj. Panj je po preizkušanju 1.1907 predstavil čebelarski javnosti. Leta 1910 je objavil prvi zapis o novem panju »Moj panj«, leta 1925 pa objavil knjigo »Naš panj«. V Ilirski Bistrici je ustanovil prvo Čebelarsko zadrugo na Kranjskem in je zaslužen za ustanovitev Čebelarskega društva v Ilirski Bistrici leta 1907. Današnja podoba slovenskega čebelarstva je v precejšnji meri osnovana z izumom AŽ panja in življenjskimi prizadevanji avtorja in prejšnjih generacij čebelarjev za napredek čebelarstva. Moč za svoje delo črpajo današnje generacije čebelarjev iz bogate preteklosti in se navdihujejo pri nekaterih izjemnih osebnostih, ki so pustile za seboj neizbrisno sled in eden izmed njih je prav gotovo tudi Anton Žnideršič. Zbornik smo si zamislili kot zbirko prispevkov 12. avtorjev, v katerih bo predstavljeno življenje in delo ter vloga, ki jo je imel Anton Žnideršič za naš kraj. AŽ panj je osrednja tema, njegove dodelave skozi čas in njegova uporaba pri večini čebelarjev pa so oblikovale slovensko čebelarstvo nasploh. Strokovni zbornik bomo javnosti predstavili na simpoziju, ki bo 23.10.2010 v Samostanu šolskih sester De Notre Dame v Ilirski Bistrici. Vabljeni vsi slovenski čebelarji ZANIMIVOSTI Priprave na višinsko pašo Pet ar Nikolič Aprilski deževni, vendar kljub temu dokaj topli dnevi so idealni za aklimatizacijo črede ovac, ki so do »včeraj« živele pod zimskimi pogoji. Čreda družinske kmetije Štemberger iz Vrbice pri Ilirski Bistrici je vsakodnevno na pašnikih doline reke Reke. Pašniki v dolini ponujajo idealne pogoje za odhod na višinski pašo v dolino pod Milanje, ter s travo bogatim Tuščakom. Damjan Štemberger, lastnik: »Čreda naših ovac, razen jančkov je bila tekom zime večji del na mlakah v podnožju Sv. Ahaca. Sena za prezimit je bilo več kot dovolj. Za razliko od prejšnjih let, se bodo letos ovcam pridružile tudi koze.« Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1.80 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: GA Commerce d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: GA Commerce d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov X Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. V GOSPODARSTVO________ Uspešna podjetja in podjetniki se zavedajo pomena spodbujanja inovativnosti Vladimir Vinšek, za GZS OZ Postojna /'"'vdziv podjetij na osmi razpis VzObmočne zbornice Postojna za izbor najboljše inovacije za leto 2009 je presegel pričakovanja organizatorja, saj je prispelo kar 30 predlogov, ki jih je podalo 17 predlagateljev, kar je veliko več kot leto poprej, ko seje razpisa udeležilo 13 predlagateljev s 17 prijavami inovacij. Tudi finančni učinki so spodbudni. Za realizacijo izboljšav je 17 predlagateljev namenilo 1,7 milijona €, pri tem pa se je na letni ravni vrnilo skoraj 900.000 € v obliki nižjih proizvodnih stroškov ali večjih prihodkov iz prodaje. Podjetje Plama-pur d.d. iz Podgrada je doslej sodelovalo na vseh osmih razpisih Območne zbornice Postojna. Letos so podali štiri predloge, med katerimi so trije, izbrani iz nagradnega tečaja, ki so ga v podjetju razpisali v preteklem letu. Še nekaj podrobnosti o tej dobri praksi. Razpis je bil namenjen zbiranju tako imenovanih »koristnih predlogov« in predlogov izboljšav, ki prinašajo prihranke v okviru projekta stalnih izboljšav. V letu 2009 je 18 njihovih sodelavcev podalo 31 koristnih predlogov in izboljšav. Ob zaključku leta je direktor družbe Radoš Gregorčič sodelujočim v razpisu podelil denarne nagrade. S to vsakoletno akcijo spodbujajo inovativno dejavnost med vsemi zaposlenimi. Kar še posebej izstopa pri letošnjih predlogih podjetja Pla-ma-pur je dejstvo, da so predlagatelji izboljšav in koristnih predlogov dosegli pomembne prihranke pri znižanju proizvodnih stroškov brez večjih vlaganj, v posameznih primerih celo brez in tako prispevali k boljšemu konkurenčnemu položaju podjetja, kar je zelo pomembno v času recesije, pa tudi sicer. Na regijsko tekmovanje za izbor najboljše inovacije za leto 2009 so iz omenjenega projekta prijavili naslednje sodelavce: Leon Fajdiga je predlagal izboljšavo izklopa transporterja blokov na 60 m žagi ob izrednem dogodku, s čimer zmanjšuje stro- ške poškodb na blokih, ko pride do okvar na žagi, Sebastjan Ferlež je predlagal izboljšavo za zmanjšanje obrabe transportnih trakov v procesu izdelave gobic, Edvin Vrh pa je predlagal zmanjšanje števila operacij v proizvodnji viskoelastič-ne pene, pri čemer je dosežen velik prihranek v proizvodnih stroških. Pri četrtem predlogu podjetja Plama-pur je skupina avtorjev v sestavi Bojan Gorjanc, Aleksander Gombač in Marko Šenkinc (slednji iz podjetja Marsen) pripravila in izpeljala računalniško podprto upravljanje razsvetljave v proizvodni enoti, katerega cilj je zmanjšanje stroškov porabe električne energije namenjene razsvetljavi. Iz podjetja Izoterm Piama d.o.o., prav tako iz Podgrada, sta prispeli dve prijavi inovacij. Avtor obeh je Saša Zečevič, soavtor pa Tadej Iskra. V obeh primerih gre za nova izdelka na evropskem trgu s katerimi so dopolnili proizvodni in prodajni program in tako povečali svojo konkurenčno prednost pred ostalimi proizvajalci embalažnih materialov. Tako so zahtevnim kupcem iz Japonske ponudili kakovostno folijo (0,3mm +HDPE) za pakiranje monitorjev in televizijskih sprejemnikov. Uvedli pa so tudi nov sistem vrečk iz PE-PP namenjenih za embaliranje izdelkovza avtomobilsko industrijo. Razumljivo je, da so morali za izdelavo novih izdelkov prilagoditi tudi tehnološke postopke in proizvodno opremo, za kar so vgradili tudi nekaj novih inovativnih rešitev, ki sta jih prispevala omenjena avtorja. Iz Podgrada je prišla tudi prijava inovacije samostojnega podjetnika Danila Ivančiča (DAIBO). Avtorja Bojan In Mitja Ivančič sta predlagala in uvedla nov tehnološki postopek izrezovanja utorov v embalažnih vložkih za kovčke s čemer sta bistveno povečala produktivnost ob majhnem vložku za izvedbo izboljšave. Samostojni podjetnik Valter Frank iz Gornje Bitnje je v izbor za najboljšo inovacijo predlagal nov gorilnik na pelete Jaka 30. Sodoben, uporabniku in okolju prijazen ter avtomatizirani gorilnik je nastal po zamislih skupine avtorjev v kateri so Janez Seleš, Andrej Frank in Damjan Valenčič. Vilko Škrab iz Ilirske Bistrice se je letos predstavil z izboljšavo fotovol-taičnega sistema. Povečano izrabo sončne energije, ki jo uporablja na sistemu sončnih celic na svojem domu je dosegel z izboljšavo mehanizma za vrtenje sončnih celic po horizontalni osi. Branko Grahor iz Smrij, ki se ukvarja z nabiranjem in predelavo gozdnih sadežev kot dopolnilno dejavnostjo, je predstavil tri rešitve, ki so povezane z trnuljami, sadeži črnega trna. Prva se nanaša na izboljšavo postopka obiranja trnulj, druga na izboljšavo ogrevanja sušilnika za sadje, gozdne sadeže in zelišča s toplo vodo. Avtor je tudi razširil asortiman izdelkov iz sadežev črnega trna in ga kot prehransko dopolnilo ponudil na trg pod blagovno znamko »Trnuljčica«. Laura Novak iz Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice je za učence prvega razreda osnovne šole, ki obiskujejo oddelek podaljšanega bivanja in njihove učitelje, pripravila in uvedla v prakso novo metodo učenja in poučevanja poimenovano »S Piko Nogavičko skozi šolsko leto«. Metoda vključuje didaktična gradiva, ki omogočajo osebne učne pristope, razvijanje učenčevih čustev, poleg ročnih in gibalnih spretnosti pa razvijajo domišljijo, izvirnost, krepijo samozavest itd. Avtorica je s to metodo dosegla povečano motivacijo učencev za kvalitetno in ustvarjalno preživljanje prostega časa. Slovesna podelitev priznanj inovatorjem bo na tretji razvojni konferenci, ki jo organizira Območna zbornica Postojna 15. Junija 2010 v Jamskem dvorcu, o čemer bomo še poročali. CENTER ZA SOCIALNO DEM mm. Novi datumi izplačil A Vse prejemnike denarnih socialnih pomoči obveščamo, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve določilo nove datume izplačil denarnih socialnih pomoči. Izplačila v mesecih od maja do decembra 2010 bodo sledila po naslednjih datumih: Maj: 21.5.2010 ali 4.6.2010 Julij: 21.7.2010 ali 6.8.2010 September: 21.9.2010 ali 6.10.2010 November: 19.11.2010 ali 6.12.2010 Kakršnekoli dodatne informacije lahko dobite delavki Emanuela Rebec. FHvala za razumevanje! V_____________________________________________ Junij: 21.6.2010 ali 2.7.2010 Avgust: 20.8.2010 ali 3.9.2010 Oktober: 21.10.2010 ali 5.11.2010 December: 20.12.2010 ali 5.1.2010. ia Center za socialno delo Ilirska Bistrica pri strokovni ___________________________________________________J NE PREZRITE - AKTUALNO 31. maj 2010 3 KMETIJSTVO Dobrote slovenskih kmetij Mirjam Furlan, Kmetijska svetovalna služba....... Na Ptuju, v minoritskem samostanu, je od 21. do 24. maja 2010 potekala 21. državna razstava „ Dobrote slovenskih kmetij". Na razstavi je tudi letos sodelovalo preko 700 slovenskih kmetij iz Slovenije in zamejstva s preko 1000 dobrotami. V sklopu prireditve so ocenjevali krušne, mlečne, mesne izdelke, suho sadje, žganja, kise, olja, vino, sadjevce, sokove, marmelade, kompote in konzervirano zelenjavo. Nagrajeni izdelki z ocenjevanj so bili tudi letos predstavljeni na razstavi. Vsako leto predstavljajo svojo bogato kulturno dediščino tudi regije. Letos seje posebej predstavilo Pomurje. Iz naše občine sta se na ocenjevanje prijavili dve kmetiji, kateri sta se odlično odrezali: - Alojz Volk iz Zarečice je prejel zlato priznanje za kislo zelje, - družinska kmetija Štemberger iz Vrbice pa eno bronasto in štiri zlata priznanja - bronasto za poltrdi kozji sir, zlata pa za kozjo skuto, mehki kozji sir, kozji namaz z dodatki česna in peteršilja, ter kozji namaz z dodatki oliv. Nagrajeni izdelki potrjujejo, da tradicionalna predelava na naših kmetijah živi in nam ponuja pestre okuse. Preizkusite jih! Obema nagrajencema iskrene čestitke! OBJAVA STANOVANJSKA 4*9*9* DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, GRADBENI INŽENIRING, TRŽAŠKA 34a, 6230 POSTOJNA Tajništvo, računovodstvo tel.,/fax: 05 7200 700, direktor: 05 7200 701, tehnični odd.: 05/7200 702 Smo podjetje, ki se ukvarja z upravljanjem nepremičnin in gradbenim inženiringom. Etažnim lastnikom nudimo naslednje storitve: upravljanje večstanovanjske hiše obratovanje (čistilka, stopniščna elektrika...) upravljanje in obratovanje kotlarne vodenje rezervnega sklada vpis nepremičnine v Zemljiško knjigo gradbeni inženiring (izvajanje del). Trenutno je v podjetju zaposlenih osem strokovno usposobljenih delavcev s področja upravljanja, z več kot 20-letnimi izkušnjami. Naše reference so: upravljanje stanovanj in poslovnih prostorov za Občino Postojna, upravljanje stanovanj in poslovnih prostorov za Občino Pivka, upravljanje stanovanj in poslovnih prostorov za Občino Loška dolina, upravljanje več skupnih kotlarn, upravljanje več večstanovanjskih hiš in poslovnih stavb. Kot upravnik se trudimo, daje naš odzivni rok čim krajši in da vzdrževalna dela izvajamo kvalitetno in s strokovno usposobljenimi izvajalci. Trenutno še iščemo, primerne in vsem dostopne poslovne prostore, da bi lahko odprli poslovalnico in v njej zaposlili potreben kader. Glede na to, da so v našem podjetju zaposleni tudi delavci iz občine Ilirska Bistrica, bi se radi uveljavili tudi na tem območju. E-mail: stanavanjska-po@sial.net, Otfoino sodiičev Kopru, it. reg. vpisa 1/02590/00, osnovni kapital 6.763,14 1, ID it. ta DDV: SI23I2Č2I3, TRK: 0313 31012772 379 SKB d.d. KOLUMNA Pravna ciganija Vojko Tomšič, Jasen ••••• IZadarkoli preklopiš na kanal, ki prenaša govore naših prodajalcev IVmegle, slišiš vedno isto. Vsi so demokrati in vsi se zavzemajo za pravno državo. Ni važno ali so politikanti levi ali desni. Resnica za večino državljank in državljanov te Slovenije je seveda drugačna. Nimamo ne demokracije še manj pravne države. Kako sicer razumeti, da že dvajset in več let poslušamo vedno ene in iste lažnivce, tudi take, ki so volitve izgubili, vendar se počutijo nenadomestljive in vztrajajo, čeprav jih ne bi nihče pogrešal? Kako razumeti pravnost države, če pa je več tatov na prostosti, kot pa v zaporu? Kriminalisti, tožilstvo in sodstvo še razume in ukrepa, če nekdo ukrade 500 EUR, nikakor pa ne razumejo in ne ukrepajo, če nekdo ukrade celo podjetje ali okrade sto tisoč lastnikov certifikatov, ki so jih ti nesrečniki vložili v pide? Pustimo to ljubljansko ciganijo in poglejmo naše bistriške probleme, ki so enaki. Pred roko pravice nismo niti približno enaki. Še pred pol meseca je na regionalni cesti Podgrad - Kozina, preden zaviješ v Plamo, stal Šimetov bife. Na žalost večkrat zaprt kot odprt. Vendar seje neustrašni državni birokrat Treven trdno odločil, da bo to črno gradnjo porušil. In jo je. Čeprav ni nikomur škodovala. To je tisti junak, ki sem ga večkrat opozarjal na dve veliki črni gradnji v naši občini. To sta bila oba mejna prehoda Starod in Jelšane, pred prenovo. Vendar ni ukrepal. Prav tega junaka je klicalo preko 100 krajanov Ilirske Bistrice, pa tudi več pisnih prijav je dobil, ko je občina »prenavljala« Prešernovo ulico. Vendar seje posral in se ni niti oglasil, čepravje bilo oškodovanih veliko ljudi in posegi v naravi, niso bili niti približno v skladu z zakonodajo. Zanimiv je tudi primer Toma Kakeža, kije za Hodnikovim mlinom posekal napol gnile vrbe. Za svoje »kaznivo dejanje« je moral celo pred sodnika. Plačal je kazen, pa še nadomestna drevesa je moral posaditi. Prepričan sem, da takšnega postopka ne bo deležen Šenkinc, kije dal posekati drevesa pred ob- •••••••••••••• čino, čeprav so bila posajena pod okriljem Kindlerjevega parka. Še več. Domislil si je genialen razlog za svoje početje. Pogled na občino bo namreč lepši. Mogoče ima celo prav. Menim celo, da bi bil pogled še lepši, če bi bil pred občino on (ne pa v občini). Da bo pogled še lepši, bo zapravil kopico našega denarja, ki ga sicer nima, (zato je v letu 2010 najel za 2.300.000,00 EUR kreditov) za obnovo zidu pred občino. To ne bi bilo nič narobe, če bi imeli urejene vse pomembnejše stvari kot npr.:industrijsko cono, obrtne cone, osvetljene prehode za pešce ipd. Pa jih nimamo. Moteča je tudi barva kamenja, saj beu kamen nedvomno ne paše na področje laporja. V občinski upravi imamo tudi nadvse vestno komunalno inšpektorico. Tako je zasebno podjetje Tomex d.o.o. kaznovala, ker je pred vhodom na svoje dvorišče popravilo približno 9 m2 občinske zanemarjene zemlje, brez da bi za dovoljenje zaprosilo bistriškega monarha. Seveda pa ne kaznuje podjetje Tramper d.o.o., ki že leta skladišči cisterno za nevarne snovi na občinski zemlji. To gre za tisto cisterno, za katero je pred 8 leti takratni županski kandidat Julijan Lavrenčič, kasnejši Šenkinčev podžupan trdil, da ne obstaja. Dvojna merila, tako kot na državni ravni. Tudi policija je nadvse vestna in hitra, ko ima opravka z reveži. Popolnoma drugače pa ukrepa, ko ima opravka z velikimi ribami. Tako že več kot leto »zbira podatke« o kazenski ovadbi, ki jo je zoper Šenkinca podal Valenčič, pa verjetno še kdo drugi. Pa tudi, če jo ne bi podal nihče, so plačani, da po službeni dolžnosti raziščejo kraje. Zadrževanje denarja, za kar nimaš nobenih pooblastil, je zanesljivo kraja. Prav tako policijo ne zanima, kaj počne na dvorišču podjetja Šenkinc d.o.o., občinska cisterna za kurilno olje. Nikjer nisem zasledil nobene licitacije, ali zbiranje ponudb za prodajo cisterne. Tako so se na istem dvorišču pred leti znašle travete, prepeljane z oficirske hiše pred gimnazijo, ki jo je rušila občina. Prodalo jih je podjetje Šenkinc d.o.o. in danes stojijo nasproti Zemonske vage v reklamne namene. Tedaj sem bil član občinskega sveta, pa nisem nikjer zasledil nobenega centa od prodaje travet, klesanih stopnic ali klesanega kamenja, ki se še danes nahaja na dvorišču Šenkinc d.o.o. Veliko uspešnejši so na drugih področjih kriminalitete. Tako so organi pregona (policija-,tožilstvo in sodstvo) uspešno zaprli in celo obsodile praktično vse ilirsko bistriške klošarje, ki naj bi »mastno« služili s prevozom beguncev. Celo take brez vozniškega dovoljenja in avtomobila. Razumljivo. Tako na ravni Slovenije, kot na ravni občine Ilirska Bistrica za ene obstajajo le dolžnosti za ene pa zgolj pravice, Odgovarjajo pa le reveži. Za svoje »kaznivo dejanje« je moral ce lo pred sodnika. 4 31. maj 2010 NE PREZRITE - POLITIKA 32. seja v znamenju ustanovitve novega samostojnega vrtca seja občinskega sveta je • bila v četrtek 22. aprila. Svetnimi so po potrditvi zapisnika in pregledu realizacije sklepov začeli s pobudami in vprašanji: Robert Šircelj je pojasnil, da je na odboru za urejanje prostora in infrastrukturo bila debata o mrliški vežici na mestnem pokopališču. Po treh letih obljub, da se bo ta mrliška vežica obnovila ni bilo še nič narejenega. S prelaganje odgovornosti na krajevne skupnosti tudi občinska uprava oziroma župan takega izgovora na občinskem svetu ne more več podajati. Predlagal je, da se OS dogovori na kakšen način se bo to reševalo, da se gre v realizacijo obnove: kako se bo sredstva krajevne skupnosti izposlovalo, ali bodo kaj prispevale ali ne - to pa je stvar nadaljnjega sklepanja. Investicijo za katero je pripravljen načrt, tudi znesek ni tako velik, občina lahko izvede in zagotovi pogoje. Predlagal je, da župan pristopi k izvedbi te investicije. Ada Barbiša je zanimalo ali je kaj novega v zvezi z razpisom za širokopasovni internet oziroma s katerimi občinami bi sodelovali pri razpisu oziroma ali imamo dovolj dobro pripravljeno dokumentacijo za razpis. Anton Frank je predlagal, da ker sta v Krajevni skupnosti Topole še dve domačiji, ki nimata asfalta do hiš (220 m), da se to realizira. Mirjam Francetič je podprla pobudo Roberta Širclja. Zanimalo jo je tudi, za kaj se porabi denar, ki ga plačujejo občani za najem grobov oziroma če bi se lahko iz tega denarja kaj prispevalo za mrliško vežico. Rok Jenko 1. Dal je pobudo, da se v času dokler potekajo obnovitvena dela pred občinsko zgradbo uredi signalizacijo za obvoz. Zlasti ob prometnih konicah prihaja do večji zastojev prometa. Predlagal je, da se postavi eno tablo za obvoz na vpadnici v samo mesto Ilirska Bistrica pred železniškim mostom iz smeri Ribnica in se preusmeri tranzitni promet po Ulici Nikole Tesle. 2. Glede obnovitvenih del zidu pred občinsko stavbo - izdane naj bi bile smernice, ker gre za kulturno varovan objekt, da je potrebno vzpostaviti prvotno stanje oziroma prvotni izg led tega zidu. Glede na potek del je opazno, da imamo štiri tipe zidu in materiala iz katerega je ta zid zgrajen: od naj novejšega dela (neobdelan apnenec), sledi obdelan apnenec z ravnim licem, obdelan peščenjak z ravnim licem in na koncu še del zidu, kjer je neobdelan peščenjak z naravnim licem. Prosil je za pojasnilo župana oziroma pristojnega, ki nadzira in vodi ta projekt, zakaj je prišlo do takih razlik, če naj bi se vzpostavilo enako oziroma isto stanje kot je bilo pred temi obnovitvenimi deli. Zanimalo ga je, zakaj je prišlo do spremembe višine zidu. Plato pred občinsko stavbo in banko ni raven tako kot je bil prej, zid, kije sedaj, je nižji od prejšnjega. 3. Po Čičariji krožijo informacije, da naj bi občina izgubila spor zaradi zadrževanja sredstev iz naslova telekomunikacij. Občinsko upravo oziroma župana je prosil za odgovor, če je to res ali ne. Pogojno sprašuje: če je res ta spor izgubila, ker se je župan odločil, da se sredstev ne deli upravičencem na njihove TRR-je, ampak jih dobi krajevna skupnost in potem pa samo v delu dobijo ti upravičenci. Zanimalo ga je, kakšen je bil znesek pravdnih stroškov, ki jih je občina s sporom dolžna plačati tistim, ki so s tožbe-nim zahtevkom uspeli in iz katere proračunske postavke se bo to pokrivalo. To je vse pogojno vprašanje, ki je odvisno od tega, ali je to res ali ne. V nadaljevanju so obravnavali statusno preoblikovanje Komunalnega podjetja Ilirska Bistrica. Danilo Grilj, odvetnik, je predstavil predlog statusnega preoblikovanja Komunalnega podjetja Ilirska Bistrica. Po razpravi so svetniki sprejeli, da se Komunalno podjetje II. Bistrica, preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo. Osnovni kapital JP Komunala II. Bistrica, d.o.o. se zmanjša za 1.780.188.000,00 SIT oz. 7.428.592,89 EUR, kolikor je znašala vrednost objektov, komunalne infrastrukture in opreme po stanju na dan 31.12.1993, ki je bila s strani ustanovitelja prenesena na Komunalno stanovanjsko podjetje II. Bistrica ter je bila prevzeta v osnovna sredstva Občine. Osnovni kapital družbe se zmanjša zaradi prenosa osnovnega vložka (objektov, komunalne infrastrukture in opreme) na ustanovitelja Občino, kot to zahteva veljavna zakonodaja in v nadaljevanju se Osnovni kapital družbe JP Komunala II. Bistrica, d.o.o. poveča za 10.000,00 EUR. Povečanje osnovnega kapitala se opravi kot povečanje osnovnega kapitala s finančnim vložkom ustanovitelja v višini 10.000,00 EUR. Občina II. Bistrica kot edini ustanovitelj prevzame celoten poslovni delež v višini 10.000,00 EUR. Sejo so nadaljevali z izdajo pozitivnega mnenje k imenovanju Mirande Vrh, univ. dipl. soc. delavke, za direktorico Doma starejših občanov, soglašali so s soglasjem k sistemizaciji delovnih mest v enotah vrtec, sprejeli predlog dodelitve enkratne denarne socialne pomoči vlagateljici, ki je podala vlogo za enkratno denarno socialno pomoč za nakup avtomobila za prevoz otroka s posebnimi potrebami v višini 6.000 evrov neto, Po hitrem postopku so obravnavali in sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica ter obravnavali in sprejeli spremembe in dopolnitve odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno-izob-raževalnih zavodov v naši občini. Ob koncu seje so še obravnavali predloge za podelitev občinskih priznanj za leto 2010, ki jih prejmejo: 1. Zlato plaketo Občine prejme Gorsko reševalna služba - reševalna skupina Ilirska Bistrica. 2. Srebrno plaketo Občine prej- OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ILIRSKA BISTRICA Datum: 12.5.2010 Štev.: 36/2010 me Pevska skupina Hrušiški fanti. 3. Bronasto plaketo Občine prejme Klub študentov Ilirska Bistrica. Sprejeli so Odlok o zaključnem računu Občine Ilirska Bistrica za leto 2009, ter obravnavali poročilo o škodi in odzivu CZ po žledenju na Pregarjah. Na seji so obravnavali in sprejeli tudi Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda Vrtec Ilirska Bistrica. Razprava seje vnela pri imenu vrtca, ki je nekoč v preteklosti nosil ime Jožefe Maslo. Svetniki, razen enega, so se strinjali z nevtralnim imenom, je pa ta odločitev že sprožila reakcijo v javnosti in tako je Območno združenje borcev za vrednote NOB II. Bistrica občinskemu svetu že posredovala protestno izjavo, ki jo v celoti prilagamo: OBČINSKEMU SVETU OBČINE ILIRSKA BISTRICA Zadeva: Protestna izjava ob imenovanju otroškega vrtca Člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ilirska Bistrica smo z velikim obžalovanjem in ogorčenostjo zvedeli za novico, da ste poimenovali otroški vrtec v Otroški vrtec Ilirska Bistrica. Novica odmeva med vsemi organizacijami Zveze borcev za vrednote NOB širom po Sloveniji. Nobenemu od nas ni jasno, kaj je bilo narobe s poimenovanjem vrtca po Jožefi Maslo. Nikakršne politične konotacije ni bilo v imenu slovenske matere, ki je vzgojila 11 zavednih otrok in ki je dala življenje zato, da imamo danes med drugim tudi otroške vrtce. Nikakršen argument, ki ste ga dajali za spremembo imena, ne more izbrisati občutka, da ste vi tisti, ki ste z dvigom rok za spremembo imena, obremenjeni s političnimi igricami in delitvami na vaše in naše. Imenovanje vrtca po Jožefi Maslo bi pomenilo, da smo naredili korak naprej in končno pozabili na preteklost in se obrnili v prihodnost. Jožefa Maslo bi morala postati' Slovencem, ki jim je domovina ljuba in vsem, ki želijo našo lepšo prihodnost. i vzor vsem Člani Zveze borcev bomo seveda sprožili akcijo, ki bo dokazala, da tudi običajnim ljudem ni vseeno kakšno ime bo nosil vrtec v Ilirski Bistrici. Tovariški pozdrav! Lado ČELIGOJ Predsednik OZ ZB za vredmke NO Ilirska Bistrica J EKOLOGIJA Dušimo se v tehnološko onesnaženem svetu a tega ne vidimo. Neta..... Bo ali ne bo bistriška dolina postala primorsko mega smetišče, To je zdaj vprašanje. Res je iz vode in zemlje smo potegnili ogromne količine tehnoloških odpadkov predvsem pa ogromne količine vsakršne svinjarije, ki nam jo uspe pridelati sleherni dan. Nismo pa je še očistili kajti še in še je odpadkov, ki so težje dostopni. Najhuje je z tistimi, ki kontaminirajo vodo in za razkroj potrebujejo več let oziroma stoletij. Naša občina je država v malem. Imamo župana, poslance in uradnike ki imajo škarje in sukno v svojih rokah in naj ne pozabijo, da njih odločitve zadevajo vse prebivalce bistriške doline. Vsekakor se strinjam z ugotovitvijo, da smeti je pač treba nekam odložiti še rajši pa poskriti, kar premnogo občanov dela prav to in je aprilska čistilna akcija po- kazala kam vse sojih poskrili. Bistriško dolino že leta onesnažuje Lesonit smrad Tokisa pa se nas še vedno drži. Bistriška dolina je naš dom in dober gospodar ne bo dopustil, da ga kdorkoli še dodatno za svinja. Volja bistričanov je, daje naša dolina lepa in čista. Sicer pa je to nora ideja narediti le eno deponijo za celo primorsko regijo. Naj primorske občine poskrbijo za svojo svinjarijo in mi bomo za svojo. Manjše deponije nas lahko obvarujejo pred ekološko katastrofo so lažje obvladljive kot pa velike. V Ameriki je vse na veliko, ker je Amerika velika in močna država. Mi pa se kar naprej sklicujemo kako smo majhni in neznatni v primerjavi z njimi in njim podobnimi. Imeti pa hočemo veliiiiko deponijo mogoče prav zato, da bomo vsaj v nečem večji kot so tisti s katerimi se pri- merjamo. Intriga se plete okrog podražitve za komunalne storitve, kot je voda in odvoz smeti. Vsekakor ni prav, da nam naložijo večjo obremenitev kot nam pripada. Rešitev tako perečega problema kot so tehnološki in siceršnji odpadki ni v načinu, da se storitve dražijo in prelagajo na ramena občanov. Ne vem, če je katera izmed mnogih izginulih civilizacij pridelala toliko nevarnih odpadkov kot jih je in jih še pridela naša civilizacija. Očitno ne kajti arheologi, ki se veselijo izkopanin do sedaj niso naleteli na kar bodo naši zanamci, na nezmerne količine plastike še posebno pa bodo začudeni na plastičnimi flajšami, ki se obnje spotakneš kamor koli greš. Vsi obcestni jarki so dodobra založeni z tako praktičnimi flajšami ko jo obrabiš frc pa skozi okno zleti in nekje v jarku obleži. Kaj pa reciklaža je kdo v naši dolini pripravljen na tak izziv? Ideja ni slaba le nekaj bistrih glav naj se zbere in jo udejanji. Kaj pa pravljica o osličku, kije sral cekine? Osličkov skoraj, da ni več o lastnem dreku pa ne vemo nič, ker z potegom vode odplava v skupno zbirališče, kjer se drekci vseh občanov dodobra premešajo in imajo enoten vonj. No vsaj v nečem smo si enaki. NE PREZRITE 31. maj 2010 5 BISTRINE Pot v lepšo prihodnost je tlakovana z granitom! Dejan Ujčič.... no premici časa je treba začeti s preteklimi dogodki. S študentskimi demonstracijami, torej. In končati s prihodnjimi, se pravi referendumom. Tekmovanje v preciznem metanju granitnih kock na zgradbo parlamenta dokazuje, da tudi pri nas živijo anarhisti. Sobratje tistih, ki se, izkoriščajoč prednosti, ki jih prinaša tržno gospodarstvo in svobodna trgovina in ne bi dvakrat rekel da tudi kakšne subvencije blagohotnih držav, potepajo po svetu in ga izboljšujejo s tem, da prevračajo avtomobile in razbijajo izložbe v krajih, ki imajo to smolo, da gostijo kakšno mednarodno srečanje. Sobratje tistih, ki so zanetili požar v banki v Atenah, kjer so zgoreli trije ljudje. Prav pa jim je packom, kaj pa delajo v banki. In če bi bilo samo to, bi bila stvar pravzaprav precej preprosta. Skušaš uloviti falote, ki raje rušijo, kot gradijo, in jih kaznuješ. Medutim. Kogar čudi, da so kocke letele v parlament in ne mogoče v vlado, kar bi bilo po moji kmečki pameti logično, tega ali ni bilo v Sloveniji zadnjih deset let in več ali pa laže. Vsak, ki ima pet minut časa, pljuva po instituciji državnega zbora. Od tretjerazrednih humoristov do mnenjskih voditeljev izven sveta politike. Človek bi si mislil, da je to, da imamo parlament glavna ovira našemu bo-Ijitku i razvitku. Ne bo ravno držalo. Hvala bogu, da smo v Sloveniji prišli do tega, da merimo moči s parlamentarnimi postopki in glasovanji in ne preko puškine cevi, kot je bilo dobrega pol stoletja nazaj ali pa z metanjem dru-gačemislečih v zapore, kar se je dogajalo le dobri dve desetletji nazaj. Parlament je pomembna in spoštovanja vredna institucija. Garant svobode takorekoč. Če vam ni všeč, kdo notri sedi in kako se tam pogovarjajo, se ozrite okrog sebe. Bi rekel, da so gospodje poslanci in gospe poslanke, čeravno slednje morda nekoliko premalo številne, kar dober odraz tistih, ki so jih volili. Si pa zlahka predstavljam, da komu ne bi bilo všeč gledati svoj odraz v ogledalu. Ampak, tudi če ogledalo razbiješ, podobe s tem ne spremeniš. Sicer razumem, zakaj bi si kdo morda želel kakšne bolj diktaturne oblike vladavine. Je super za tiste, ki imajo moč in oblast. Mi pa niti pod razno ni jasno, zakaj naj bi si to želelo ljudstvo. Ali pa je mogoče res, da znamo ceniti stvari šele, ko jih izgubimo. Skratka, metalci kamnitih projektilov v šipe hrama demokracije so sovražniki ljudstva. Vse to seje dogajalo v kontekstu študentskih in dijaških demonstracij. Mladina je vstala! Bodite uporni, jim je rekel dežurni marksist, ki se laže, da je borec za delavske pravice. In zakaj točno je vstala slovenska mladina? Dijaki so menda zato, ker jim nesocialna socialnodemokratska vlada ukinja zastonj malice. Jep, smo bili srednješolci in se spomnimo, da smo cele dneve sanjali o tem, da nam država časti malico. Ma drugo nam praktično ni šlo po glavi. No, morda tudi ni bilo tako. Danes so dijaki očitno drugačni. Moje vprašanje bi bilo: zakaj bi moral delavec na minimalni plači financirati malico dijaku, sinu svojega direktorja? Ah, čuden jaz, ki mislim, da je sociala namenjena tistim, ki nimajo. Nič ne razumem. V resnici je sociala predvsem za tiste, ki imajo. Študenti pa so seveda imeli še boljši razlog za demonstracije. Demonstrirali so zato, da bi lahko študentski voditelji še naprej brez neke kontrole obračali velike denarje in se šli doke vita, da bi lahko študenti še naprej nelojalno konkurirali na trgu dela tistim brez statusa in s tem sami sebi pljuvali v skledo in si nižali plače. Študenti preprosto hočejo delati brez davkov. In to so folki, ki bodo meni plačevali penzijo?! Se mi kar zdi, ja ... Sicer pa je to klasičen primer, kako se interes ozkih skupin zamaskira v interes širše skupine, ki pa tudi brani neke privilegije, ki se bi jih težko uskladilo s pojmom pravičnosti. Tega je pri nas kolikor hočete. Nedavno sem takole malce preletel družbenoekonomske značilnosti Grčije, ki je postala insolventna. Z drugimi besedami, oni svojih dolgov v celoti ne bodo mogli plačati. Tudi njim recimo manjka zavedanje povezanosti prihodkov in izdatkov države, nekonkurenčne panoge, ki služijo predvsem notranjemu trgu, neracionalnosti (ajd, prava beseda je lopovluk) prijavnih naročilih, socialni sistem, ki si ga država ne more privoščiti... Razlika je samo v tem, da njim denarja več nočejo posojati. Nam ga (zaenkrat) še. Pri nas je vse premalo prisotno zavedanje o tem, da se nam lahko hitro zgodijo resni problemi, ki znajo radikalno spremeniti način našega življenja. Tako, kot do sedaj, ne bo šlo več. Pa če se na glavo nastavimo. Sicer pa vtikanje glave v pesek ni samo slovenska posebnost. Za grško krizo sem slišal, da so krivi špekulanti in ne mogoče dejstvo, da so tam trošili daleč preko svojih zmožnosti. Sedaj pa so krivi posojilodajalci, ker ne verjamejo, da bodo dobili svoj denar nazaj. Hm. Svašta. Zgornje velja tudi za referendum, ki so nam ga prijazno poklonili poslanci. Za kar bi jim jaz odbil od plače. Referendumi so odlična stvar. 40.000 ljudi zbere podpise in da politikom prst v oko. V redu. Razen, če je referendum zato, ker se politiki ne znajo dogovoriti o, recimo, kakšnem zelo občutljivem sporazumu o državni meji s kakšno sosedo, ki se vleče kot j a ra kača. Potem je tak referendum igranje z ognjem. Meni ni jasno, kako bi lahko Hrvati pristali na kaj več, kot na to, da arbitražno sodišče odloči o slovenskem stiku z odprtim morjem. Oni so hoteli vso stvar spraviti pred kakšno formalno sodišče, ki bi odločalo o pomorskem pravu. Nazadnje mislim, da je bilo tako odločanje o meji med Romunijo in Ukrajino. Sredinska črta. Danes slišim, da bi morali začeti dvostranska pogajanja, a najprej postaviti ultimat Hrvaški, ali popustite ali pa ne greste v EU. Pa ne bodo šli v EU! In bomo imeli na jugu sosedo, ki zaradi Piranskega zaliva ne bo šla v EU, kar ji ne bo dobro delo, bo pa naredilo iz tistega koščka morja nacionalen fetiš. Kar pri Hrvatih sploh ne bo težko, ti so še bolj čudna sorta kot Slovenci. Ampak ne jim bomo rekli vsi mi, državljani. Kakšen poslovnež bo sicer dobro zaslužil z nalepkami za avte »Ja sam glasao za«. Kolo zgodovine je čudna stvar in ne bi me čudilo, če bi nekoč zato tekla tudi kri. Neodgovorno je od politikov, da so nam dali to na referendum in sedaj moramo mi odgovorno biti za. Če nas zajebejo arbitri, jih lahko še vedno mi nazaj na kakšnem referendumu. Potem bomo vsaj vedeli, da se borimo za naše morje in ne morda za kakšne politike, ki so ljubosumni, ker njim ni uspelo. In če se vam je zdela omemba krvi prehuda, naj vas spomnim, daje minilo petnajst let od konca vojne v Bosni, ki je bila petnajst let pred tem znanstvena fantastika. Če je meja določena, je določena. Mi lahko rečemo zdaj, da hočemo magari celo Istro, ampak vzamemo jo lahko samo s silo. Žalostno pa je, da so eminentni filozofi in pisatelji podpisnike arbitražnega sporazuma ožigosali za kolaborante. Vsaj oni bi morali poznati težo besed. Kolaborante še civilizirani Nizozemci in Norvežani streljajo. Pazite malo na besede, voditelji, strela goreča. Najlažje je podpihovati sovraštvo in najpreprosteje podžigati nacionalizem. Fuj in fej. Sicer pa se je poleg teh velepomembnih dogajanj čisto potiho zgodilo, da so v nekem laboratoriju umetno ustvarili življenje. Bogovi so to gotovo z zanimanjem spremljali... VZELI SO NAM KOROŠKO, TRST IN GORICO. MORJA NE DAMO. 6. JUNIJA GLASUJ PROTI! V nedeljo 6. junija bomo državljanke in državljani sprejemali najpomembnejšo odločitev po osamosvojitvi. Gre za naše morje, gre za našo suverenost na morju, gre za pomorski status Slovenije, na preizkušnji so naši gospodarski interesi, vezani na luko Koper in Slovenijo kot logistično okno v svet za Srednjo Evropo. Veliko volivcev je še neodločenih in rezultat referenduma bo odločen v dneh in tednih do referenduma. Od vsakega izmed nas je odvisno, kakšen bo rezultat! Spomnimo se Koroškega plebiscita pred 90-imi leti, ko smo vitalni del našega narodnostnega ozemlja in 11 % prebivalstva izgubili za nekaj tisoč glasov. Za vedno! Nič ni pomagalo kasnejše objokovanje napak, ki so bile narejene v kampanji. Ne dovolimo, da se to žalostno poglavje Slovenske zgodovine ponovi danes, ko Sloveniji ni treba sprejemati nobenega nepotrebnega tveganja pri odločanju o naši morski meji. Nikamor se nam ne mudi in nobeno nervozno in rokohitrsko reševanje mejnega problema se nam ne izplača. Za Slovenijo je arbitražni sporazum (AS) slab, ker ogroža: - njen pomorski status - potrditev sporazuma na referendumu bi za vedno zaprla Sloveniji teritorialni dostop do odprtega morja; - gospodarske nacionalne interese luke Koper in Slovenije; - njeno suverenost in jo izpostavlja nesorazmernem tveganju v času, ko ima Slovenija najmočnejši mednarodni položaj v zgodovini; AS bo v »najboljšem« primeru Sloveniji omogočil »služnost« oz. »neškodljiv prehod« preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda. Slovenska vlada pa je takšen sporazum podpisala brez usklajevanja in obveščanja strokovne javnosti in opozicije ter nas razdvojila in sprla. Tako smo prisiljeni izbirati med bolj in manj slabimi odločitvami. Ne drži, da AS nima alternative, saj obstajajo tudi druge rešitve: • sporazum, v katerem bo izrecno pisalo, da mora sodišče določiti mejo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), o katerem je bilo leta 2007 doseženo soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami v Sloveniji; • sporazum, v katerem bo nedvoumno zapisano, da se podpisnici strinjata s tem, da ima Slovenija zagotovljen Piranski zaliv in teritorialni stik z mednarodnimi vodami; • ratifikacija sporazuma Drnovšek - Račan, ki predstavlja za Slovenijo še sprejemljiv kompromis določitve južne meje. Slovenci bomo drugič v zgodovini na plebiscitu odločali o svoji meji - o naši južni in morski meji, o slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Ta odločitev bo pomembnejša od običajnih političnih odločitev in važnejša od volitev, ki so vsake štiri leta. Nikoli večje ne bi mogli spremeniti. V preteklem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, danes je ogrožena naša suverenost na morju. Tega slovenski državljani ne moremo več dovoliti. Zato vabimo volivke in volivce, da se referenduma udeležite, nanj povabite svoje prijatelje in znance ter glasujete PROTI! Predsednik OO SDS ilirska Bistrica Dušan Grbec OO SDS ILIRSKA BISTRICA 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si 6 31. maj 2010 NE PREZRITE - OBJAV ENERGETIKA Subvencije za gospodinjstva Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, tel. 041 830 867 < E ko sklad je 21. 05. 2010 v UL RS objavil tri razpise subvencij, v katerih bo razdelil 18 mio €. Največ gospodinjstvom za deset novih ukrepov. Gospodinjstva, ki so ukrepe že izvedla po 09. oktobru 2009 bodo lahko oddala vloge do 31. julija 2010. Lastniki stanovanj v blokih pa bodo lahko uveljavili subvencijo za sedem ukrepov. Socialno šibki stanovalci blokov bodo lahko uveljavili 100 % subvencijo. Vsa razpisna dokumentacija je na www. ekosklad.si, najhitreje jo boste našli preko http://nep.vitra.si. Obisk pri energetskem svetovalcu zelo priporočam, pojasnil bo celoten postopek ter predlagal vgradnjo naprav in materialov, primernih za subvencijo. Gospodinjstva za neizvedene naložbe • vgradnja SSE sistema za pripravo sanitarne vode in/ali ogrevanje prostorov, • vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne vode in/ali centralno ogrevanje, • vgradnja kotla na lesno biomaso za centralno ogrevanje, • vgradnja centralnega ogrevanja stanovanjske stavbe, če je priključena na daljinsko ogrevanje na OVE, • zamenjava zunanjega stavbnega pohištva (gradbeno dovoljenje izdano pred 01.01.2003), • toplotna izolacija fasade (gradbeno dovoljenje izdano pred 01. 01.2003), • toplotna izolacija strehe ali podstrešja, • vgradnja sistema prezračevanja z rekuperacijo, • gradnja ali nakup nizkoenergij-ske in pasivne stanovanjske stavbe, • nakup stanovanja v bloku, zgrajenem ali prenovljenem v pa- sivnem energijskem redu. raz- BS Efcč sklad SfoMMtski okoljski jMil sklad Eoaftmd Sfoveoten Ertvifonnisntai Public rund Pred izvedbo je potrebno na Eko sklad vložiti ustrezno vlogo za subvencijo, ki je omejena (razen zadnjih dveh) na 25 % priznanih stroškov naložbe, hkrati je za vsak posamezen ukrep določena omejitev v absolutnem znesku. Za zadnja dva ukrepa je subvencija do 25.000 €. Gospodinjstva za izvedene naložbe Drugi razpis je namenjen občanom, ki so že izvedli katerega od štirih ukrepov v času od 9. oktobra 2009 do 21. 5. 2010. Subvencije bodo dodeljene za nakup in vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov, kotlov na lesno biomaso, ter toplotno izolacijo fasad in zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb, ki imajo gradbeno dovoljenje izdano pred 01.01.2003. Pogoji in kriteriji za pridobitev nepovratne finančne spodbude ter višina nepovratnih finančnih spodbud za posamezne ukrepe ostajajo enaki, kot so bili lani. Gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah Tretji razpis je pripravljen za občane, ki bodo izvajali naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb. Sredstva bodo razpisana za izvedbo enega ali več ukrepov: • toplotno izolacijo fasade, • toplotno izolacijo strehe oziroma podstrešja, • zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva v skupnih prostorih, vgrad- ,n j. ° Ei\; Z I kurilne energetsko svetovanje naprave za c e n - tralno ogrevanje na lesno biomaso, • vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov • vgradnjo sistema delitve stroškov za toploto. Subvencije so za bloke, ki imajo gradbeno dovoljenje izdano pred 01. 01. 2003. Pred izvedbo je potrebno na Eko sklad vložiti ustrezno vlogo (vložijo upravnik ali pooblaščenec), ki je omejena na 25 % priznanih stroškov naložbe, hkrati je za vsak posamezen ukrep določena omejitev v absolutnem znesku. Razpis omogoča 100 % subvencijo za socialno šibke občane. Vloge in izplačila Eko sklad bo o prispelih vlogah odločal po postopku, določenem v zakonu o varstvu okolja in zakonu o splošnem upravnem postopku. Osnovni pogoj za dodelitev subvencije je popolna vloga, ki jo predloži upravičena oseba v skladu z zahtevami dokumentacije za prijavo. Pravočasne vloge bodo obravnavane po vrstnem redu prispetja popolne vloge na Eko sklad. Vlagatelj bo v primeru nepopolne vloge pozvan k odpravi pomanjkljivosti v roku 15 dni. Eko sklad bo najpozneje v roku 90 dni po prejemu popolne vloge odločil o vlagateljevi pravici do subvencije z odločbo, na podlagi katere bo s prejemnikom spodbude sklenjena pisna pogodba. Izplačilo subvencije se izvede v 30 dneh po prejemu dokazil o pravočasnem in pravilnem zaključku naložbe. cptmmmA _ _ __ lk\ PARK Dl |D^%( ^TCV run\ov>^i ca insi*, d.o.o. m N N m i i * REZANA POLIURETANSKA PENA LPOKLiči! Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 _____ e-mail: purplatex@siol.net RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 w URE Bratje, seveda volitve so pred vrati Valenčič Matija, Gregorčičeva 1A ••••• Zakaj vam to govorim? Začele so me snubit vse mogoče stranke,sicer ne vem sploh zakaj me potrebujejo, že zdavnaj sem se izjasnil kateri pripadam,katera že zdavnaj ni več registrirana ampak jaz sem ji ostal zvest in imam polno podpornikov pri mojih načelih in pogledih. Da ne bom začenjal nonsensa pri pomoči Grkom, s katerimi sem dober prijatelj,kar nekaj mesecev sem živel z njimi in so čisto normalni ljudje, edino napako katero imajo je ta ali pa vrlina, daje najbolj uporabljeno orodje pri STOL. Verjetno smo nekaj tega povzeli po njih, saj tista golazen, ki se pase nasproti Maxi Marketa v Ljubljani in ropota »trla baba lan da joj prode dan«,tudi po dvanajst ur, če je potrebno ali pa ne, samo, da se nekaj blebeta. Potem mi začnejo neki šmrkovci šmrkovi nakladat o heroju TITU, kateri se še rodili niso, kadar je Joško že umrl in ga sodijo, ker jih je to napotil neki stari belogardist in so nekje prebrali farško propagando ter so jih starši v zmoti poslali za strežnike, da so pobirali škrapco. Nekateri so se potem streznili in šli v zvezo komunistov -PAMETNA ODLOČITEV, in nekateri to priznajo. Nedavno mi je to potrdil znanec, nekateri pa to negirajo, za nekatere še danes hranim dokaze -to so ljudje brez JAJC. Dragi bralci visoko sem tangiral v Bistriških kasarnah. Nekoč seje zgodilo,da ježe pokojni (ker ste ga med slavno slovensko vojsko pokončali), pustil odklenjeno kašo. Imam še danes živeče priče, ki so bile prisotne. Iz te kaše sem mu izmaknil dve pištoli, CZ 7,62 ter CZ 7,65, katere sem,da jih ne bi iskali pri meni doma, kasneje POKLONIL tako imenovani Slovenski vojski kjer so čudežno poniknile.Tam je poniknila tudi ena od mojih specialnih ostrostrelskih pušk, za katero imam še danes reverz. No, pa saj to ni bistveno,iz te kaše sem izmaknil še kar nekaj zanimivih papirjev, katere sem skrbno shranil, tako,da jih UDBA ne išče zopet pri meni doma, kajti so shranjeni na sigurnem. Na teh papirjih so navedene čudne osebe, ki so sodelovale s čudnimi organizacijami in da ne boste mislili, da so to kakšne neznane osebe - to so stari BISTRIČANI,vaši kvazi prijatelji oz. znanci, toliko o dosjejih. Zdaj pa odprimo novo poglavje. Nedavno sem bil na predstavitvi neke knjige v knjižnici Makse Samsa. Eno uro sem poslušal neumnosti o našem JOŠKOTU, potem sem zapustil prizorišče, ker ne prenesem takšnih bedarij. Prvo naj pojasnim, našim slavnim zgodovinarjem in novinarjem , da JOVANKA ni bila nobena Srbijanka,ampak čista LIČANKA, doma iz KORENICE. Drugo lažno propagando in laži, naj širijo v OGNJIŠČU in drugem rumenem tisku ne pa v kulturnih ustanovah. Morda še kje izhaja list BRAMBOVEC, JOŠKOTA SODIMO LAHKO SAMO TISTI KI SMO GA DOŽIVELI. Nedavno sem zasledil televizijsko anketo TITO HEROJ ali zločinec. Rezultat je bil 90% za heroja in 10% za zločinca - to je javno mnenje pametnih Slovencev. Teh 10% imajo prednike v kakšnih rudnikih ali v fojbah, kar se mi zdi pošteno, kajti pravica je zmeraj na strani zmagovalcev. Kajti, če bi se vojna sreča obrnila drugače, mnogih od nas na svetu ne bi bilo. Povejte mi dragi, zakaj so pokrali vse njegove muzeje, npr. na DEDINJU, BIHAČU, zakaj je njegova dediščina oz. so njegovi rekviziti toliko vredni, še njegove slike danes ne morem dobiti, pa verjemite mi niso jih zažgali, v zasebnih zbirkah so in imajo svojo vrednost. Od naših slavnih voditeljev nihče ne išče slik, razen predmetov katere so pokradli in skrivne trezorje ter v tujini naložene skrivne račune. Neki dan poslušam na tv, na kateri je bil slavnostni govornik neki črpalkar in mi govori o enakosti in edinosti KOKOŠKE. Ta isti je državico spravil ob 4 milijarde, da ne omenjam še pivovarja in ta drugih 4.,da ne omenjam ostale sedeče v prvi vrsti, ki se prekleto dobro spoznajo na orožje P:S: Ker sem bil že nekajkrat opozorjen od moji dragih bralcev, da v člankih preveč preklinjam,se jim globoko opravičujem. Pri nas doma se ni nikoli preklinjalo in tudi danes, tisti ki me poznate veste, da ne preklinjam. Večkrat poslušam kletvice iz ust FARŠKIH, pri nas komunistih teh besed nismo uporabljali. Pri mojih člankih, pa me popade bes in ne najdem druge besede kot kakšno mastno kletev, zato še enkrat oprostite. SMRT FAŠIZMU SVOBODO NARODU PO SLEDEH TITA IN PARTIJE NAPREJ Brezplačna številka društva Kala 080 18 16 Vsi, ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HPV, raku materničnega vratu in cepljenju, pokličite Modro številko društva Kala 080 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. in 16. uro. Društvo »Tvoj telefon« vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. Informacije : tel 05 720 1 720, od ponedeljka do petka, od 08. do 20. ure. DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 NE PREZRITE - IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ 31. maj 2010 7 Pogini čebel so doma tudi v Bistrici Zorko Šabec..... Zakaj čebele umirajo? Ali se to dogaja tudi pri nas? Veliko ljudi mi v zadnjem času postavlja takšna ali podobna vprašanja. Seveda sem vesel in zadovoljen, ko slišim, da ljudi zanima stanje čebel. Niso pa mi všeč moji odgovori. Ja resje, pogini čebeljih družin so vsako leto večji in to se dogaja tudi pri nas, mogoče v še večjem številu kot drugje. Ločiti moramo pogine družin preko zime in zastrupitve čebel. Slednih primerov je pri nas manj, ker je tudi intenzivnega kmetijstva manj. Večji davek družin pobere v naših krajih zima. Kaj in kje so vzroki v zimskih poginih? Ali je to: ZIMA, mraz - to za čebele ni nikakršen problem, če ima družina dovolj hrane in je v dobri kondiciji ji tudi temperature do -40 ne škodijo. VAROJA- za to ste verjetno že slišali. Gre v bistvu za zajedavca na čebeli. Ker pa ja ta zajedavec prinesen, domača čebela ni razvila obrambnega mehanizma in si sama ne more pomagati. Tu priskočimo na pomoč čebelarji. Varoja pa letos ni bil edini razlog za pogin družin. Bila je le rabelj, ki je oslabljene družine pokončal. Sam sem prepričan, da bi znanstveniki ob zajetni finančni podpori lahko našli učinkovito zdravilo proti varoji, vendar kaj ko so problem dinarčki. Tako pa se čebelarji borimo proti temu zajedavcu že 20 let. FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA - to je v bistvu kot nekakšen PIPS za čebele. Večina genetsko spremenjenih rastlin ima ta sredstva že v sebi in jih niti ni potrebno špricati. Raziskave v Italiji so pokazale, da čebela umre v dveh minutah samo če popije kapljico čiste vode, ki je nanesena na list koruze, katera je že v semenu trenirana. Obup. HRANA-ja,zelo pomembna, lačna družina bo zimo težko preživela. Seveda čebelarji čebele pred zimo krmimo, pomembnejše pa je stanje v naravi pred tem. NARAVA - prepričan sem, da je to poglavitni razlog pogina čebel. Narava se spreminja zelo hitro in čebele temu ne sledijo z isto prestavo. Čebelarji to opažamo že kar nekaj let. Naj naštejem nekaj primerov kako je to bilo včasih (pred manj kot 10. leti) in kako je sedaj. Včasih je čebelarska sezona trajala 5 mesecev, zdaj le 3. Včasih smo čebele začeli zimsko krmiti septembra, zdaj moramo to je že v začetku avgusta. Včasih so si paše sledile, češnja, regrat, sadno drevje,akacija,lipa... danes cvetijo češnja, regrat, sadno drevje ...istočasno; Včasih je bilo brez pašno obdobje v juliju, danes je to tudi v avgustu, res da večinoma zaradi suše. Včasih so čebele lahko nabirale na ajdi - ki danes ne medi več. Tudi ni več poznega travniškega cvetja, ne vem ali zaradi košnje ali česa drugega. Mnogo medonosnih rastlin spada v skupino plevelov, katere smo zatrli. Nekatere rastline uničujemo, ker so človeku nezaželene. Zaradi alergij na cvetni prah recimo - zlato rozgo, ki jo pokosimo preden uspejo čebele na njej kaj nabrati. Rastline, ki cvetijo in medijo pozno, so za razvoj in prezimitev čebel zelo pomembne. Tudi gozdna paša je vse bolj redka. Če smo včasih govorili, da hoja medi vsako tretje leto, je to zdaj vsako peto ali šesto leto. Poznih paš tako ni več ali jih suša uniči ali mi sami - niti ni važno, so pa pomembne zato, ker se v tem času izlegajo dolgožive čebele- to so tiste, ki preživijo zimo. Čebelja družina je ustvarjena tako, da se prilagaja trenutnemu stanju v naravi. Zato, če ni paše matica ne zalega in posledično ni čebel. Če se vrnemo nazaj - vzrok za pogine je težko najti, ker je to skupek več vzrokov, ki se lepo pozloži-jo, pri bolnem človeku se potem še pritakne kakšna pljučnica, pri čebeli pa je to varoja in konec je tu. Z gotovostjo lahko trdim, da smo v našem kraju preko zime in spomladi izgubili več kot tretjino čebel, v procentih pa je to blizu 40%. Velika številka, ki pa se v zadnjih letih le povečuje. Upam, da sem uspel vsaj nekoliko pojasniti vzroke poginov, čebelarji bomo seveda poskusili te primanjkljaje nadomestiti, tudi na račun manjšega donosa. Logika je enostavna, če družini odvzameš pol čebel zato da narediš novo družino, to pomeni tudi pol delavcev manj in tudi pol manjši donos medu. AKCIJA VELIKA IZBIRA ŠALOV IN RUT /^rak tik Itak IRENA KOŽMAN s p 6250 IL. BISTRICA, Cankarjeva 8 tel/fax: 05/71-45-059 ŠPORTNA OBLAČILA IZMIKROFIBRE USNJENE JAKNE SPOMLADANSKA DELOVNA AKCIJA Delovna akcija čiščenja okolice čebelarskega doma - Vencinove hiše je potekala v četrtek in petek 29. in 30.aprila. Pridni čebelarji in čebelarke so očistiti dvorišče, spodnji prostor hiše ter odpeljali ostanke gradbenega materiala. V gredici ob poti so tudi posadili rože. DRUŠTVO ZA DUŠEVNO ZDRAVJE IN KREATIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA »VEZI« Štorje 26, 6210 SEŽANA tel. 05/734 42 04, gsm 031 649 288 e-mail: info@drustvovezi.org www.drustvovezi.org Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« vas vabi na uradno otvoritev Stanovanjske skupine Podgrad, Podgrad 107, v četrtek, 03.06.2010 ob 10.30 uri. Po uvodnem pozdravu predsednice Vide Mesar in sekretarke Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Marjete Ferlan Istinič bo sledil kratek kulturni program, katerega bomo soustvarjali skupaj z: recitatorsko skupino Društva »VEZI«, varovanci VDC Ilirska Bistrica, mešanim cerkvenim pevskim zborom Podgrad in učenci OŠ Rudolfa Likoviča-Podgrad. V primeru slabega vremena bo prireditev v OŠ Rudolfa Ukoviča-Podgrad, sicer pa bo otvoritev na prostem, na dvorišču omenjenega naslova. VLJUDNO VABLJENI! Strok, vodja programa Barbara Uljan Mreža stanovanjskih skupin dipl.soc.del. Anna TROBEC, univ.dipl.soc.del. V -----^ B iot er ap i ja po metodi Zdenka Domančiča Bioterapija ali zdravljenje z bioenergijo in polaganjem rok je verjetno naj starejša metoda, znana po vsem svetu. Je zdravljenje s sevanjem bioenergije. Bioenergija je kozmična energija, univerzalna življenjska sila, prisotna vse okoli nas. Pred 5000 leti so jo Indijci poimenovali prana ali dih. Na Kitajskem ji rečejo či. Pri bioterapiji jo uporabljamo za uravnoteženje in krepitev človekovega energijskega polja. .. Naša terapija temelji na balansiranju energije v telesu, na uravnovešanju a vre. Bioterapevt je le inštrument, medij, ki zna vzeti in posredovati informirano bioenergijo. Ta energija je namenjena zdravljenju vseh bolezni. Telo se vedno zdravi samo. Bioterapevt s terapijo spodbuja imunski sistem. Metoda je izjemno učinkovita na najtežjih boleznih današnje populacije. Znanstveno je bila preizkušena že leta 1984 v Zagrebu, ha bolnikih, ki jim uradna medicina ni mogla pomagati. Z metodo so bili uspešno ozdravljeni bolniki z gangreno, ki še danes velja za neozdravljivo bolezen. Je uradno priznana v Evropski uniji. Termini, lokacija in trajanje terapije Terapije se izvajajo na turistični kmetiji Ivankotovi in potekajo štiri dni zapored od 17h do 20h. Termini : 14.6. - 17.6. in 28.6. - 1.7. Udeležba je možna izključno na osnovi predhodne telefonske prijave. 031 624 322 www.studio-lazarus.com 8 31. maj 2010 NE PREZRITE - KLUB ŠTUDENTOV Na KŠIBovem pomladnem festivalu več kot 200 mladih Doris Komen, foto: Denis Komen •> IZlub študentov Ilirska Bistrica je l\med prvomajskimi počitnicami (v četrtek, 29. aprila) organiziral svoj tradicionalni Pomladni festival. Gre za projekt, s katerim študentje želijo obuditi dogajanje v Ilirski Bi- strici in skozi bogate aktivnosti popestriti dogajanje med šolskimi počitnicami. Na Pomladnem festivalu so se tekom dneva odvijala športna tekmovanja, zvečer pa je sledila še zabava z mladimi lokalnimi glasbenimi skupinami. Turnir v tenisu in košarkarski turnir sta se odvijala v Športnem centru Trnovo, na igriščih, ki so ju nedavno samoiniciativno prenovili ravno bistriški študentje. Največje je bilo zanimanje ravno za košarkarski turnir, saj seje v boj za najboljša mesta podalo kar 7 tričlanskih ekip. V mlajši kategoriji dečkov so odlične predstave prikazale mlajše selekcije košarkarskega kluba Piama pur. Prvo mesto je zasedla ekipa MIAMI H E AT, drugo mesto DREAM TEAM, tretje mesto DOŠLI SA JUGA in četrto mesto DREAM TEAM 2. Tudi v starejši kategoriji so vzelo izenačeni konkurenci izstopali košarkarji, ki so sicer igralci članske ekipe KK Piama pur. Prvo mesto je torej osvojila ekipa KK PIAMA PUR, drugo mesto VETERANI in tretje mesto ekipa TUD. Med tekmami je dogajanje popestrilo tudi atraktivno zabijanje, v katerem se je najbolj izkazal mlad bistriški košarkar ROBI HREŠČAK, in pa tekmovanju v metu trojke, kjer je zmagal DENIS KOMEN. Na teniškem turnirju si je prvo mesto priigral TINE MALJEVAC, drugo MIHA KAVČIČ in tretje JAKA HORVAT. Športno dogajanje na stadionu je popestril tudi prikaz menjave avtomobilske gume, ustvarjalne delavnice, glasba, stand up komik Patrik Tomšič in okusni čevapčiči. Dnevno dogajanje, katerega se je na svoj dogodek, v enem dnevu, zvabil preko 200 mladih. Ker se mladi radi odzovejo na takšne lokalne dogodke, ki pravzaprav združujejo mladino v občini, na Kšibu obljubljajo, da se bodo tudi v poletnih mesecih trudili približati njihovim željam. Klub študentov je s svojim Pomladnim festivalom ponudil široko paleto aktivnosti in profesionalni photoshoting. Na natečaj so se prijavile štiri bistriške sku- pine in sicer SKUPINA BREZ IMENA, VIN E-TOU, EMPRON in EQUINOXES BEND. Koncer- udeležilo okrog 60 udeležencev so Kšibovci nadaljevali v Klubu Danilo. Študentje so se odločili za razpis, na katerega so povabili neuveljavljene lokalne bende. Mladim so namreč želeli dati priložnost, da nastopajo, zmagovalci tega predizbora pa so za nagrado dobili možnost nastopa na DIJAŠKEM KONCERTU in pa ta bistriških glasbenikov se je udeležilo precejšnje število ljudi. Vsak je imel svojega favorita, vsi pa so uživali v ritmih, s katerimi so vzdušje greli nastopajoči. Ne glede na to, da so Kšibovci iskali le enega zmagovalca, so bili v tistem večeru zmagovalci pravzaprav vse štiri skupine, saj je šlo za glasbeni dogodek, ki je resnično uspel, privabil številne mlade, hkrati pa podprl delovanje domačih glasbenikov. Tričlanska strokovna komisija in pa vsi prisotni na pred izboru so enotno izglasovali zmagovalce, ki so postali SKUPINA BREZ IMENA, pri kateri 'nažigajo'Miha Kalc, Eva Sluga, Rok Sila in Erik Čebokli (na sliki). KMETIJSTVO m Socialna varnost kmetov je čedalje bolj ogrožena Tonjo Janežič.... Odbor za socialno varnost, kmečko družino, kmetice in podeželsko mladino pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je na svoji redni seji obravnaval Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - 2), ki predvideva obsežne spremembe na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kakor tudi ureditev socialno varstvenih prejemkov. KGZS zagovarja stališče, daje pri teh spremembah treba zagotoviti ustrezne rešitve na normativni in izvedbeni ravni, da se preprečijo ali vsaj omilijo socialne težave, stiske in drugi socialni problemi. Zato KGZS predlaganega načina modernizacije pokojninskega in invalidskega sistema ne podpira in zahteva, da pripravljavec Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - 2) pripravi normativna izhodišča za ureditev pokojninskih in invalidskih zavarovanj na osnovi kmetijske dejavnosti in pri tem upošteva vserazsežnostno funkcijo, ki jo kmet vrši. Nadalje ponovno zahteva, da se KGZS kot pravna oseba javnega prava, ki varuje in zastopa interese kmetijstva in kmetov ter pospešuje gospodarno in okolju prijazno kmetovanje, gozdarjenje in ribištvo, ki združuje preko 110.000 članov - fizične in pravne osebe (delodajalcev) in preko 800 zaposlenih (delojemalcev) vključi v Ekonomsko socialni svet. Vobdobju globalizacije in gospodarske krize na svetovnem trgu se dohodkovni položaj slovenskega kmeta zelo poslabšuje in njihova plačilna sposobnost je nizka. Zavarovanci na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ki izhajajo tako iz velikega kmetijskega gospodarstva (večje število zavarovancev) kot tistih, ki si na ta način omogočijo lastno preživetje, predvidenih novih in dodatnih finančnih obremenitev za socialno varnost ne bodo zmogli. V predlogu ZPIZ - 2 navedene določbe grobo posegajo oziroma spreminjajo ureditev obstoječega sistema in kmetu njegovo večrazsež-nostno vlogo, ki jo izvaja na podeželju kot tudi vlogo blažilca tranzicijske socialne strukture, popolnoma odreka. Enači ga s samostojnim podjetnikom, ki pa temelji zgolj na gospodarski funkciji. Na podlagi Predloga ZPIZ - 2 nam ni znano, da bi bila narejena presoja posledic predvidenih sprememb. Skrb zbujajoče pa je dejstvo, da kmečka populacija, ki sodi v kategorijo socialno šibkejše strukture, k spreminjanju zakonodaje s tega področja sploh ni bila pozvana oziroma vključena. Ocenjujemo, da je država dolžna poskrbeti za šibkejše skupine (izhaja iz Ustavne določbe o socialni državi) in da je dolžna breme okoljske funkcije, ki jo vrši kmet na podeželju, prevzeti v svoje breme. To se lahko zagotavlja tudi na način, ki ga pozna sedanja ureditev, da država sama pokriva določene prispevke. Na drugi strani se je treba zavedati, da povzročanje prekomernih finančnih obremenitev iz naslova socialne varnosti pomeni istočasno zmanjševanje števila kmečkih zavarovanj in posledično večje število socialnih upravičencev. Zato popolna ukinitev možnosti zavarovanja za ožji obseg za nas ni sprejemljiva. Velik problem pa že sedaj predstavlja dejstvo, da je marsikatero kmečko opravilo take vrste, da ga oseba po določeni starosti ni zmožna več varno opravljati in da so v kmetijstvu dela, ki so zdravju škodljiva. Iz tega naslova pa kmetje, ki so bili in so zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ne morejo uveljavljati zakonskih pravic (prej beneficirana delovna doba sedaj poklicna pokojnina). Nesprejemljive so tudi določbe, ki grobo posegajo oziroma ukinjajo že priznane in pridobljene pravice in s tem povzročajo razlikovanje v družbi. Tak primer so priznavanje določenih statusnih obdobij za pridobitev pravice do pokojnine. Nerazumno pa je tudi višanje pogojev za starostno upokojitev iz razloga dviga življenjske dobe in neupoštevanja občutnega dviga starosti ob prvih zaposlitvah. Na ta način se slabi ravno tisto družbeno skupino, ki ima največji potencial v invencijah in drznostih. Zaradi tega ocenjujemo, da tako pripravljen Predlog za- kona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ - 2 ni sprejemljiv način reševanja oziroma modernizacije obstoječega pokojninskega sistema. Zato v KGZS ocenjujemo, da mora država ustvariti taka razmerja, da si lahko vsak zase zagotovi človeka vredno dostojno življenje. Pri tem ne sme zanemariti šibkejših skupin, v katere smemo nedvoumno razvrstiti tudi kmetice ter na drugi strani kmete, ki na podeželju opravljajo večrazsežnostno vlogo. Ga Milena Kulovec je pred časom imela zadnji delavni dan v KGZS, zato smo seji člani Odbora iskreno zahvalili za sodelovanje, za nesebično pomoč in za razumevanje, kar smo bili deležni vsi v vseh teh letih skupnega dela. NE PREZRITE - OBLETNICA 31. maj 2010 9 Pet let od ustanovitve Postaje mejne policije Starod kot samostojne enote Zgodovina Postaje mejne policije Starod sega v leto 1991. Konec junija 1991, v času osamosvajanja Slovenije, je bila kot oblika dela Policijske postaje Ilirska Bistrica ustanovljena kontrolna točka na glavni cesti I reda, št. 7 (Kozina - meja z Republiko Hrvaško) v bližini pokopališča Starod z namenom ugotavljanja in preprečevanja vstopa vozil in oseb Jugoslovanske vojske. Kontrolo so opravljali policisti (aktivni in rezervni sestav) Policijske postaje Ilirska Bistrica, v pomoč pa so jim bili dodeljeni tudi policisti iz drugih enot postojnske policijske uprave, predvsem iz Postaje prometne policije Postojna. V začetku meseca oktobra 1991 je bil ustanovljen in odprt mejni pre- hod Starod z dvema kontejnerjema, ki sta bila postavljena 1300 metrov od mejne črte. Mejni prehod je dobil ime po bližnji vasi Starod, ki leži na prehodu Brkinov v Čičarijo. Tu je bilo prazgodovinsko gradišče, nekoč imenovano Castravetera. Po nekaterih virih naj bi bil Starod oziroma Stiridon tudi rojstni kraj velikega krščanskega misleca iz četrtega stoletja, sv. Hieronima (vir: www. primorje.si/ core.php?i-d=2007031 6081 621...). Mejni prehod je takrat organizacijsko spadal pod Policijsko postajo Ilirska Bistrica, s 1. januarjem 1992 pa je postal organizacijska enota Postaje mejne policije Jelšane, kamor je spadal vse do ustanovitve Postaje mejne policije Starod kot samostojne enote. Postaja mejne policije Starod je začela delovati kot samostojna enota s 1 .januarjem 2005. Sedež postaje je na mejnem prehodu za mednarodni promet Starod. Prvotna lokacija mejnega prehoda, kije bil postavljen leta 1991, je bila odmaknjena 1300 m od mejne črte, sam mejni prehod pa je bil kontejnerskega tipa. 12. 2. 2007 so se policisti preselili v nov mejni prehod, ki je zgrajen tik ob državni meji z Republiko Hrvaško in je od starega mejnega prehoda oddaljen okoli 1300 m. Prestavitev mejnega prehoda bliže k državni meji oziroma odločitev za gradnjo na novi lokaciji je bila težka, predvsem zaradi zahtevnosti terena, kar je pomembno vplivalo na investicijsko vrednost projekta. Ker je Ministrstvu za javno upravo za realizacijo tega projekta uspelo pridobiti tudi evropske finančne vire, pa so stekle vse aktivnosti za postavitev mejnega prehoda na novi lokaciji. Skupna vrednost te investicije je 5,7 mio €. Delež sredstev, ki jih je prispevala Evropska unija v okviru programa PHARE - Finančni memorandum 2003, predstavljajo 54,7% oziroma 3,12 mio € celotne vrednosti investicije. Pripravljalna dela na projektu so se pričela v letu 2003, ko je bila po podpisu omenjenega Finančnega memoranduma, dokončno sprejeta odločitev o prestavitvi mejnega prehoda bliže k mejni črti. Nadaljevala so se v letu 2004 s sprejetjem Odloka o programu priprave lokacijskega načrta. Državni lokacijski načrta za MMP Starod je bil sprejet v letu 2006, ko so pospešeno stekla gradbena dela. Uporabno dovoljenje za projekt smo pridobili 13. marca 2007. MMP Starod je rezultat dela številnih slove n s k i h gospodarskih družb. Projektirali so ga v Primorju d.d. in v projektantskem podjetju Inženiring IBT d.o.o.. Izvajalec del je bilo Primorje d.d.. Celotni inženiring in nadzor nad izvedbo del sta opravili podjetji JV - SPC d.o.o. in Projekt Nova Gorica d.d., kot vodilni partner. Ureditveno območje MMP Starod zavzema površino 3,5 hektarjev in je razdeljeno na tri ploščadi: • Ploščad za potniški promet • Ploščad za blagovni promet na izstopu iz države • Ploščad za blagovni promet pri vstopu v državo. Na mejnem prehodu je zgrajenih več objektov za potrebe policije in carine, hkrati pa so zagotovljeni tudi ustrezni prostori za nujne spremljajoče dejavnosti pri pretoku blaga in ljudi (službe špedicij in menjalnica) s skupno površino 1586 m2. Izgradnja mejnega prehoda je zajemala tudi izgradnjo dvopasovne ceste s čakalnim pasom za kamionski promet ter ustrezno komunalno infrastrukturo, ki je potrebna za nemoteno delovanje mejnega prehoda (elektrika, telefon, voda, izgradnja biološke čistilne naprave, odvodnja-vanje ploščadi in cest, izvedba javne razsvetljave, prometno tehnična oprema, vir: www.mju.gov.si/filead-min/ mju.gov.si/.../doc/MJU_STA...) Kar 110.000 m3 materiala je bilo treba 'odkopati', bolje rečeno od minirati, in seveda vse to tudi odpeljati. Udeleženci v prometu (domači in tuji) so z razumevanjem in potrpežljivostjo sprejeli občasne zapore zaradi miniranj, kakor tudi povečan promet težkih tovornih vozil, ki so odvečen material odvažali na deponije pri tovarni Piama in v okolico Kopra, saj so se zemeljska dela začela v času turistične sezone. Zemeljska dela so trajala vsega tri mesece. Še krajši čas je imel izvajalec za visoko gradnjo. Vse skupaj se je zgodilo v poltretjem mesecu, se pravi od temeljev do beljenja. Na roko je izvajalcu šlo tudi vreme, saj zna novembra tukaj zapasti kar precej snega, je pa v tem času zgolj deževalo. Za tako obsežno delo je Primorje potrebovalo manj kot pol leta. V konicah je bilo na gradbišču tudi po 300 ljudi, delalo se je na petek in svetek, od zore do mraka, in po potrebi tudi v tretji izmeni, kar je seveda zahtevalo vrhunsko organizacijo in koordinacijo (vir: www.primorje. si/ core.php?id=20070316081621...). Svečana otvoritev MP Starod je bila 16. marca 2007, prehod pa je simbolično z dvigom zapornice odprl takratni državni sekretar Ministrstva za javno upravo mag. Roman Rep. Svoj nagovor je državni sekretar mag. Roman Rep sklenil z besedami: "Prepričan sem, da bodo uslužbenci policije in carine na tem mejnem prehodu izvajali nadzor nad pretokom ljudi in blaga v odličnih delovnih pogojih, kar se bo zagotovo zrcalilo tudi v njihovem prijaznem in učinkovitem opravljanju nalog. Pričakujemo, da bomo v bodoče čez ta mejni prehod potovali prijetno in predvsem hitro. Le dobro usposobljeni uslužbenci, ustrezna oprema in dobra infrastruktura so garancija, da ob upoštevanju schengenskih standardov ne bo prihajalo do zastojev in čakalnih dob na zunanji meji EU, kajti čakalne dobe in zastoji bi ljudi na obeh straneh meje le razdvajale in ne po vezova I e."(vi r: w w w. m j u.g o v. si/si/.../ article/24/6416/304df57fac/) Prireditve so se udeležili tudi direktor PU Postojna Iztok Štucin, župan občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc, delavci Carinske uprave Republike Slovenije, predstavniki podjetja Primorja in ostali povabljeni ugledni gosti. Postajo mejne policije Starod že od vsega začetka vodi komandir Marjan Tavčar. Število vseh zaposlenih na PMP Starod je bilo v začetku 33, trenutno pa je na postaji skupaj zaposlenih 47 uslužbencev. Postaja mejne policije Starod iz leta v leto beleži porast prometa vozil, ki prestopajo državno mejo, in sicer od 1.500.000 do 1.800.000 vozil. To je tudi najbolj obremenjen mejni prehod na območju policijske uprave Postojna. KUBIK inženiring d.o.o. • Upravljamo stanovanjske in poslovne objekte • Svetujemo, posredujemo pri prodaji-nakupu ali oddaji-najemu nepremičnin Upravljamo vse vrste večlastniških objektov Posredujemo pri nepremičninskih transakcijah POKLIČITE (05) 789-00-88 www.kubik.si Prodamo delno obnovljeno, trisobno stanovanje s kletjo in zastekljenim balkonom 80 m2, na Rozmanovi ulici. Cena: 103.000,00 EUR. Informacije in prodaja KUBIK inženiring d.o.o.: (040) 644-137 Prodamo garsonjero s kletjo 28,50 m2, primerno tudi za mirno poslovno dejavnost na Tomšičevi ulici. Cena 34.000,00 EUR. Informacije in prodaja KUBIK inženiring d.o.o.: (040) 644-137 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas pooblastili za upravljanje vaših objektov ter se veselimo vseh, ki nam boste zaupanje izkazali v naslednjih dneh. Veseli bomo, če nas boste obiskali v naših poslovnih prostorih na Bazoviški cesti 13 v Ilirski Bistrici Pi At t*F«jwo OO tt‘^90 ELto Pl Al PiluTo EVO OE> a voznika In aovoznhca, »Iranski vamoslra Mazat. «i»kiziii goriva: 4,8 • 7.01/100 km. Emisije CO,: 119 • 16S g/km Punss Evo 3v l Z Iv >.cuv»- rodna1 pom* predrl):« »tekal in eieklndna karcsarie m *ugo»lranski vemoetni blazini, električni pomik prednjih 4.1 - 8.9 k 100 km Emisije CO/ 108 -139 g*m Avtotrade, d.o.o., Vrhnika, Sinja Gorica 11, Vrhnika, tel.:01 750 51 99, www.avtotrade.si Kontakt: Klemen Suhadolnik klemen.suhadolnik@avtotrade.si Marko Kozel marko.kozel@avtotrade.si www. prodaja Ici.fiat .si/a vtotrade/ 10 31. maj 2010 NE PREZRITE - ZANIMIVE ZGODBE IZ STARIH ČASOPISOV NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne -Ljubljana v sredo 7. marca 1860 - Podučne stvari Po »Novicah« zapisal Vili Gombač • Terpežnost lesa! Vsak, najbolj pa gojzdarski gospodar mora poznati lastnosti lesa, da razume koristno in umno ravnati ž njim in ga obračati v prid svojega gospodarstva in v prid obertnikom in rokodelcom, ki lesa iz njegovih gojzdov potrebujejo. Teh naravoslovnih ali fizičnih lastnost lesa pa je trinajst, namreč: sklad ali tekstura, barva, teža, gostoba ali jederč-nost, terdoba, krepost, vlečljivost, razpenljivost, terpežnost, lastnost vodo na-se vleči, upornost in gorljivost. Izmed teh lastnost lesa je celo potrebno poznati terpežnost, o kte-ri hočem par verstic napisati našim gospodarjem in kmetovalcem, naj jih bero in si jih zapametijo ter po njih ravnajo. Trpežnost lesa je lastnost, s kte-ro preterpi les unajno silo, kakor posebno zrak mokroto in gorkoto. To troje lesu celo zelo škoduje in je krivo, da hitro gnjije ali pa se razpoka in trohni. Toraj je terpežnost lesa po različnosti drevja in zemlje, na kteri drevje raste in po različni natori teh unanjih moči tudi prav razčična. Sploh se je o tem opazilo to-le: 1. Zrel in les srednje starosti je bolj terpežen, kakor čisto star ali pa premlad. 2. Na visočinah počasno izra-šen les, ki se na prostornem suhem svetu najde, veliko delj terpi, kot un, ki ni na takih krajih zrasel. 3. Les, ki je na suhem, je toliko bolj terpežen, če so se mu sočni deli dobro izpustili, to je , če se je dobro izmezgal. 4. Vsak les se ložje zniča, a ko zdaj mokrota in zdaj zrak nad njega sežeta. 5. Les, v kterem je mnogo smolnatih sokov, je bolj terpežen kot un, v kterem so žlezasti šoki. 6. Mehek les, ki se je v soku, to je, spomladi posekal in ročno olupil in potlej dobro posušil, je bolj terpežen. 7. Med vsemi različnimi drevesi najmanj g nji jejo hrasti in bresti, in tem drevesom še škodujejo zastani, skisani šoki manj. Najmanj terpežni pa so jagnedi, verbe in breze. 8. Kolikorvečžlezastega soka jev lesu in kolikor raje se ta sok kisa, tem manj terpežen je les; toraj terpi najdalje pozimi o velikem mrazu posekano drevje. In ravno iz tega vzroka terpi v soku posekan in hitro posušen kakor tudi flosan les manj od zastanih sokov, akoravno po vsem tem veliko kreposti zgubi. Iz enakih vzrokov stuhne tudi sočnat, zelen in neolupljen les tako rad, ker se ne more dobro posušiti. Borov les pa pridobi mnogo na terpežno-sti, ako je poln smolnatih sokov. 9. Čisto na suhem terpi les toliko delj, kolikor bolj je škodljivih sokov prost. Gorko-ta, mokrota in zaperti zrak razdenejo in zničajo les kmalo. Mokrota v čistem prostem zraku pa že celo pri nizki gorkoti veliko manj škoduje lesu. Globoko pod vodo in v ilasti zemlji, kamor unanji zrak ne more, brez kterega nobena stvar ne gnjije, terpi dolgo tudi zelen in frišen les vsake sorte. Pod tenko zemeljsko odejo , ktero unanji zrak lahko prešine, vsak les prav rad gnjije. Vsaka gnjilobna mate-rija in vsaka gnjila stvarica poprime in okuži tudi les lahko in zatega voljo gnjije-jo studenčni žlebi v gnojni zemlji tako naglo. 10. Terpežnost lesa škodujejo tudi mnogoteri merčesi, ki drevje vertajo, kakor gojzd-dni červ, ličji červ in več drugih. Temu poškodovanju so nektere drevesa bolj, ne-ktere manj podveržene. Najbolj se spridijo drevesa, ki imajo upodobljene ali asi-milirane šoke v manj olesenjeni in tedaj ložje prevertljivi belini (splint) in že celo pri javorju, brezi, hojevji, jelši in pri hrastih; zdravo jedro in ravno tako smolnati les pa veliko manj po tem merčes-nem ve rta nji v nevarnost pride. Po tem, kar sem tu povedal, mora tedaj gospodar, da terpežnost lesa povikša, posebno na to gledati, da mu les primerno dozori, popolnoma doraste in da se mu preobilni sok, ki je v drevesu, kot pervi vzrok gnjiline, kakor hitro je mogoče odpravi, in pa da se unanji upljivi in vzroki gnjilosti, kakor gorkota,mokrota in zrak čisto ali saj nekoliko od lesa odvračajo. Naj tedaj še nektere pomoglje-je tukaj omenim, ktere gojzdnarski gospodarji in vsi pametni kmetovalci poznajo in rabijo, da dobroto in terpež lesa pomnožujejo. Posekanemu lesu terpežnost in dobroto ohraniti, je pred vsem potrebno, mu sočnate dele odvzeti. Pri dervah se to zgodi, da se les, ki je za kurjavo namenjen, precep-Ije in potle na zračnih in solnčnih krajih na podloge spostavi; z debel pa se mora kmalo skorja olupiti. Pri lesu za stavbe (tesarskem lesu) in za obertništvo je pa sledeče treba, da se les hitro posuši in terpežen ohrani. Stoječi les se posuši tako, da se deblu skorja olupi in da se škodljivi sokovi odpravijo. Drevje se namreč okoli in okoli bolj ali manj visoko olupi. Tako olupljena debla počasi pomerjejo, se izpraznijo vsega soka, in les, ne da bi se razpokal, se posuši in bo očitno težje. Kako pa ležeči les presušiti ? Po perji in šilovji se izso-pari vsa mokrota, ki je v lesu, prav hitro. Toraj posekaj les, dokler je v popolnem berstji in ga pusti tako, pa ne da bi mu veje odsekal, s perjem in šilovjem vred na zračnem kraji ležati, dokler ni čisto vel in ni vse mokrote izsoparil. Les se posuši tudi, ako debla ob-sekaš in obtešeš in na njih skorjo otrebiš. To pa moraš storiti berž, ko si drevo posekal, da se hitreje posuši; posebno se mora to zgoditi pri hojevji, ki se ne razpoka tako rado in ga tudi červi,ki skorjo ljubijo ne obiščejo potle. Skorja se le tedaj lahko lupi, kadar je med njo in lesom dosti močnatih delov in obilo so ka, to je, spomladi. Skorjo trebiš in izrezuješ pa lahko vsakrat in to dela tudi kolar. Saj si že vidil pri kolarji debla razpostavljene v senci, na kterih je bila skorja po več krajih izrezana ali iztrebljena. Sedaj veš, da on to dela zato, da se les poprej posuši. Na štiri og-lje se obtesa tesarski les,da se hitreje posuši in ložej odvozi. Zmezganje lesa je celo dobro in potrebno. Les pa se izmezga ali škodljivih sokov oprosti, ako ga iz- vodeniš v stoječi ali pa tekoči vodi. Voda oprosti les škodljivih sokov in napravi les terdneji; pomaga, da se ne razpoka tako rad. Še bolj pa dosežeš svoj namen, ako les prekuhu-ješ v gorki vodi in to delajo nekteri umetniki in rokodelci, da svojemu lesu večjo upornost pridobijo. Dobro je tudi, ako se že posušeni les s katranom ali smolo namaže. Potem se luknjice posušene-ga lesa zamažejo in mokrota ne more več v les, ki po tem takem pridobi mnogo terpež-nosti in upornosti. Zatoraj večkrat pri mostih naslonila in pri vertih ograje ali z olnato barvo ali pa s katranom namažemo. Les pokriti je koristno. Da se nasekani les prehitro ne osuši in potle ne razpoka in zvetri in potem takem na svoji dobroti ne zgubi, se mora varovati vročih solnčnih žarkov in močnih vetrov; toraj se dragocene debla s skorjo ali pa s protjem pokrijejo ali pa se tudi na čelu z ilovico namažejo. Kolar svoj les v senco spravlja, da se od solnca ne razpoka. Vidimo, kako tudi pri lesu natora gospodari in daje treba dobro poznati natorne postave vsakemu, ki hoče prav z lesom gospodariti, in da ni vse eno, kje, kako in kadaj da se les seka. Razun teh pri-pomogljejev, terpežnost in sploh dobroto lesa ohraniti in povikšati, so v novejšem času našli še več reči, po kterih se ta namen doseže, pa so prete-žke in preobširne, da bi se dale povsod rabiti in tudi mnogo denarja stanejo. Janko P. Vijanski, gojzdarski akademikar NAŠE ZDRAVJE Zdravljenje z bioterapijo Ines Trebeč..... Ko človek zboli ima le eno željo: ozdraveti. Ljudje pa si na različne načine poskušamo pomagati in najti ustrezno rešitev kako pozdraviti bolezen. Ko včasih uradna medicina odpove, nemalo ljudi poišče pomoč pri raznih alternativcih. Tako seje med 10 in 13.5 na Turistični kmetiji Ivankotovi na Premu odvijala take vrste terapija. Ivan in Zlatko Zatkovič, sta izvajala bioterapijo po metodi Zdenka Domančiča.. Radovednost in želja po spoznanju novega meje popeljala do terapevta Ivana ki je z veseljem obelodanil njegove pozitivne izkušnje z omenjeno metodo. Želja pomagati ljudem, ga je pripeljala do tega, da je svoje znanje in usluge ponudil širšemu krogu ljudi. Uradne medicine sicer ne zanika, se pa strinja s tem, da je za odpravo bolezni potrebno upoštevati tudi energijski nivo, ga uskladiti, uravnovesiti in odpraviti vzrok težav. Le ob upoštevanju človeka kot psihofizično celoto je mogoče bolezen omiliti ali odpraviti. Ivan razlaga, da je bioterapija zdravljenje z bioenergijo. Bioenergija je kozmična energija, prisotna povsod okoli nas. Pri bioterapiji energijo uporabljamo za uravnoteženje in krepitev človekovega energijskega polja. »Sam zdravim z bioterapijo po metodi Zdenka Domančiča, ki uspešno deluje več let. Metodo je Domančič razvil v 80. letih prejšnjega stoletja in je bila od takrat predmet številnih znanstvenih in medicinskih raziskav. Vsi rezultati pa pričajo o njeni uspešnosti, še zlasti na najtežjih obolenjih današnje populacije. Ena izmed raziskav je zabeležena v knjigi Dražena Jakčina iz leta 1986.« V njej avtor dokumentira štiri mesečno zdravljenje pacientov z gangreno, boleznijo, za katero uradna medicina še danes ne pozna zdravila. Po opravljenih bioterapijah je bilo pri vseh pacientih opaziti izboljšanje zdravstvenega stanja in amputacije prizadetih okončin niso bile potrebne. Metoda sodi med energijske metode z delovanjem na človekovo bio polje, ki terapevtu omogoča, da s pomočjo rok zdravi energijske motnje. Proces omogoča, da se razporedi vitalna energija v telesu in bolnik to občuti kot izboljšanje in izginjanje težav. Bio polje nekateri imenujejo tudi avra ali energijsko telo, ki se pod vplivom čustev in mentalnih procesov nenehno spreminja. Terapevt ne zdravi, ne postavlja diagnoze ampak le uravnava energijo, ima sposobnost odvzeti, kjer jo je preveč in jo doda na mesto, kjer jo primanjkuje. Na ta način omogoča energetsko ravnovesje in vzpostavi idealno stanje, da se telo lahko začne samozdraviti. Med potekom seanse oseba to lahko čuti kot hlad, gomazenje v okončinah, težo v rokah in nogah. Nekateri ne zaznavajo nobenih sprememb, kar pa ne pomeni da terapija pri njih ne deluje. Terapija poteka v štiridnevnih ciklih in se odvija v skupini, vendar se terapevt posveti vsakemu pacientu. Uporabniki si sledijo eden za drugim in terapevt posebej prilagodi terapijo glede na težave, ki jih ima pacient. Med seanso se ni potrebno sezuvati ali slačiti, oseba pa lahko sedi ali stoji odvisno od vrste težave. Metodo se uporablja pri večini stanj in bolezni, izjema so le nalezljive bolezni in otroci do enega leta starosti. Število terapij pa je odvisno od same težave. Resnejše bolezni zahtevajo več tretmajev, saj je tudi sama bolezen dlje časa nastajala. Metoda je varna neboleča, prijazna do pacienta, neinvazivna in pri njej ne uporabljamo zdravil in farmacevtskih pripravkov. Terapevt pa pacientu ne sme prepovedati jemanja zdravil, ki jih dobi od leče-čega zdravnika. Ob koncu zadnje terapije se udeleženci po svojih lastni odločit- vi glede na stanje odločijo, ali je potrebno s terapijami nadaljevati. Možnost imajo, da se v kolikor čutijo potrebo udeležijo tudi ponovnega cikla štiri dnevne terapije. »Terapija nima fiksne tarife. Nepošteno bi bilo postaviti ceno zdravju in s tem nekomu brez denarja odreči potrebno zdravljenje. Pacienti pa se običajno zahvalijo zadnji dan terapije, anonimno po svojih zmožnostih in zadovoljstvom z učinkom terapije«, zaključi Ivan. Ivan in Ljubo izvajata terapije na turistični kmetiji Ivankotovi (6km iz Ilirska Bistrice proti Ribnici). Kmetija leži sredi neokrnjene narave, kar še pripomore k boljšemu počutju, tako pacientov, kot tudi terapevtov. Kontakt in dodatne informacije: www.studio-lazarus.com, 031 624 322 Ivan Zatkovič, bioterapevt po metodi Zdenka Domančiča Ljubo Zatkovič, bioterapevt po metodi Zdenka Domančiča NE PREZRITE - IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ 31. maj 2010 11 OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIZA OBVEŠČA VINKA ZAKRAJŠEK je postavila na ogled svoje slike iz Brkinov OZ R/CS Ilirska Bistrica... V osrčju Brkinov leži idilična vasica Prelože, ki ima eno posebnost. Tu domuje in ustvarja ena redkih brkinskih slikark Vinka Zakrajšek, ki slika z dušo in srcem. V vsakem trenutku življenja je našla priložnost za izpoved svoje umetniške duše. Je samorastniška slikarka, ki poskuša nadoknaditi, kar so Brkinci zamudili na področju umetnosti. Vinka se je prvič predstavila na skupinski razstavi leta 1977 v Ilirski Bistrici, skupaj z drugimi domačimi slikarji. Leta 1978 je s pomočjo vodstva knjižnice organizirala razstavo slik v študijski knjižnici v Trstu. Zamejski Slovenci so bili navdušeni nad motivi iz Brkinov. Slikarka je sodelovala tudi na drugih skupinskih razstavah, in sicer na Kozini, v Postojni, na Reki, na Extempore na Premskem gradu, v Piami Podgrad, v Kompasu Postojna in drugod. Zadnjič se je Vinka predstavila na samostojni razstavi portretov in motivov iz Brkinov 1997. leta. Raz- stava je bila odmevna in zelo dobro obiskana. Veseli smo, da se je Vinka opogumila in ponovno postavila svoje slike na ogled. Območno združenje Rdečega križa je v sodelovanju z Oranž barom iz Ilirske Bistrice, v petek, 14. maja pripravilo otvoritev razstave njenih slik, ki bodo na ogled do konca letošnjega leta. Za prijetno vzdušje sta poskrbela glasbenika Tone Škrlj in Vladimir Volk, ki sta izvajala skladbe znanih kantavtorjev. Slikarki Vinki Zakrajšek iskreno čestitamo in želimo, da bi tudi v bodoče izlivala svojo umetniško ustvarjalnost na platno in nas razveseljevala. POMEMBNO OBVESTILO ZA GOSPODARSKE DRUŽBE! Na podlagi 3. odstavka 1. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu ( Ur.l. RS št. 56/99 in 64/01) in Pravilnika o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur.l. RS. Št. 136/2006) za podjetja, ki so zavezana usposobiti zaposlene za izvajanje prve pomoči, kot pooblaščena organizacija za izvajanje programa usposabljanja za prvo pomoč obveščamo, da izvajamo 8-urne tečaje prve pomoči za gospodarske družbe. Vabimo vas, da se prijavite na naši številki 041 233 194 ali 05/711 0790, kjer boste dobili podrobnejše informacije. Z OZIROM NA PRIJAVE PREDVIDEVAMO, DA BO PRVI TEČAJ V JUNIJU 2010! OZ RKS Ilirska Bistrica OBVESTILO ZA OBČANE IN OBČANKE! Obveščamo vas, da bomo v mesecu juniju sprejemali oblačila in drugo blago, v našem skladišču pod Gimnazijo, samo v torek, 22. junija 2010 od 17. do 20. ure. OZ RKS ILIRSKA BISTRICA LEPO JE DELITI V lanskem letu smo dobrosrčnost 22.679 darovalcev delili z mnogimi. Z zbranimi 564.320 € smo omogočili nakup kar 32.947 dodatnih prehranskih paketov in pomagali številnim družinam in posameznikom v socialni stiski. HVALA, KER STE DELILI Svoj prispevek lahko nakažete na račun 03100-1111112208, sklic 00-937037. Pošta Slovenije in banke ne bodo zaračunavale provizije. OZ RKS Ilirska Bistrica KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Novice iz KGZS pripravil Tonjo Janežič. Naravne nesreče v rastlinski pridelavi - preventivni ukrepi in zavarovanja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico avstrijske Koroške 18. maja v Celovcu organizirala posvet »Naravne nesreče v rastlinski pridelavi - preventivni ukrepi in zavarovanja«. Poleg predsednika KGZS Cirila Smrkolja, direktorja KGZS Igorja Hrovatiča, nekaterih direktorjev Kmetijsko gozdarskih zavodov ter strokovnih sodelavcev KGZS, so se posveta udeležili tudi predstavniki nekaterih slovenskih zavarovalnic, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprave RS za zaščito in reševanje ter Agencije RS za okolje. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške VValfried VVutscher je izpostavil pomen povezovanja in sodelovanja med Slovenijo in avstrijsko Koroško na področju kmetijstva. Prav takšni posveti omogočajo dober prenos znanja in izkušenj med obema državama. Gerhard Thomaser, vodja oddelka za razvoj podeželja in investicijske podpore pri Kmetijsko gozdarski zbornici avstrijske Koroške, je predstavil program za podporo kmetovalcev 2010 v okviru razvoja podeželja ter zaščito pred posledicami naravnih nesreč. Med namakalnimi ukrepi pri trajnih kulturah (visoko kakovostne kulture) je možno pridobiti 20 % nepovratnih sredstev za zagotavljanje uporabne vode (ribniki in zajeta voda za namakanje, zbiralniki vode,...), hkrati pa je mogoče pridobiti do 25 % nepovratnih sredstev za investicije za namakanje kultur (namakanje s kapljicami, potrebne črpalke, napeljave, računalniško vodene namakalne naprave,...). Prav tako je v vrtnarstvu in zelenjadarstvu mogoče pridobiti 25 % nepovratnih sredstev za izgradnjo rastlinjakov ali »tunelov«, pokritih s folijo. Ker je na avstrijskem štajerskem veliko sadjarstva, so tudi na tem področju nujni ukrepi za dolgoročen uspeh te panoge. Za različne obrambne mreže proti toči (odvisno od vrste sadja) je omogočeno sofinanciranja v višini 25%. O aktivni obrambi proti toči na avstrijskem Štajerskem je spregovoril Franz Lorber, predsednik Zadruge za obrambo proti toči na avstrijskem Štajerskem. Protitočno obrambo podpira dežela Štajerska, večinoma pa finančno podporo zagotavljajo občine. V aktivno obrambo je na avstrijskem štajerskem vključenih 170 občin, od katerih vsaka prispeva 3 evre na hektar površin v občini, kar znaša v povprečju približno 4000 evrov letno za posamezno občino. Protitočno obram- bo koordinirajo 3 podjetja, na voljo pa imajo 2 letališči in 7 letal. Visoko moderniziran radar, postavljen severno od Gradca jim omogoča spremljanje vremenske slike preko svetovnega spleta in hitro reagiranje na prihajajoče vremenske spremembe. Koristnost protitočne obrambe potrjuje raziskava Otta Svabika. Izsledki njegove raziskave potrjujejo, da se zrna toče z njihovimi posegi zmanjšujejo, število dni v letu, ki so nevarni za točo, so se iz 16 zmanjšali na 11,2 dneva, zmanjšuje pa se tudi število kmetijskih površin, ki jih toča zajame. Na avstrijskem koroškem protitočno obrambo podpirajo tako stroka, politika kot tudi zavarovalnice. V Sloveniji je prav stroka tista, ki nasprotuje protitočni obrambi s pomočjo razsipavanja segretega srebrovega jodida nad oblake. Avstrijski sistem kmetijskih zavarovanj: dober zgled za Slovenijo V Sloveniji se trenutno soočamo z velikimi težavami na področju kmetijskih zavarovanj, KGZS zato že dolgo opozarja na nujnost nove, dolgoročno vzdržne sistemske rešitve. Avstrija je zagotovo primer dobre prakse na tem področju. Avstrijski sistem kmetijskih zavarovanj, analizo škod ter metode ocenjevanja je predstavil mag. Mic- hael Zetter (Osterreichische Hagel-versicherung - avstrijska kmetijska zavarovalnica). Že leta 1946 so vse kmetijske zavarovalnice v Avstriji skupno ustanovile vzajemno zavarovalnico proti toči (Osterreichische Hagelversicherung). Osnovni cilj delovanja zavarovalnice ni naravnan k maksimiranju dobička, pač pa je ključen namen obsežen in učinkovit menedžment tveganja, ki ponuja stroškovno ugodne rešitve. Osterreichische Hagelversicherung deluje na principu vzajemnosti - vse vključene zavarovalnice posredujejo zavarovalne pogodbe s kmeti in za to dobijo določeno provizijo. Avstrijska vzajemna zavarovalnica deluje na podlagi intenzivnega partnerstva s kmeti: polovico članstva v nadzornem svetu sestavljajo predstavniki zavarovalnic, polovico pa predstavniki kmetijske stroke - član nadzornega sveta je tako tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške. V Osterreichische Hagelversicherung deluje 35 samostojnih svetovalcev (kmetje, ki so odgovorni za določeno regijo). Prav svetovalci so prvi kontakt z vzajemno zavarovalnico v primeru škode v neki regiji. Poleg samostojnih svetovalcev, v Osterreichische Hagelversicherung sodeluje še 260 samostojnih izvedencev, ki so tudi sami v praksi kmetovalci in ocenjujejo škodo na terenu. Eden od številnih produktov, ki ga vzajemna zavarovalnica ponuja, (toča, pozeba, snežni me-tež, škoda po vranah,...) je tudi zavarovanje proti suši. Da zavarovalnica kmetu izplača škodo po suši, morata biti izpolnjena dva kriterija: padavine morajo biti nižje od 30-letnega povprečja, hkrati pa mora biti količina pridelka nižja od predpisane meje. Tako je na primer za pšenico določena meja 3000kg na hektar kmetijske površine - seveda pa so te meje različno določene za posamezne regije. Pogoj za zavarovanje tveganja suše, pa je sklenjeno zavarovanje za tveganja toče. Odbitna franšiza se giblje med 10 % in 30 % in je fiksno določena odškodninska vsota. Višina premije in odbitne franšize je različna za posamezne regije in odvisna od ogroženosti za določeno vrsto škode na nekem področju. Za krizna leta v smislu škode po naravnih nesrečah, kot so bila na Avstrijskem leta 2000, 2003 in 2007, pa je nujno tudi po-zavarovanje. Vsaka država mora zase prilagoditi sistem vzajemnega zavarovanja v kmetijstvu, zagotovo pa je avstrijski model dober primer dolgoročne sistemsko vzdržne rešitve, ki je nujna tudi za Slovenijo. 12 31. maj 2010 NE PREZRITE - KULTURA MWBWWBWBWWBBBWBWIBIIIIIIIIwBiBtHlwwHIWwwwwwWwllWIWWwiWw^]jft^W^WlwftW!WWw»»Mwf»Kiiw>fwftM>fw wswA1 ,/fiivfiv - v. .. , . Ne vračaj se po isti poti Jožko Stegu V ku maja je preteklo natanko tri desetletja od odhoda Josipa Broza Tita z zgodovinskega prizorišča. Ne samo takrat, ampak še celo sedaj se v navalu čustvene vznesenosti komu javno zareče, da je ob njegovi smrti jokala "cela" Jugoslavija, kar seveda ne more niti približno biti res, saj ima vsak vladar, čeprav bi bil denimo še tako dober - svoje tekmece in določeno število državljanov, ki jih njegova smrt ne bi spravljala v žalost...Zase lahko javno povem, da nisem imel nobenega razloga zanjo, saj sem na lastni koži preizkusil marsikatero Titovih "dobrot," med drugim kar pogostno (s pozivom seveda) "obiskoval" t.i.m. "kovačnico bratstva in enotnosti," ki jo je predstavljala njegova JLA. Kako je izgledala od znotraj, sem imel prvo priliko videti na pomlad leta 72 in sicer v črnogorski prestolnici Titograd - prej in sedaj Podgorica - kamor sem kot nabornik prišel skupaj s še nekaj Slovenci na služenje vojaškega roka v enega od tamkajšnjih zelo strogih učnih centrov. Po končanem usposabljanju so nas dodelili vsakega v drugo enoto, kjer ni bilo nobenega Slovenca, s čimer nam je bila zaradi pogosto navzkrižnih (šele zdaj ugotavljam, da ne naključno izbranih) urnikov naših vojaških dolžnosti in izhodov v mesto (dvakrat mesečno) skoraj onemogočena redna medsebojna komunikacija in raba materinščine. Kljub temu lahko rečem, da sem imel veliko srečo, saj sem v poveljstvu enote kamor sem prišel, naletel na zares pravega poklicnega vojaka, nekdanjega partizana - Črnogorca po narodnosti - ki se je gladko požvižgal na vsebino mojega udbo-dosjeja, ki je prispel za mano v vojsko in za katerega mi je na štiri oči tudi zaupno povedal, da ga ne zanima, ampak ocenjuje svoje vojake zgolj po vojaških kriterijih, za kar meje na koncu tudi odlikoval. Zanj pa brez zadržka rečem: slava njegovemu spominu, kjerkoli že počivajo njegovi zemeljski ostanki! Ne verjamem namreč, da je še med živimi, ker je bil že tedaj blizu upokojitve. Resnici na ljubo moram ob tem povedati, da tudi sicer v poznejšem rezervnem sestavu JLA, v katerem sem si v 15 letih nabral do konca nabasano knjižico štempiljk z vojaških vaj, ne morem reči, da sem bil s strani oficirjev deležen kakega osebnega šikaniranja, kar pa ne pomeni, da mi je to kaj povečalo veselje do nošenja uniforme, v katero so me neprestano peštali.. Vrnimo se nazaj k Titu, pri katerem me niti sedaj, kot tudi za njegove žive dni ni kaj posebno pritegnilo ugibanje o pravem številu njegovih ljubic ali morebitnih potomcev, temveč politično preganjanih državljanov pod njegovo vladavino, ki se statistično gledano na število prebivalcev ni kaj dosti razlikovalo od pro-sovjetskih režimov vzhodnega bloka. Edina opazna razlika je bila v tem, da je pred njimi odpravil prisilna delovna taborišča, kar pa z izjemo kolikor toliko prostega prehajanja državne meje ni pomenilo kake obsežne širitve državljanskih svoboščin, recimo na pravico do svobode govora ter političnega združevanja, ki ju je - oboje - ves čas vladanja dosledno in vztrajno omejeval ter to s pridom izkoriščal tudi za "krajšanje" peruti svojih tekmecev, kadar se so po strankarski lestvi preveč približali njegovemu prestolu. Če bi bila njegova oblast res tako neomejena, kot nekateri trdijo, potem bi zlahka tvegal svobodne volitve, ki pa jih ni nikoli izvedel. Enako je pravljica za lahko noč in nekatere naivne stare mame, ki so sveto verjele, da ni vedel, kaj se je v njegovi državi dogajalo, zato tudi ni mogel ukrepati, ko bi bilo potrebno. Po pričevanju njegovih ožjih sodelavcev je bil zelo natančno in sproti obveščen o vsem, kar se je po državi pretekli dan pomembnega dogajalo, govorilo ali pisalo, zato gre razlog njegove politične "naglušnosti" iskati drugje, recimo v skrbi za svoj javni movine (v glavnem skupne) spotoma vcepljali še poslušnost (bolje povedano strah) in predanost domačemu režimu ter njegovemu političnemu obredju, v katerega je spadalo tudi medsebojno ovajanje. Kako bolestno "pozoren" je znal biti nekdanji sistem na naše ljudi, lahko povem iz svojih izkušenj, saj se je ob vsakem telefonskem klicu iz tujine na mojo številko vsakokrat v ozadju razločno zaslišal samodejni vklop snemalne, se pravi prisluškovalne naprave, ki so jo operaterji verjetno odkrili šele kako leto po osamosvojitvi in jo tudi odstranili... 'ifi I ugled in priljubljenost, na kar je vedno veliko dal in zelo pazil, da sta ostala nedotaknjena, zato je vse umazano delo prebrisano prepuščal drugim, kar je vzbujalo pri državljanih vtis, da nima nič zraven... Na srečo so tudi vladarji umrljivi, čeprav se dajo ali pustijo po božje častiti, kar ni nič novega v človeški zgodovini, ki je polna samozvanih božjih namestnikov. Samo v preteklem stoletju so se skoraj istočasno pojavili kar trije: Hitler, Mussolini in Stalin, ki so se širokoustili, da bo njihov družbeni red trajal najmanj tisoč let. Pa je fašizem in nacizem preživel bori dve desetletji, komunizem pičlih sedem..Osebno me prav nič ne moti, če ima kdo Titov kipec na svojem vrtu ali hišnem oltarčku, se mi pa dvigne želodec ob spominu na to, kar so v njegovih in tudi poznejših letih vse do razpada Juge počeli po večini klubov naših zdomcev, kjer so otrokom in odraslim celo na tujih tleh v imenu ljubezni do do- Za konec pa še misel ob študentskem znašanju nad stavbo parlamenta ob njihovem protestnem shodu, kjer bi se njihov glas dosti bolje slišal in bil tudi prej upoštevan, če bi namesto granitnih kock s ceste, v njem pristal kak njihov izvoljeni predstavnik! Do njega ne bi bilo težko priti ob polni udeležbi mladih na volitvah, ki pa jih naši mladostniki žal zelo radi preskočijo, oziroma prespijo, zato pa se vlada s tako zamudo loteva reševanja njihovih problemov, s katerimi se srečujejo pri šolanju. Boh do prihodnjega klepeta LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o. DVIGNEMO IN PREMAKNEMO VSE. UV HIDRAVLIKA IN KOLESA, proizvodnja, predelava in trgovina, d.o.o. a: Industrijska cesta 2,6230 Postojna, Slovenija, t: 05 728 38 45, f: 05 728 38 60, e: info@livkolesa.si, w: www.livhk.si JAVNI RAZPISI Mladinski klub Nade Žagar objavlja JAVNI RAZPIS za nastop glasbenih skupin na Festivalu bistr'ških bendov 2010 Vabimo vse glasbene skupine na območju občine Ilirska Bistrica, ki bi želele predstaviti sadove svojega glasbenega ustvarjanja na letošnjem, tretjem zapored. Festivalu bistr’ških bendov, da se prijavijo k sodelovanju. Prijavo, ki vsebuje ime glasbene skupine, kratek opis skupine in zvrsti glasbe, ki jo izvaja, ter ime, priimek in telefonsko številko kontaktne osebe, je mogoče oddati do 12. junija 2010, na e-naslov: festbb@gmail.com. Komisija Festivala bistr'ških bendov 2010 bo vse prispele prijave obravnavala in sprejete odločitve prijaviteljem posredovala najkasneje do 19. junija 2010. Pri izboru nastopajočih bodo imele prednost skupine z avtorsko glasbo. : : Festival bistr’ških bendov 2010 se bo odvijal na vrtu Mladinskega kluba Nade Žagar, v petek in soboto, 25. in 26. junija 2010. Za podrobnejše informacije pokličite na GSM številki: 041 343 690 in 041 333 456 ali pišite na zgoraj omenjeni e-naslov. IMKIVŽ Mladinski klub Nade Žagar Bazoviška 26 6250 Ilirska Bistrica Vox llirica v Zagrebu Ana Rozman....... Kot vsako leto do sedaj, smo se tudi to sezono prijavile na vedno bolj obsežno revijo pevskih zborov, t.j. na Primorsko poje. Pri tem vsako leto vztrajamo predvsem, ker rade sodelujemo s primorskimi zbori, vsakič znova obiščemo in spoznamo nov kraj in zapojemo nove in drugačne pesmi. Vse skupaj nam predstavlja prav prijeten izziv. Letošnji nastop pa je bil za nas še toliko bolj poseben, saj so nas uvrstili v Zagreb, ki se kot gostujoči kraj revije zdaj že nekaj let priključuje reviji. Gostitelj je mešani pevski zbor Slovenski dom, v katerem še vedno srčno in ponosno prepevajo slovenske pesmi. Koncert seje odvijal v nedeljo, 16.5. 2010 v Zagrebu, v mali dvorani koncertne hiše Vatroslav Lisinski, ki se kot kulturni kompleks lahko meri z ljubljanskim Cankarjevim domom. Prvi so se predstavili Slovenski dom, sledile smo jim me, s programom štirih slovenskih ljudskih pesmi, nastopajoči pa so bili še mešani pevski zbor iz Senožeč, moški pevski zbor Fran Venturini, Domjo, Dolina, mešani pevski zbor Obala in vokalna skupina Grgar ter moški pevski zbor Provox iz Nove Gorice. Po uradnem delu so nas pogostili kar v avli zgradbe in skupni večer smo zaključili z nekaj krasnimi slovenskimi melodijami. Celotno vzdušje je bilo sproščeno in občutek pripadnosti je bil, čeprav sredi Zagreba, zelo močan. V juniju nas čakata še dva nastopa. 6. junija se bomo udeležile občinske revije v Knežaku. Za zaključek letošnje pevske sezone pa pripravljamo koncert popularno zabavne glasbe z gosti, ki se bo zgodil konec junija v odprtem atriju OŠ Antona Žnidaršiča, v primeru dežja pa v Domu na Vidmu. S tem koncertom in tistim, ki ga načrtujemo za jesen, bomo proslavile letos že 25. leto obstoja komornega dekliškega zbora Vox llirica. Zaenkrat vas lepo vabim, da se nam 7 9. junija 2010 pridružite na zabavnem večeru, kise bo odvijal pod poletnimi zvezdami. LcSmdd j j -vPll; < d.D.o. SVEŽI KRUH, BUREK, KROFI, SLAŠČICE,,, Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si ' (B - NE PREZRITE - KULTURA 31. maj 2010 13 RECENZIJA nci.civ4»/i_____ Misel o knjigi.... Georgia Byng: Molly Moon in njena čudovita knjiga o hipnozi Prevedla Maja Novak, Zbirka Knjige za brihtne, Knj. 1 Ljubljana, V.B.Z., 2003 Patricija Dodič.. »Vse življenje si je želela biti nekaj posebnega. Sanjarila je o tem, da je nekaj posebnega in da se ji bo nekega dne zgodil čudež. Globoko v sebi je čutila, da bo nekega dne prišla na dan prava, čudovita...« Zdi se mi, da si marsikdo želi biti nekaj posebnega. Da si marsikdo misli, da je nekaj posebnega. Da si želi čudežev, čeprav je že samo življenje en velik in edinstven čudež. Ja, včasih malo manjši, kot bi lahko bil, včasih nepopisen, včasih spet narejen kakor koli že. Pravzaprav meje potegnila v branje omemba hipnoze. Pa mogoče sugestija, da je delo simpatično. Pa mogoče napaka, da je bila knjiga označena kot gradivo za odrasle. Saj ne, da ne bi mladinske literature rada prebirala, čisto nasprotno. Meje poiskala, kot vsaka doslej. Molly. In hipnoza. V srednji šoli, ko meje globoko potegnilo v vse, kar si je nadevalo etiketo »duhovno« ali »nepojasnjeno« ali »ezoterično« ali »transcedentalno«, sem si kupila dve knjigi o hipnozi, češ da jih bom preučila in potem morda pričarala lepši svet. Ali pa morda uresničila svoje sanje s hipnotiziranjem ostalih. Ja, vejš de. Še dandanes so na polici. In čakajo. Na nek način se takšnega postopka posluži tudi desetletna sirota Molly, dekle, ki živi v sirotišnici in je njen edini prijatelj deček, ravno tako brez staršev in drugih prijateljev. Zelo povprečna najstnica, ki »je nihče ne mara«, ki seji nič ne posreči in v tem stilu dalje. V knjižnici zakotnega mesteca odkrije staro knjigo o hipnozi, jo preuči, se nauči hipnotizirati in uide terorju in strahovladi upraviteljice sirotišnice in starejših gojencev. Odleti v Nevv York, da bi tam poiskala edinega prijatelja, ki ga posvoji neka ameriška družina, hkrati pa nanj pozabi, saj s pomočjo hipnoze zablesti kot brodvejska zvezdica. Ampak zgodba bi ne bila zanimiva, če si taiste knjige ne bi želel prilastiti prekajeni slepar, ki bi se rad z uporabo hipnoze dokopal do najvišjega položaja mednarodnih krimičev. Ugrabi Mollyjinega psa Petulo in... Ne, celotne zgodbe vam raje ne povem, saj si potem knjige ne boste prebrali©. Kakorkoli že, odsotnost družinskega okolja in vzgoje osirotelo deklico pripeljeta do goljufije, kakršna je uporaba hipnoze, da bi ljudi prepričala v svojo nadarjenost. Zablesteti v svetu odraslih, nekaj pomeniti, vzbuditi pozornost je skupna točka veliko najstnikov. Brezhibna dramaturgija, kot trdi Maja Novak v spremni besedi, odlikuje vsebino in dviga knjigo nad povprečje. Knjiga je obenem dovolj humorna in sociolektična ali po domače, prepletena z značilnimi načini izražanja raznih družbenih in starostnih skupin. Nevsiljiva in prepričljiva je dobro čtivo tako najstnikom kot odraslim. »Vsi imamo svojo zgodbo, ki nas je pripeljala sem, in mogoče je marsikdo med vami jezen na tiste, ki so vas pustili v sirotišnici. Vseeno pa se morate potruditi in si zapomniti, da so to naredili zato, ker so jih tako naučili drugi. Poskusite jih pomilovati in odpustite jim. In ker mame kukavice učijo svoje mladiče slabih navad in ker boste v zrelih letih ravnali z ljudmi tako, kot se boste naučili v otroštvu, bo od zdaj naprej ta hiša, hiša sreče. Od tega večera bo vsak med nami upošteval tuja čustva. Saj nočemo biti hudobni, ker hudobija je zoprn virus in nočemo, da bi se je kdo nalezel.« Tako osirotele dečke in deklice tolaži gospa Trinklebury, o kateri izveste več, če si zgodbo preberete. Priznam, bila je tako napeta, da je nisem odložila toliko časa, dokler je nisem prebrala do zadnje strani. Saj ne, da pri drugih knjigah kako stran izpustim, pa vendarle. Želela bi si kljub vsemu kdajkoli knjigi o hipnozi, ki me čakata na polici, preučiti. Se jima posvetiti. S hipnozo pomagati, ne goljufati. Čeprav tista simpatična nagajivost v naših srcih daje vedeti, koliko razumemo življenje in vse njegove draguljčke in črvičke in kar nam prinaša. Morda bi ne bilo napačno se tu in tam malo ohipnoziti, biti sproščeni, se smejati noro in prešerno, tekati po zadnjih ali sprednjih nogah©, žmigati z levim ali desnim ušesom. Samo zato, ker se nam tako zazdi. Ker nam tisti trenutek paše. Ker nas je morebiti nekdo za nekaj minut hipnotiziral. Recimo.© Voščim vam obilo kalejdoskopsko lepih dni. Pa če vam uspe koga toliko shipnoti-zirati, da se bo dneve in dneve počutil dobro, srečno, Kekci©. Če to naredite sami sebi, toliko lepše in bolje. Vse dobro do naslednjič, Patricija AVTOPREVOZNIŠTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Ran Rutar S.P. PRODAJA * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm * ODKUP NA PANJU PETJE Maj je v Knežaku tudi mesec petja Jenej Biščak, fotografije: Erik Keš. Začetek meseca ljubezni in toplejšega dela leta so pevke in pevci MePZ Tabor Kalc 1869 iz Knežaka popestrili z že uveljavljenim Koncertom treh zborov. Kot že izborom skladb navdušile sicer manj številčno publiko in z glasbeno razgibanimi nastopi dokazale, da slovenska mladina še vedno rada prepeva. ■I 1<*,33Si***'*- A" *_ ^ i nekajkrat do sedaj so v svojo družbo povabili še dve pevski skupini. V pomladno obarvani telovadnici kneške osnovne šole sta letos poleg domačega zbora nastopila še Dekliška vokalna skupina Ubeljsko in Moški pevski zbor Napev iz Batuj. Tri mladostno razigrane pevske zasedbe so s pestrim BRALNA ZNAČKA Obisk pesnice G. B. B. ••••• Turn, 21.4. 2010 Ne moreš sanjati -brez sanj. Ne moreš si želeti -brez želja. Ne moreš leteti -brez kril; a še manj -brez neba! Barbara Gregorič Gorenc V letošnjem letu praznujemo 50. obletnico Bralne značke, ki sta jo osnovala ravnatelj osnovne šole na Prevaljah, pisatelj Leopold Suhodolčan, in profesor slovenščine na tej šoli, Stanko Kotnik. Prvo tekmovanje za Prežihovo bralno značko so razglasili jeseni leta 1960, prve Prežihove bralne značke pa so bile podeljene maja 1961 v Kotljah na Koroškem. Branje za Bralno značko seje hitro prijelo v vseh koncih Slovenije in že 50 let učenci berejo, pripovedujejo in razpravljajo o prebranih knjigah. Po tradiciji se je Bralno značko poimenovalo po znanem pesniku ali pisatelju, tako smo v Ilirski Bistrici pripovedovali in osvajali Kettejevo bralno značko, poimenovano po našem rojaku s Prema. Da bi počastili ta visoki jubilej smo se ob svetovnem dnevu knjige učenci in učiteljice OŠ Antona Žnideršiča in OŠ Dragotina Ketteja zbrali na pristavi Turn, ki leži nasproti vasi Prem, in je v starih časih pripadala premski grajski gospodi. V goste smo povabili sodobno mladinsko pesnico Barbaro Gregorič Gorenc. Za pesnico so članice literarnega kluba OŠ Antona Žnideršiča pripravile kratek recital njenih pesmi, mlada novinarka pa jo je v intervjuju povprašala nekaj o nje- nem življenju in pesniškem delu. se dotika sveta odraščanja, šolskih Barbara Gregorič Gorenc se je z skrbi, prvih ljubezni in poljubov... S veseljem pogovorila z nami in nam svojo nagajivo, sanjavo in prodorno recitirala nekaj svojih starih in nekaj poezijo nam je privabila nasmehe še neobjavljenih pesmi, v katerih na lica. . A .., Novo številko mladinsko-literarnega glasilo lahko kupite v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici za 3 S. Informacije in naročila: rok.smrdelj@gmail.com 041 862 007 (Rok Smrdelj) 041 749 369 (Nejc Mršnik) PODPRIMO BISTRIŠKO MLADINO IN BORIMO SE PROTI STAGNACIJI !!! 14 31. maj 2010 IZ ŠOLSKI H KLOPI Obisk uredništva časopisa V mesecu maju Osman Mrkaljevič, 7. razred OPP ....... Učenci OŠ Antona Žnideršiča (OPP), ki smo vključeni v izbirni predmet vzgoja za medije, smo 21. aprila obiskali uredništvo časopisa Snežnik. Najprej nas je sprejela strokovna svetovalka, gospa Milena Urh. Povedala je, da Snežnik izhaja že 20 let. Prispevke o dogajanju v naši občini pošiljajo občani, le nekatera napiše sama. Ko besedila za objavo prispejo po elektronski pošti, jih pregleda, če je potrebno, kaj popravi ter jih nato uvrsti v ustrezne rubrike. Besedilu priloži fotografije. Urejanje poteka računalniško. Gospa Alma Zejnulovič in sin H r voj e Zejnulovič sta nam nato razkazala tiskarsko delavnico. Sredi nje stoji velik tiskarski stroj. Povedala sta, da včasih natisnejo tudi kakšno knjigo. Tehnični urednik, gospod Raymond Fabijanič, nam je pokazal poseben stroj za tiskanje plakatov in nalepk. Ta stroj je voden ročno. Opazovali smo tiskanje plakata, živo rumene sončnice z modrim nebom v ozadju. Plakat smo dobili v dar in zdaj krasi našo učilnico. Na koncu smo se zahvalili za prijaznost. Spoznali smo, daje izdajanje časopisa zahtevno in zanimivo. Novinarki Špela in Maja z ment. N. Pirih. V najlepšem mesecu so se naši učenci 1. in 2. razreda OŠ Jelšane udeležili 10-urnega tečaja plavanja v Logatcu. Spremljali sta jih učiteljici Vesna Sankovič in Karmen J. Šajn. Pod budnim očesom vaditeljev so vsi učenci dosegli cilj-plavalnega tečaja. ŠPORT S PAS - Dan druženja in gibanja vseh generacij na OŠ Jelšane Ekokoordinatorici Romana Kompan in Karmen Joimo Šajn. Arboretum Volčji potok Teja Tomažič, 7. razred OŠ Podgora. V petek, 7. 5. 2010, smo učenci 5.-9. razreda obiskali Arboretum Volčji Potok. Zjutraj smo se zbrali pred OŠ Podgora in se skupaj z učiteljicami Anjo, Jano, Andrejo in učiteljem Tašom odpravili na pot. in zaplesali. Prireditev smo sklenili s podelitvijo nagrad naj starejši obiskovalki ga. Mihaeli Primc in najmlajšemu obiskovalcu Timu Tomažiču ter seveda najštevilčnejši razširjeni družini Brozina Komen - Vrh. Kljub slabemu vremenu smo naše druženje v prijetnem vzdušju realizirali. Veseli in zadovoljni smo se razšli z željo, da se tudi drugo leto srečamo v še večjem številu. Vsem obiskovalcem, lovcu LD Zemon, ZD Ilirska Bistrica, policistom, »Veselim muzikantom« ter vsem zaposlenim na OŠ Jelšane, ki so na kakršenkoli način pomagali, da je naša prireditev uspela, se iskreno zahvaljujeva. V soboto, 15. maja 2010, seje OŠ Jelšane z vrtcem pridružila vseslovenski ekošportni prireditvi s sloganom »ŠPORT ŠPAS - Dan druženja in gibanja vseh generacij«. Prireditev smo organizirali z namenom, da bi čim bolj ohranjali medgeneracijsko povezanost, saj žal v zadnjem času, zaradi načina življenja vidno izginja. Prireditev se je pričela ob 9:00. Po uvodnem pozdravu ekokoor-dinatorice Romane Kompan in ravnateljice Branke Špende Mandič je sledila skupinska fotografija pred OŠ Jelšane, nato pa pohod v spremstvu lovca LD Zemon, g. Dušana Maljevca, in spremstvu policistov skozi vas Jelšane do Novokraj-ske ceste ter ob glavni cesti nazaj v šolo. Po malici je bilo organizirano predavanje za starše in stare starše o klopnemu meningitisu, ki ga je pripravila ga. Andreja Rebec iz ZD Ilirska Bistrica. Nato je ga. Andreja skupaj z g. Jadranom Čekadom predstavila nordijsko hojo ter udeležencem merila krvni pritisk, srčni utrip ter sladkor v krvi. Medtem so si učenci ogledali videofilm o izgi- njanju ogroženih živalskih vrst. Druženje smo nadaljevali z družabnimi igrami, ki jih je vodila učiteljica Nives Pirih. Prireditev pa so popestrili in jo pripeljali do vrhunca naši nekdanji učenci »Veseli muzikanti« iz Dolenj in Šapjan. Ob zvokih glasbe smo zapeli Vozili smo se dobro uro. Že ko smo vstopili, smo zagledali polja rož, ogromen stol ter dinozavra. Vsi smo začeli fotografirati prekrasne cvetlice. Nato smo se razdelili v dve skupini in dobili učne liste. Vodički sta nam predstavili razno grmovje, drevesa, jezera, pa tudi francoski vrt z graščino, ki je bila prikazana na platnu. Sledil je odmor za sladoled in počitek, nato pa smo si odšli ogledat svet dinozavrov. Bilo je čudovito. Na koncu smo v rastlinjaku z orhidejami občudovali njihove čudovite raznobarvne cvetove. Za nami je bil zelo lep in poučen dan. šola V GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA PRITLIČJE, UČILNICA št. 5 VABI na brezplačen - 15 urni tečaj osnove računalništva (urejanje besedil, internet in e-pošta) TEČAJ JE NAMENJEN ZAČETNIKOM prijave so možne vsakdan od 1 5 h do 1 9 h Tel.: 711-11-14 Glede na zanimanje, bomo termine prilagodili po dogovoru IZ ŠOLSKI H KLOPI 31. maj 2010 15 Prijetno druženje dveh generacij Olga Novak, prof., vodja programa Na Osnovni šoli Toneta Tomšiča Knežak so v torek, 20. aprila 2010 priredili prav posebno prireditev: Prijetno druženje dveh generacij. Popoldne in program je bil prvenstveno namenjen našim babicam in dedkom, torej starejšim prebivalcem Knežaka in okoliških vasi. Porodila se je namreč ideja, da bi bilo nadvse zanimivo in bogatil-no, če bi se srečala dva različna svetova, mladi in stari. Najmlajši med publiko, ki je sprva tudi misel nastopiti z eno novo pomladno pesmico - kasneje, ko je šlo bolj zares, pa si je premisli - je štel komaj dobra 4 leta; naj starejša, za nameček še nastopajoča pajev79. letu. Tako seje ob trku dveh različnih svetov mladosti in atsrosti vsem navzočim na prireditvi ustavil čas za eno uro. Gledališko-glasbeno-kultuni program sta povezovali, zelo damski Andreja Maslo in Katarina Škrlj. Dekleti delujeta v klubu prostovoljk OŠ Knežak, ki ga vodi in usmerja Maja Sedej. Poskrbeli sta tudi za plakate po vaseh in vabila, ki so jih prostovoljci občanom izročili osebno. V šoli so obiskovalce pričakali tudi kažipoti dobrodošlice: Dober dan, dobrodošli. N a starejša nastopajoča, že omenjena, je bila Justina Novak, rojena 1931 na Klancah pri Dolnjem jezeru. Zdaj živi v Slavini. Z veseljem in občutkom je oddeklamirala oz. večino radostno zapela stare slovenske pesmi. Tako so obiskovalci lahko slišali: Simon Gregorčič: Življenje ni praznik, Ne mara bogat svet solza ....Največ sveta otrokom sliši slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo in postave, Prešeren: O Vrba, srečna vas domača in Spominjaj se smrti,Slovenska narodna- Ijudska: Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije, Po polj sva se sprehajala, Slovenska narodna-ljud-ska: Škrjanček poje, žvrgoli, Anton Martin Slomšek: Glejte, že sonce zahaja, Ljudmila Poljanec: Tam na vrtni gredi, MiroslavVilhar: Rožic ne bom trgala, Narodna: Roža na vrtu, Žena klala raco, Simon Gregorčič: Planinska roža (Stoji v planini vas) in Veseli pastir. »Se mi zdi, da sem se nekaj zmotila,« je izjavila Justina Novak na koncu. Izjava seveda ni nič presenetljiva za starega človeka in realno odslikava starost. Antonija Porta je domačinka in še ni upokojena. Predstavila se je s svojimi pesmimi. Na začetku je za uvod pozdravila s pesmijo, napisano za prav to priložnost. Interpretirala je tudi parodijo na parlament Naš parlament, pesem posvečeno njenemu očetu Moj ata. Na koncu za poslastico pa je prebrala pesem Osamljeni, ki je bila letos marca zmagovalna, prvouvrščena pesem na natečaju Kluba študentov Ilirska Bistica. Njena hči Maja Porta pa je bila nena gostja: ob klavirju je zapela odlično »medgeneracijsko« pesem Misel mladih, ki jo je napisala Antonija Porta, uglasbila pa jo je Maja. Pesem je, zaradi Majinega glasu in Tončkinega besedila, ježila kožo. Sporočala je dve življenjski dejstvi: Vsak star človek je bil nekoč mlad in vsi mladi (če bo vse po sreči!) bomo postali stari. Devetošolka Gaja Udovič, tudi prostovoljka, je prireditvi tudi pri-dahnila kanček mladosti s svojim čudovitim, skorajda opernim glasom. Zapela nam je Mojčino pesem Frna Milčinskega - Ježka ter nemško narodno Stara mati, oj ne šivaj. Učenci 3. razreda so se s pomočjo razredničarke Morene Hostinger predstavili s simpatično gledališko igrico Koncert za mamo, v kateri je na koncu oče vse povabil še na ogled Zvezdice Zaspanke Frana Milčinskega - Ježka. To so odigrali sami in čudovito so se izkazali. Katarina in Andreja sta se zahvalili nastopajočim in jim poklonili cvetoče lončnice. Povezovalki programa sta primerjali stare čase z današnjim dnem; takoj se ugotovi mnogo velikih razlik, sprememb, ki se odvijajo zelo hitro. Potem pa sta raje povabili obiskovalce k druženju in obujanju lepih spominov. Pogostili so se s čajem in okusnim pecivom mafini, ki so ga spekli učenci 4. in 5. razreda pri kuharskem krožku, ki ga vodi Alenka Biščak. Glede na današnji hiter tempo življenja, precejšnjo nestrpnost in zmanjšano družabno življenje je prireditev zelo zaželjena in potrebna. Njena namen in cilj pa sta vzgojna, dobrodelna in plemenita. Lepo bi bilo, da bi bili volja in interes tako živa v Knežaku, da bi lahko postala tradicionalna; da bi se še kdaj takole kulturno zabavali in prijetno pokramljali različno stari ljudje, saj je to neprecenljiva bogatitev tudi otrok. Velikani na šoli Novinarski krožek. V petek, 23.4. 2010, smo na OŠ Podgora Kuteževo v okviru kulturnega dne pripravili prireditev ob zaključku projekta Comenius. Učenci so pripravili predstavitve držav, iz katerih prihajajo sodelujoče šole. Bolje smo spoznali Italijo, Španijo in Portugalsko ter mesto Sevilla in otok Madeiro, ki so ju predstavile učiteljice Anja, Brigita in Andreja. Osrednja točka programa je bila uprizoritev mita Velikani, ki sojo pripravili učenci dramskega kluba z mentorico Brigito Boštjančič Baša. Mit o velikanih smo prevedli v ostale jezike in ga poslali na šole partnerice, dramski prizor pa smo posneli in ga prav tako posredovali drugim članom projekta. Športne igre Nina Gerič in Jure Deželak, 8. razred OPP na OŠ A. Žnideršiča ••••• 20. aprila smo imeli športne igre, ki so se odvijale v športni dvorani in na zunanjem igrišču OŠ Antona Žnideršiča. Udeležili smo se jih učenci osnovnih šol z nižjim izobrazbenim standardom. Sodelovalo je osem primorskih šol. Bilo je okrog 100 udeležencev. Tekmovali smo v metu vortexa, skoku v višino in daljino ter teku na 60. 300 in 1000 m. Najboljši so se uvrstili na državno tekmovanje. Učenci naše šole smo se zelo dobro uvrstili: Nina Gerič je dosegla 1. mesto, Anja Dolgan pa 2. mesto pri skoku v višino. Taria Molko je dosegla 2. mesto v teku na 60 m. Prav vsi sodelujoči smo se potrudili, saj je pomembno sodelovati, ne le zmagati. Tehniški dan Andreja Jaksetič, 8.r. OŠ Podgora. V torek, 18. 5. 2010, smo imeli učenci 8. in 9. razreda OŠ Podgora Kuteževo tehniški dan v ilirskobistriškem VDC-ju. Ko smo prišli tja, nam je gospa Sonja najprej na kratko predstavila VDC. Potem smo se razdeli v dve skupini. Punce smo izdelale slike iz lesa, fantje juSHil lira IBt pa predpasnike. S svojim izdelki smo bili zelo zadovoljni. Radi bi se zahvalili osebju vVDC-ju, ki nas je lepo sprejelo. m poletna ■na valovih Jadranskega morja. Na nepozabno poletno dogodivščino se lahko prijaviš na Rdečem križu ali v šoli, kjer dobiš tudi prijavnico. Prijave sprejemamo do 18. junija 2010. OZ RKS Ilirska Bistrica 16 31.maj 2010 IZ SOLSKIH KLOPI Rastem s knjigo Ana, Maja in Maša, OŠ AŽ. V četrtek, 20. maja 2010, smo učenci 7. b razreda Osnovne šole Antona Žnideršiča imeli kulturni dan v obliki projekta Rastem s knjigo. Dve šolski uri smo posvetili zgodovini knjig, knjižnic in razvoju pisav. Nato pa smo odšli do Knjižnice Makse Samse, kjer smo poslušali pripoved o življenju in delu pesnice, po kateri nosi knjižnica ime. Nadaljevali smo s spoznavanjem mladinskega oddelka v zgornjem nadstropju, kjer so leposlovne knjige postavljene po starostnih stopnjah C (cicibani), P (pionirji), M (mladina) in L (ljudsko slovstvo), strokovna literatura pa je postavljena po sistemu UDK (univerzalna decimalna klasifikacija), kar pomeni razvrstitev vseh strokovnih področji v skupine od 0 do 9. V zgornjem nadstropju je tudi domoznanski oddelek, kjer zbirajo vse gradivo, ki je povezano z domačim krajem in ljudmi. Poleg tega tu hranijo še drugo dragoceno gradivo, ki ima zgodovinsko vrednost. To gradivo nam je knjižničarka predstavila z bombažnimi rokavicami, kajti prijemanje z rokami pospeši številne kemijske procese na gradivu in s tem prispeva k njegovemu staranju. Spoznali smo tudi sistem Cobiss/Opac (javno dostopni knjižnični katalog). Vse znanje, ki smo ga pridobili, smo na koncu utrdili še z vajo. Vsak je dobil nalogo, da s pomočjo kataloga poišče dve določeni knjigi in ju potem najde še na polici. Nekaterim je šlo bolje, nekaterim slabše, a s pomočjo prijaznih knjižničark smo vsi uspešno opravili nalogo. Na koncu pa je vsak prejel še knjigo pisatelja Dušana Čaterja Pojdi z mano. Dan druženja vseh generacij Helena in Tina, WE pri OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad. V soboto, 15. maja 2010, so se na naši šoli zbrale vse generacije iz Podgrada in okoliških vasi. Prireditev ob svetovnem dnevu družine, v okviru projekta Šport špas, je potekala v šolski telovadnici, saj nam vreme ni bilo naklonjeno. Ob številnih športnih dejavnostih smo organizirali tudi delavnico za najmlajše in njihove sorodnike, da se kar najbolje izkažejo v ročnih spretnostih in prepustijo domišljiji in ustvarjalnosti. Takojšnja zagnanost otrok je za sabo potegnila radovedne starše in stare starše, zato je pestra izbira materiala kar težila k temu, da nastane izdelek. Udeleženci delavnic so imeli na izbiro izdelati zmaja ali zanimiv lonček za svinčnike, večina od njih pa seje odločila kar za oboje. Nekateri so bili še posebej ustvarjalni, ko so iz ponujenega materiala izvirno ustvarili nekaj nenačrtovanega in drugačnega. Namen delavnice je bil predvsem vzpodbujanje ustvarjalnosti in likovnih spretnosti otrok in odraslih. Raznoliki in edinstvenimi izdelki pa so bili dokaz, da smo svoj namen v celoti tudi dosegli. Sledil je kulturni del prireditve, kjer smo prisluhnili glasbenim talentom naše šole. Na koncu smo podelili priznanja najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu prireditve ter najštevilčnejši družini. Od jutra je potekal tudi srečelov, na katerem je vsak lahko zadel zelo koristne in praktične nagrade. Hvala vsem donatorjem za srečelov. Teden v Štrku Lara Dujc in Karin Ujčič, 7. a OŠ Dragotina Ketteja ••••• Od 10. do 14. maja 2010 smo se učenci sedmih razredov OŠ Dragotina Ketteja odpravili v šolo v naravi v CŠOD Štrk pri Ptuju. Pot se nam je zdela zelo dolga, zato smo bili srečni, ko smo po treh urah prispeli na težko pričakovani cilj. Prijazni učitelji in odlično kosilo so hitro popravili naše razpoloženje. Z aktivnostmi smo začeli že prvi popoldan. Ena skupina se je zabavala in raziskovala v gozdu, druga pa seje pomerila v orientacijskem teku. Zvečer nam je bilo že vsem jasno, da bodo dnevi v Ptuju zanimivi in zelo aktivni. V prihodnjih dneh smo res počeli veliko: ogledali smo si značilno panonsko hišo, spoznavali vremenske pojave, kolesarili, uživali v lepotah Ptuja in ptujskega gradu ... Najbolj pa smo uživali pri vožnji s kanuji. Dnevi so hitro minevali in že je prišel petek. Po zadnji jutranji telovadbi smo zaključili z aktivnostmi, se nasmejali učiteljevim šalam in že smo se morali posloviti. Obljubili smo, da se še vrnemo ... ZAHVALA Drugo leto zapored smo člani upravnega odbora šolskega sklada OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica predlagali program aktivnosti za pridobitev denarnih sredstev, s katerimi uresničujemo cilje napisane v viziji šole. Z zbranimi sredstvi želimo razvijati in podpirati tiste dejavnosti, ki niso sestavni del obveznega programa, pomenijo pa zviševanje standarda ter bogatenje življenja in dela na šoli. V letu 2010 smo si v program zapisali naslednje naloge: • Ureditev učilnice na prostem - postavitev klopi in mize za izvajanje pouka na prostem • Nakup interaktivne table - nadaljevanje opremljanja učilnic s sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo • Pomoč socialno šibkim učencem in učencem s posebnimi potrebami za sofinanciranje dejavnosti, ki niso sestavni del obveznega programa, pomenijo pa obogatitev in višjo kvaliteto šolskega dela (šole v naravi, tabori za nadarjene učence, ekskurzije v tujino...). Naša šola se je že tretje leto vključila v vseslovensko akcijo »ŠPORT ŠPAS- DAN GIBANJA IN DRUŽENJA TREH GENERACIJ«, kije potekala v soboto, 15.5.2010. Kljub slabemu vremenu, smo uspešno izpeljali tudi srečelov. S prodanimi 596. srečkami smo šolski sklad obogatili za 596 €. V ta namen bi se radi javno zahvalili vsem, ki ste prispevali dobitke za nagradni fond. Zahvala gre tudi učencem, njihovim staršem, delavcem šole in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi srečelova. Sponzorji: Avto Delalič, Trgovina Pepelka, DZS, Zava-rovlnica Adriatik, Irbis, trgovina Orient, Piama Podgrad, PD Snežnik, Elektro oprema, Silver mode, KO-NET Šenčur, Dro-gerie market, Eurogril, Suma - umetno kovaštvo, Kosič d.o.o., Frizerski salon Sandra, Okrepčevalnica Zemonska vaga, Pro-dent, Parfumerija Jelka, Optika Vatovec, Avto Kalister, Javor Pivka, llirika, Agrofloris, SIRK, MI3, Frizerski salon Mojca, Frizerski salon OOOPS, Izotech, Perutninarstvo Pivka, Gravve, Mesarstvo PUC, PAT PAK d.o.o., CPK, Aluslav, Studio MAJ, A Banka, Spar, Banka Koper, Frizerski salon Suzana, Avantura šport, Kovaštvo Logar, Kolektor LIV, Podjetje Irbis. Nekatera podjetja, posamezniki in ustanove pa so namesto dobitkov šolskemu skladu nakazali denarna sredstva. Do sedaj smo na računu zbrali 1.570 €, ki sojih prispevali Piama PUR, Tank d.o.o., Penko Matjaž, Avto Martinčič, Petrol d.d., Zavarovalnica Triglav in PAT PAK. Denarni fond šolskega sklada pa je bogatejši tudi za 100 €, ki smo jih zbrali kot prostovoljne prispevke ob zaključku projekta »GOSPOD BONTON« 25. marca 2010. Hvala vsem, ki nas podpirate in pomagate pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Člani UO šolskega sklada OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica Mladinski odsek PD Snežnik ilirska Bistrica vabi na: 11. MCaditts^l gorniški ta6or 9 ZavfŠMca 20/0 Dodatne informacije: - pri mentorici planinske skupine na vaši šoli - po telefonu: Andrej Novak (041 804 920) - po e-pošti: pdsneznik@gmail.com - na medmrežju: www.pd.sneznik.si V) Cena osemdnevnega taborjenja znaša 125 €. V okviru tabora bo izveden tečaj planinske šole. Kaj še čakaš, pridruži se nam! IZ ŠOLSKI H KLOPI 31. maj 2010 17 MLADI PLANINCI lle',6* Mladi planinci v kraljestvu čarovnic prav one pričarale lepo vreme in veselo vzdušje. Po dobrih dveh urah smo prišli na vrh, se neskončno razveselili koče in zaslužene malice. Odprl se nam je prečudovit razgled na Cerkniško dolino z jezerom in okoliškimi vasicami. Ko smo se najedli, odpočili, nabrali čemaž, smo se po krajši, a tudi zelo zanimivi in lepi poti, odpravili proti Cerknici. Seveda smo se še prej spoštljivo poslovili od Uršule in vseh slivniških čarovnic ter obljubili, da se na Slivnico še vrnemo. Na poti domov smo ugotovili, da je voda v Cerkniškem jezeru še premrzla za kopanje. PS OŠ Antona Žnideršiča, Marta Rolih, Iris Boštjančič Mladi planinci iz naše občine smo si za prvi spomladanski planinski izlet izbrali čarovniško Slivnico. Jutro ni obetalo nič dobrega, a mi se nismo predali. Z dvema avtobusoma smo se odpeljali proti Cerknici. Naš pohod smo pričeli na drugi strani Slivnice, iz majhne vasice Brezje. Izza oblakov je pokukalo sonce in nas spremljalo vse do vrha. Poleg sonca smo vso pot opazovali teloh, tevje, jetrnik, kronice in prepolna pobočja čemaža. Ker vemo, da na Slivnici domujejo čarovnice, smo bili ves čas prepričani, da so nam Šport je v našem srcu Specialni pedagoginji Irena Muha in Darinka Gržina...... Šport je spektakularna dejavnost, ki jo spremlja na milijone gledalcev. Ljudje ga gojimo zaradi potrebe po krepitvi telesne moči ali preprosto zaradi veselja do gibanja. Za mlade ljudi je športna dejavnost naravna oblika gibanja, ki temelji na igri ter vključuje izziv in zabavo. Najpomembnejše pri športu je dobro počutje mladega človeka. V vseh svojih dejavnih oblikah mora biti dostopen vsem mladim ljudem brez diskriminacije, tako dekletom kot fantom mora ponujati enake možnosti, upoštevati mora posebne zahteve mladih različnih starosti ali skupin s posebnimi potrebami. Vsakomur moramo pomagati, da varno doseže tisto, česar je zmožen. Teki, skoki in meti so zagotovo prve telesne dejavnosti, ki jih je izvajal človek v svojem vsakodnevnem življenju. Zato lahko rečemo, da je atletika najstarejši šport na svetu in temelj vseh drugih. V torek, 20. aprila smo na osnovni šoli Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici gostili okrog 100 učencev in učenk osmih zavodov in šol s prilagojenim učnim programom z nižjim izobrazbenim standardom. Potekalo je Področno športno tekmovanje iz atletike. Tekmovali so v skoku v daljino in višino, metu vortexa in teku na različne dolžine. Po pozdravnem govoru gospe ravnateljice Karmen Še-pec so vse udeležence razvedrili učenci in učenke oddelkov prilagojenega programa s plesno točko »Na kmetiji«. Tekmovanje je potekalo v športnem vzdušju z veliko medsebojne pomoči in vzpodbujanja. Učenci so se potrudili po svojih najboljših močeh in vsi so postali zmagovalci. »Če družba kot celota omogoča vsem mladim ljudem ukvarjanje s športnimi dejavnostmi, to ne vodi samo v koristno preživljanje prostega časa, temveč lahko tudi pomaga reševati nekatere družbene probleme, kot so nestrpnost, brezciljnost, agresivnost, zloraba alkohola in drugih mamil...« (Šport mladih, 1996). Zato sva prepričani, da je treba vse otroke že zgodaj začeti uvajati v šport, kajti le tako bo postal šport del njihovega srca. Delavnica malo drugače Ines Trebeč. Pred mesecem dni je ga. Dragica Sušanj vodila delavnico slikanja z usti. Dragica je umetnica, ki slika z usti. Od nesreče, je namreč priklenjena na invalidski voziček. Delavnica je potekala v prostorih Varstveno delovnega centra v Ilirski Bistrici. Udeležili so sejo učenci drugih in tretjih razredov osnovne šole Dragotina Ketteja, ki so jih spremljale njihove tovarišice Jožica in Metka. Poleg učencev osnovne šole so se dogodka udeležili in z zanimanjem prisluhnili tudi nekateri varovanci Varstveno delovnega centra pod vodstvom Sonje Munih. Dragica je na začetku predstavila otrokom kako poteka slikanje z usti. Pojasnila je, da pri svojem ustvarjanju uporablja tehniko olje na platnu. Učenci so ji z zanimanjem prisluhnili in postavili tudi nekaj zanimivih vprašanj. Najbolj zanimivo, pa je bilo ko jim je v živo predstavila tehniko slikanja. Z čopičem v ustih je drsela po papirju in za seboj puščala pisane barvne sledi, ki so se postopoma sestavljali v sliko. Kako težko in koliko truda je potrebno vložiti v izdelek na papirju, če rišemo oz usti pa so učenci tudi sami okusili. V zadnjem delu delavnice so se tudi sami spopadli z težavno nalogo. Njihove tovarišice so jim na mizo postavile risalne liste in učenci so dobili navodilo, da mo- rajo poskusiti risati le z čopičem v ustih, brez uporabe rok. Da je delo nekoliko lažje steklo, so jim mentorice na podlago liste zalepile, da ne bi drseli po mizi, kar bi še otežilo risanje. Na začetku je bilo prisotno kar nekaj treme, začetnih neuspehov v obliki raznih pack na papirju, vendar ker vaja dela mojstra, so se kmalu navadili na poteze s čopičem v ustih. Učenci so spoznali kako naporno je risanje brez uporabe rok. Dogodek je nedvomno nanje pozitivno vplival, spoznali so drugačnost na poseben način, jo sprejeli in do nje zavzeli pozitiven odnos. Opaziti pa je bilo da so tudi začeli ceniti zdravje, ki so ga mogoče prej imeli za samoumevnega. Tudi varovanci VDC so na svoj način prispevali in sodelovali na delavnici. In tudi oni so bili pozitivno presenečeni ob končnih izdelkih, ki so nastajali na papirju. Ko seje bližal konec so ponosni učencev s pogledi iskali in objemali čarobnost slike, ki je z usti nastajala pred njimi. Čutiti je bilo pristno otroško veselje, ki nas je obogatilo in nam dalo nove energije za nadaljnje boje v življenju. Drugačnost nas vsakega po svoje zaznamuje in bogati. In vsak posameznik nosi svojo odgovornost in uresničitev lastnih potencialov, ki jih bo, ali pa ne, uresničil. In Ga. Dragica jih je kljub svoji težki telesni oviranosti v polnosti razvila. ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h INSTALACIJE Kovačič Stojan s p. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cic vie|mann L....................J Pokličite: 041/860306 Liburnia Trgovina in storitve d.o.o. Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija tel.: +386 5 71 01 060 gsm: +386 41 860 306 V apartmajskem naselju Terme Čatež vam nudimo apartma s kartami za kopanje za 4-5 oseb. Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© ®@ea ■oscMJiM § Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 * rvsiELJNIJN * 19-delni JEDILNI KOMPLET SAMO 18,39 € VELIKA IZBIRA IZDELKOV IZ PLASTIKE URNIK NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO J * BRISAČ * PRTIČKOV - NAMIZNIH dMMmmmm n S CENIK OBJAV: 1 stran: 500,75 EUR 1/2 strani: 333,83 EUR 1/4 strani: 166,92 EUR 1/8 strani: 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila.Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. C Dolenje 2a, 05 / 788 6010 X koliSteroviA) prodaJ'a vozii opa-05/788 60 09 V PE Ilirska Bistrica, 05/7101430 VELIKA PONUDBA AVTOPLAŠČEV IN ALU PLATIŠČ preverite na www.gume-kalister.si * POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE * Merjenje ispušnih plinov * Optična nastavitev podvozja POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL OPEL© delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. 31. maj 2010 ZGODILO SE JE, ZGODILO SE BO 19 NOVOSTI IZ SAMOSTANA „Z rezino kruha povejmo vsaki sestri in vsakemu bratu: »Rad te imam!« (Tatjana Malec) Praznik kruha s. M. Marjetka Jeralič •••• „Kruh je Božji dar. Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga." V mesecu maju smo se v našem vrtcu Antonina pobliže seznanili z eno naših največjih dobrin, ki jo žal vse manj cenimo v naši sodobni družbi, pri nas pa smo želeli spoznati in ovrednotiti njeno globoko vrednost. Kruh. Od kod si kruhek?, smo se spraševali in spoznavali njegovo dolgo pot, od semena do kosa dišečega kruha. Odkrivali smo ,koliko truda je potrebno vložiti, časa, potrpljenja, dela, ljubezni, da pridemo do kruha. In koliko različnih poklicev je udeleženih na „poti kruha", od kmeta, mlinarja, peka do trgovca. V Bistrici smo si pobliže ogledali mlin in delo mlinarja ter spoznali različne vrste žita in moke. V pekarni nam je prijazna gospa Zorka pokazala prostore in naprave, kjer se kruh in drugo pecivo mesi, gnete, peče in prodaja. Ali veste, da se kruh peče ponoči, ko vsi spimo? Odkrivali in okušali smo tudi različne vrste kruha, od tistega manj zdravega do tistega bolj zdravega. Bolj zdrav ni tisti, ki je iz čiste bele moke, ampak tisti, ki je iz črne, ržene, pirine ali polnozrnate moke. Ob odkrivanju, kako velik dar je kruh, ki ga imamo vsak dan na mizi, smo si zaželeli, da bi tudi sami kaj prispevali k »življenju kruha". V svojo sredo smo povabili gospo M ari ko, ki nam je z veliko dobroto in ljubeznijo do kru- ha posredovala postopek izdelave kruha, žemljic, ptičkov in prestic. In hitro smo skupaj mešali, gnetli, oblikovali. Bil je to pravi praznik kruha, saj so nastale čudovite dobrote iz moke, dišeče in polne najboljšega okusa. Delili smo jih v skupini in s svojimi starši, bratci in sestricami, tako kakor smo to spoznali v zgodbi o„kruhu sreče". Princ, ki je iskal kruh sreče, ga je našel v koščku kruha, ki ga je neki otrok delil z njim. Kruh je torej nekaj več. Je znamenje za vse tisto, kar najbolj potrebujemo za življenje: naše starše, ljubezen, prijatelje, veliko zaupanje, močno skupnost. Odkrili pa smo tudi najboljši kruh - to je sam Jezus pod podobo kruha, ki nam pravi: Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen". Čeprav smo še majhni, pa že hrepenimo po tem Kruhu, ki bo potešil našo lakoto. Za zdaj želimo tako sebi kot vsem vam, da bi bili drug za drugega kot kruh, v tem da smo prijazni, da si podarjamo dobro besedo, si medsebojno pomagamo in odpuščamo. (Ne) uspešno zaključena akcija »Očistimo Slovenijo« Za OO NG SLS II. Bistrica Ana Kalister, foto Jernej Občinski odbor Nove generacije SLS Ilirska Bistrica seje 17.4.2010 udeležil največje čistilne akcije Očistimo Slovenijo. Ob veliki izbiri lokacij divjih odlagališč smo se odločili, da se lotimo čiščenja počivališča v Dolenskem potoku. Zakaj ta lokacija? Počivališče, ki ga poznajo vsi občani in mimoidoči turisti leži ob glavni cesti. V času turistične sezone počivališče gosti turiste, ki si oddahnejo od naporne poti, pa vendar je treba poudariti, da je le to zanemarjeno. Sprašujemo se kakšen vtis pusti na mimoidoče turiste in kaj le ti mislijo o našem razumevanju pojma čistoča ter projektu turistične zveze Slovenija »Moja dežela - lepa in gostoljubna«.... Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma. To je temeljni smisel in dolgoročno sporočilo projekta »Moja dežela - lepa in gostoljubna.« V okviru čistilne akcije smo sanirali leseno barako, ki je bila nekoč uporabna v sklopu gostinske dejavnosti in počistili zalogo odpadkov, ki so krasili počivališče in bližnji potok. Kljub majhnemu odzivu prostovoljcev smo zadovoljni z opravljenim delom, ki pa vsekakor ni končano. Pozivamo odgovorne, da odstranijo še ostalo kramo in uredijo parkirišče ter ga po potrebi tudi osvetlijo. Poskrbimo, da bo naša okolica okolju in očesu prijazna! Sprašujemo se tudi, zakaj cestno podjetje tam odlaga star odslužen asflat. Za konec pa še zahvala vsem prostovoljcem, ki so zavihali rokave in se nam pridružili! V SPOMIN DAN SOŽITJA Zahvala V 92. letu starosti je dne 22.12.2009, Sydneyju preminila naša draga Jadranka Brinšek Na njeno željo smo jo položili v družinski grob 6.5.2010 na pokopališču Trnovo - Ilirska Bistrica. Zahvaljujemo se vsem prijateljem, ki ste se nam pridružili ob slovesu, darovali cvetje in sveče, g. kaplanu Martinu Šuštarju za pogrebni obred in pevcem zbora Dragotin Kette. Žalujoči: sestra Gabrijela, nečakinje Janja, Didi, Sarah z Garyjem, vsi pranečaki in sorodniki II. Bistrica, Sydney Punčke Učenke Anja, Edita, Kristina, Petra, in Tery ••••• V Domu starejših občanov Ilirska Bistrica so obeležil 29. april, dan sožitja med generacijami. Na njihovo povabilo smo se udeležile srečanja, kjer smo se družili in nekaj dobrega naredili. Učenke 9. razreda OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica smo se skupaj s socialno delavko Darinko Dekleva odpravile na obisk. Vedele smo, da bomo skupaj z varovanci in varovankami izdelovale punčke in blaga. Prijetno okolje doma, družba in tiha glasba so vzdušje še bolj popestrili. Vsi smo nekaj ur pridno strigli in šivali. S skupnimi močmi in idejami smo izdelali 9 lutk. Na koncu so se nam zdele prave lepotičke. Zadovoljne smo bile še toliko bolj, ker bodo morda lutke prodajali na eni od vrtče-vih prireditev. Izkupiček bodo nakazali organizaciji UNICEF, ki bo nudil cepivo za otroke iz nerazvitih dežel. Všeč nam je geslo »Posvoji punčko in reši otroka«. PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net y 20 31. maj 2010 NE PREZRITE - NASA ZGODOVINA O krasu pred skoraj dvema stoletjema Rajko Pavlovec....... Kraški pojavi so od nekdaj zanimali ljudi. Počasi so jih začeli razumevati in vse pravilneje razlagati njihov nastanek. Mimo teh naravnih fenomenov niso mogli niti v starih knjigah. Poglejmo nekaj podatkov izpred skoraj dvesto let.Takšne stvari so zanimive tudi za Notranjsko, kije polna kraških pojavov. Predstave o njih so za današnje čase včasih čudne in nepravilne. Pobrskali bomo po treh knjigah, od katerih je ena izšla pred več kot dvesto leti, drugi dve pred približno 180 leti. Žal v starih knjigah velikokrat ni ilustracij. To je tudi v omenjenih treh knjigah, v katerih so sicer precej skromni podatki o kraških pojavih, saj se nobena ne ukvarja podrobneje s temi vprašanji. 1. Filip FUNKE: Na-turgeschichte und Technologie fur Lehrer in Schulen und fur Lieb-haber dieser VVissensc-haften (Naravoslovje in tehnologija za učitelje v šolah in za ljubitelje teh ved), 3. del: Das Mi-neralreiches (Kraljestvo mineralov). - Wien und Prag, 1805. Funke pravi, da je v naravi najbolj razširjena apnenčeva zemlja. S tem misli na snovi, ki vsebujejo kalcit. Ne upošteva delitve na minerale in kamnine, v svoji knjigi tudi ni vedno najbolj natančen in točen. Govori samo o kamnini apnenec, nič o mineralu kalcitu, ki ima enako kemično sestavo CaC03. Med snovmi, ki vsebujejo kalcit, omenja celo živalske kosti, školjke, korale, jajčne lupine. Med kalcitnimi snovmi, ki se izločijo iz vode, pozna Funke sigo. Pravi, da nastane takrat, ko se voda pretaka skozi plasti v jamah in razpokah. Debela kalcitna skorja prekrije večje površine. Pri kapnikih piše samo o stalaktitih, stalagmitov ne omenja. Stalaktit enači s kapnikom. Zrastejo iz vodnih kapljic, ki prihajajo iz jamskega stropa. Pogosto se naredijo najrazličnejše oblike kot tako imenovane naravne igre. 2. Ignaz VVirker v. VVACKERFELD: All-gemeine Terrain-Lehre (Splošen terenski pouk). - VVien, 1825. VVackerfeld je bil visok oficir in komandant prvega cesarsko-kraljevega pionirskega bataljona, vitez avstrijske Leopoldove medalje in ruske cesarske medalje sv. Vladimira 4. stopnje. Knjigo je posvetil »Njegovi ekselenci viso-korodnemu gospodu generalu feldmaršalu Josefu grofu von Ra-deczkemu«. Ta mož je bil vojskovodja, ki je sredi 19. stoletja pri Custozzi nedaleč od Verone premagal Italijane. Slavni kraj je prišel celo v Aškerčevo balado, kjer pravi: Še pri Custozzi smrti bal se nisem, zrl ji v oči... Pri Radeczkemu so služili mnogi naši ljudje. Med vojaki pa tudi sicer med Slovenci je bil priljubljen. Na svoj način je bil povezan s Slovenijo. Imel je grad Neuhaus pri Tržiču in pozneje Tivolski grad v Ljubljani. VVackerfeldova knjiga je nekak terenski priročnik, ki obravnava najprej osnovne pojme (tudi sestavo in velikost Zemlje, podnebje, atmosfero, vetrove, padavine, oblake, električne in magnetne pojave), vode (kakšne so, nastanek, 9Ttifurgef$ttiHe SecDnotogte fir 8 t & r e r in © u 1t n £ict>£o&er biefer SBiffcnfcfktffen ii .SBtrmrfiiing, t<8 faifirtld)* £>6er|Hieulenant unb Gommonbnnt Ul f. f. etilen 9>ion» nier » BataiUone, Slrecfot bet 31.6. GotafhaU' {Hitler bi* S(lmtid)ifticn 8eopolb*otneii fjemt ©cneral 5felbmatfd)anieuterttn EeopolbS« unb Gomman* bfut bed militStif^en SBariett SE&ercften s Drben«, ©coplteuj beS faiftrl. cuffTfrf)«n ©t. Tfteranber 9ltB6tt)s, bed fiinfgl. franj6(Ifdjen SRililat St. 8ubroig8» baierifdjeit SXitit3t SRa* 3cfepl)d«, $111180113 fdjen ©uetp^ens be« grofl&erjogUd; 6abenft$cit gafjtlngec EoroemOr* beti«, Stittererfter Glaffe bed faifetlid) rufpfdjen St. Knitetu unb bed I8nig(tc§ preugif^en refren 2tbler:Drbtnd unb 9Sefi$cr bed faU feclidprujfiff&en G^renbegend btr iEapferteit, gweptec 3n&a6ec bed 1. f. .gufarenzStegimentd. Jtonig von Gnglanb it. it.. . t$rfutd)t8eoU gtro ibmet y o n bem 35 trfaffer. di tektonskih premikanj ali zaradi dviga morske gladine ob koncu ledenihdob,ko seje stalilo ogromno snega in ledu. Ta nenavaden pojav se je v obliki zgodb prenašal iz roda v rod. Tudi jame niso bile »zapolnjene« s kostmi. Prav tako potresi ne naredijo v notranjosti jam in votlin, ali pa je ta pojav zelo redek. 3. Carl HARTMANN: Taschenbuch fur reisende Mineralogen, Geologen, Berg- und Huttenleute durch die Ha-uptgebirge Deutschlands und der Schvveiz (Priročnik za potujoče mine-raloge, geologe, rudarje in metalurge skozi glavno gorovje Nemčije in Švice). - VVeimar, 1838. V knjigi je mnogo osnovnih pojmov in opisov s področja geologije in mineralogije. Podrobneje so opisane pokrajine in področja v Nemčiji ali Švici: Harz, Thuringen, Fichtel, Erz-gebirge, Šlezija, razni deli Alp, Schvvarzvvald, Rensko skrilavo gorovje. Pri vseh teh območjih je prikazana geološka zgradba, še posebej rudna ležišča - razumljivo na nivoju takratnih predstav. Hartmann piše, da je v alpskih apnencih polno razpok in jam, ki so zlasti na jugu osrednje gorske verige. Našteva nekaj jam, med drugim Postojnsko na Kranjskem. Ta je največja znana jama, polna čudovitih kapniških tvorb. Postojnska in druge jame, ki jih omenja, kažejo ponekod groteskne kapniške tvorbe s kristali, prozornimi kot voda. Ponekod pritekajo iz jam vode ali so v njih mala jezerca. Nato opisuje apnence, v katerih so jame, pri čemer ne posega v večje podrobnosti. Kratko poglavje namenja koroškim in kranjskim Alpam, za katere pravi, da niso tako visoke kot ostale Alpe, manj so zanimive in manj poznane. Značilno zanje je pomanjkanje vode in revno rastlinstvo. To je kar nekam krivično in napačno mišljenje, vendar pomislimo, da je bilo zapisano pred dobrimi 170 leti. Hartmann omenja Triglav (=Terglou) in Kras (Karst, Carso), ki je nerodovitna kamnita pokrajina severno od Trsta. Strma cesta čez Ljubelj seje piscu očitno zdela nekaj takšnega, da jo posebej omenja. Vsekakor so vse to zgodovinsko zanimivi podatki, ki jih moramo gledati z očmi takratnega časa in znanja. Cesarska lipa Cesarska lipa je zdrzala nekje do leta 7 930, potem jo je odnesel asfalt. Poskus oživitve prostora smo doživljali v 60. letih, ko so konec vsakega leta na istem mestu postavljali novoletne jelke, kaj nas c(aka v prihajajoefi eri krožišči si lahko samo mislite. Upamo lahko le, da ne bo v novem krozisefu pivska verzija: "Naj lepša roza je bor, najlep.." Za objavo pripravil Jožef Šlenc......... Iz Ilirske Bistrice 25. aprila. [Izviren dopis.] Slovenski listi imajo zdaj lepo in častno nalogo poročati, kako je naš slovenski narod slavil blaženi dan srebrne poroke svojega predobrega deželnega očeta in Svoje preblage deželne matere, kako radostno je naš slovenski narod porabil priliko tega slovesnega praznika, da očitno in glasno pokaže, kako srčno in zvesto ljubi svojega vladarja in predrago mu zaročnico. Glasovi, ki so se razlegali te dni po naši domovini v slavo cesarja in cesarice, naj udarjajo tudi onim na uho, ki pohlepnim očesom prežo na mejne pokrajine našega cesarstva, in vsem, ki so neprijatelji naše ljube Avstrije. Potomcem in prihodnjim zgodbopiscem našim naj se ohrani spomin, kateri bo pričal, da Slovenci, kakor nikjer, ko je treba pokazati državljanske vrline, tudi pri tej slavnosti nos m o bili zadnji mej avstrijskimi narodi. Naj tudi ne bomo zadnji pri — deljenji pravic! Temu namenu naj služi naslednji popis obširne slavnosti, katero si pripravili bistriški in trnovski prebivalci. Dne 23. t. m. o mraku dalo je slavnostno zvonjenje in 21 strelov znamenje, da seje pričelo težko pričakovano praznovanje. Hipoma je zablesketalo tisoč in tisoč lučic v obeh vaseh in na kolodvoru, sredi lučic pa so vihrale cesarske in slovenske zastave. Svitli napisi pozdravljali so cesarsko dvojico in avstrijsko domovino. Po gričih in gorah prikazali so se veliki kresi, katerih je nekoliko blizu do polnoči gorelo. Med svetilkami stopalo je 70 izbranih otrok veselo pevaje. Godba, petje, navdušeni klici in pozdravi razlegali so se daleč po okolici. Baklada je obhodila najprej Bistrico, potem je šla pred kolodvor, od tod vTrnovo, od koder seje zopet vrnila v Bistrico Ustavil se je slavnostni sprevod pred c kr. sodnijo, obema županijama in dekanijo; povsod seje pevala in svirala cesarska pesem. Proti kolodvoru pomikal seje sprevod ravno, ko je prišel št. petersko-reški vlak. Počasno seje gibal vlak proti Reki, ko ga je opomnil zvonec, da je čas oditi; videlo se mu je, da nerad zapušča krasen pogled. Drugi dan ob zori naznanjevalo je zopet 21 strelov med slovesnim pritrko-vanjam zvonov, da je napočil preslavni praznik, in godba je svirala po Bistrici in Trnovem. Ob devetih je bila slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Službo božjo poveličevalo je petje moškega zbora in pokanje možnarjev. Cerkvene slovesnosti so je udeležilo vso uradniško osebje, žandarji, finančna straža, velika množica prebivalcev vseh vrst in šolska mladina cele fare. 376 dečkov in deklic trnovske, vrbovske, zemonske in postenjske šole, ki so ozaljšani s cvetličnimi kiticami ter zelenimi in cvetočimi vejicami v rokah korakali za šolskimi zastavami, Spremili so gg. učitelji v cerkev. Naj vzvičenejši trenutek je bil nedvomno oni, ko je konec cerkvenega opravila iz skoro 400 mladih grl zadonela cesarska pesem. Iz mladih čistih src prišli so vneti glasovi in potresli nam srce; solzice blagega ga-nenja zaigrale so navzočnim v očeh. Po maši ustavila seje mladina pred šolo, tu so vzeli štiri učitelji prekrasni podobi — cesarjevo in cesaričino, ter ju nesli pred otroci proti čitalnici. Pred čitalnico na prostornem dvorišči gosp. Jelovška stale so dolge mize pripravljene za mladino. Na krepkem drogu viselo je 6 velikih kotlov, krog katerih so se slikalo vrle gospe in gospice bistriške in trnovsko v ličnej kuhinjskoj opravi. Res mičen jo bil ta prizor otrokom in tudi — nam. Mnogo truda so imele blage gospe in in gospice, predno je bilo vse potrebno nabrano in napravljeno. Cele kopice je bilo kruha, potic, šarkeljnov, pečenih štrukljev itd. — A ne samo da so one prejšnji dan vse to pekle in nabirale, in bo ta dan od zgodnjega jutra do ene popoludne trudile s pripravljanjem, kuhanjem in postrežbo, plačale so tudi vse stroške za meso in druge stvari. Bug vam povrni, blaga srca! — Prej ko se je otrokom postreglo, imele so se zvršiti še nekatere točke dogovorjenega programa. Najprej je g. katehet otrokom sez živo in zgovorno besedo razložil pomen tega slavnega dneva. Koncem tega primernega govora zaklicali so otroci trikrat živio! presvi-tlemu cesarju in presvitlej cesarici. Zdaj so otroci nič manj kot 12 dobro odbranih pesnij deklamovali in pred vsako deklamacijo zapeli. Potem so šli z drugim občinstvom vred na prostor pred c. kr. sodnijo kjer se stikajo ceste iz štirih strani. Tu se je v viden in veden spomin slavnosti tega dneva vsadila lipa. Razjasnil se je otrokom ta čin, priporočilo se jim je, naj jim bo to drevo sveto, naj je čislajo ter varujejo poškodbe, — in povedalo, da se bo imenovala »cesarska lipa". Župani, občinski odborniki, uradniki in drugi gospodje vrgli so po tri lopatice, otroci pa po tri pesti zemlje v skopano jamico, in — »cesarska lipa" je bila vsajena. Zapela seje še cesarska pesen, in mladina, spremljana z godbo, vrnila seje na olepšano dvorišče ter vsela se za omizje. Po glasnej predjedjej molitvi pričel se je otročji obed. Da blizu 400 otrokom nij lahko z jedjo in pijačo — vsem ob jed-nem — postreči, je verjetno, a vendar je šlo vse tako v redu in naglo, da je bilo veselje. Z nečem ipak ne moremo bili popolnem zadovoljni, namreč s spremenljivim vremenom ne. Ko so se jele deliti močnate jedi in pijača, prikazal se je temen oblak, in začelo je tako padati, da so morali otroci omizje zapustiti in bežati pod streho. No, dežje črez nekaj časa nehal, in otroci so zopet veselih obrazov prišli na dvorišče, kjer je bilo mnogo šale z njimi. Gospe so še podarile vsakemu otroku žepno ruto, potem so se otroci razšli. Postreglo seje za tem tudi ubogim z jedili in pijačo. Ob dveh popoludne sešlo se je k slavnostnemu obedu 39 gospodov. Med obedom napil je bistriški občinski glavar v imenu občin bistriškega sodniškega okraja Njiju Veličanstvoma cesarju in cesarici, predstojnik c. kr. sodnije slavnej cesarskej vojski in sv. cerkvi, gosp. dekan trnovski pa vsem občin-cem, kateri so k slavnosti pripomogli. Tudi med banketom je godba svirala in se je streljalo. H koncu obeda nabralo se je 32 gold. za nesrečne pogorelce v Draganji vasi na Dolenjskem, in so se odposlali trije telegrami, eden c. kr. deželnemu predsedniku, dva pa dvema časnikoma v Ljubljano. Po banketu se je razvila živa občna zabava v čitalničnih prostorih. Ob osmih zvečer pričela se je beseda v čitalnici. Deklamacija, petje možkega zbora in kvarteta in predstava »Krsta pri Savici"— vse seje izvrstno obneslo. Po besedi je bila plesna zabava. Tudi onim, kateri nijso prijatelji plesa, pretekle so hitro pozne ure v druščini veselih ljudi. Vsi pa smo se ločili z gorečo željo, da bi nam dano bilo dočakati in slaviti tudi zlato poroko Njiju Veličanstev. Še to naj bode omenjeno, da je tega dne jutranji reško-št. peterski vlak se cesarsko podobo na čelu, z venci opleten, s hrvatskimi napisi in zastavami ozaljšan mimo Bistrice in Trnovega drlral. Slovenski narod, št.: 98., 30.april 1879 NE PREZRITE - POROČIL IN OBJAV 31. maj 2010 21 Če bi imeli možnost dodatne pokojnine... ulirika; POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.4.2010 DO 15.5.2010 Gregor Grmek, ILIRIKA DZU, d.o.o., Ljubljana, www.ilirika-dzu.si••••• Najbrž se večina, še posebej v zadnjem času, sprašuje kakšna bo njegova pokojnina. Pri tem se samo od sebe postavlja vprašanje kako do boljše pokojnine. Eden izmed razlogov za to je napovedana reforma pokojninskega sistema v Sloveniji po kateri naj bi bilo treba delati dlje. Poleg tega je potencialna grožnja tudi nižanje pokojnin v prihodnost. Zato je najbolje, da vsak posameznik poskuša za dodatno pokojnino poskrbeti tudi sam. Ena izmed možnosti kako se tega lotiti je sprotno varčevanje. Ena izmed oblik, večini najbolj poznana, je varčevanje na banki. Alternativa temu pa so delnice oziroma delniški vzajemni skladi. Vzajemni sklad kot oblika varčevanja je primerna za vlagatelje v primeru, če vlagajo manjše zneske (npr. nekaj deset, sto evrov mesečno).To pa zato, ker z relativno majhnim vložkom kupijo razpršeno košarico delnic, s tem pa se izognejo morebitnim težavam, ki se lahko zgodijo posameznim podjetjem.. Na tem mestu se pojavi vprašanje koliko moram privarčevati na mesec, da bi prejemal naslednjih, recimo 10 let, dodatnih sto, dvesto evrov? Z malo matematične spretnosti je mogoče to izračunati. Če bi recimo vlagatelj vsak mesec (nadaljnjih deset let) namenil za varčevanje 50 evrov in bi imel vzajemni sklad desetodstotno donosnost, bi vlagatelj naslednjih dvajset let prejemal mesečno nekaj več kot sto evrov dodatne pokojnine. Če pomnožimo mesečni vložek, se pomnoži tudi mesečna renta. To pomeni, če bi vlagatelj mesečno vlagal sto evrov, bi ob istih predpostavkah vlagatelj prejemal 200 evrov vsak mesec naslednjih dvajset let. Obrestna mera deset odstotkov za delnice morda deluje visoka, vendar pa znaša takšno zgodovinsko povprečje za letni donos delnic. Z delnicami je bilo mogoče v preteklosti ustvarjati višje donose kot z vlaganjem v bolj varne oblike premoženja kamor sodijo tudi bančni depoziti, opazimo, da se vlaganje v delnice in posledično tudi v delniške vzajemne sklade splača. Vzemi- POZIV K AKCIJI: Rezervirano za rumeno V mesecu septembru 2009 seje v organizaciji Nove generacije - podmladka SLS in Zveze paraplegikov Slovenije začela odvijat akcija - Rezervirano za rumeno! Z akcijo želimo opozoriti na vsakdanje probleme invalidnih oseb kot udeležence v prometu, na težave pri parkiranju invalidnih oseb in dostopa do parkirišč in stavb. Na invalidski parkirni prostor ne parkiram: ker je posebej označen z rumeno barvo, jaz pa nisem barvno slep ker rumene prečne črte ob označenem delu parkirišča niso sprehajališče, ampak prostor za manevriranje z Invalidskim vozičkom (R ker živijo med nami tudi sodržavljani, ki uporabljajo Inv. voziček In vozijo osebne avtomobile (t* ker Ima v Sloveniji najmanj 10 odstotkov prebivalstva status invalida