98. številka/ Ljubljana, soboto 1. maja. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vaak dan, izv^euiši pjiiedeljke m dneve po praznikih, ter velja po posti projeman, za avetro-onerske dežele za celo 1, j 16 gold za ool leta 8 *o!-at tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- tli večkrat tiska P J Dopisi naj »eiivo.« 'rnnkirati. — Rokopisi ee ne vračajo. — Uredništvo jo ▼ Ljnbljani na ceiovžki cesti v Tavčarjevi hiši Hotel Evrooa JM-avniitro, na kat-ro *j de blagovou)o pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, u j. administrativne reči, je v .Narodni tiskarni«v Tavča* avčarievi hisj Kako Nemci Magjarom resnico pripovedujejo. Z Dunaja 24. aj.rila. [Izv. dop.] Surovost magjarska glede slovaških gimnazij in Matice prerešetavala se je več ali manj ostro po tukajšnjih ue. licijoznik listih. Od miuisterfckih tega nij terjati, ker tem je vse sveto, pravično kar vlada na obeh krajih, Lajte stori. Padale so prav bude, uničevalne besede Magjarom na uSesa, dobro je, da si jih Slovani zapomuimo m enkrat, kadar se bode Nenieu spoljubilo na kakem slovanskem pokoljenju surovostjo eksperimentirati, izvajaje bet,.,de: moč „in pravo" na način, kakor so ga uporabili nedavno Magjari nad Slovani, t. j. moč, oblast je pravo, daje pravo, Če se oblast tudi uporablja roparsko, lahko povemo, kako sc je v enakem slučaju nemški pravni Čut vedel nad Magjarom. — Najboljše je prinesel tukajšnji „demokratični Tagblatt" v številki od 19. t. m. Pod naslovom „Kulturna Pusta" pravi, da je zakon razvijanja človeštva ta, da mali nurodi m če tudi do lepe k u h me rt p jo, u.in .,<. obstanka, vsa kako pa pristuje Magjarom, ki mej malimi narodi „uaj zadnje stalo" zavzimajo, ki ničesar nemajo kazati, kar bi jih sposobilo za separatuo gospodarstvo in življenje, da bolj ponižno jiostopajo. Citira se Lbher kulturohistorik: „Zgodovina človeštva bode leto, v katerem so Magjari pri Munkaču na magjarsko ravau prišli, za zmirom črnimi, žalostnimi barvami zazLaniovala. Zastonj iščeš po čem, kar so Magjari dodali svetovnemu napredku. Nijedne kulturne ideje nij v pravnem, vojaškem državnem življenji, v veroizpovedaujih, nravi, umetnosti in učenosti ali na kakem bodi drugem polji, da, ne najdeš proizvoda v obrtu, trgovini, ki bi magjasrki značaj nosil, vsega tega nij ničesar pota našlo v olikan svet iz Magjarske. Primerjajmo vse historično delovanje Magjarov s tem druzih malih narodičev, kaj so Danci, Portugizi itd. storili za kulturo — in kak* mrtva Bamota zija iz tisuoletno magjarske zgodovine"! nUničevalna sodba to" ! pravi „Tagblatt" dalje, „ali na las zadeta. In vendar kaka oholost, kako siljenje na pravo mesto, kaka ošabnost! Sto oholostjo stavijo Magjari čine, katere bi zdravih možgan ncatavili, ako si sploh nečejo tla življenju odvzeti. Slepi razku-rijo vse naiodnosti, ki zvavcu njih v Magjarskcj žive, zoper sebe, semo to zna nepričakovauo se oživeti in v vzrasti — ueniajo li nič spo mina o letih 1848-49, v kateiej dobi so občutili maščevanje tcptauik? Kar Magjari zoper nemški element dekretirajo, to je Neuu-com gradivo na smeh, bik še nij nikoli hla-pečega Železnega voza vstavil, postavivši se mu s čelom nasproti — ali mali narodiči mej njimi se po brutalnih onih činih, kakovi prav po nepotrebnem iz Magjarstva zoper te male narode izvirajo, v osrčji primejo in po teh narodih se bode enak boj zoper azijatstvo pričel. Mi smo neumno dejanje iztiranja nemških železniških uradnikov in hasek tega uže osvetili, ne bi več na to stvar prišli, ali misel, da Magjari meje prava brez mere prestopajo napram drugim plemenom, nas še enkrat napotnje na to. Narodi ti živejo, Magjar ne svojo duševno kulturo gotovo nij tisti, kateri jim bode učitelj. Ce si ti narodi na lastnem narodem stalu omikati hočejo, čemu jim nekulturni in kulture nesposobni Magjar jezove stavlja? Čemu jih hoče prisiliti, da tako neotesani in ničevi ostanejo, kakor on? Slovaki so uboge pare, ni/So nič in ne bodo (?) nič pomenili v veliki družbi človeštva. Ali oni hočejo svoj jezik si ohraniti, hočejo narodni značaj in sebe ohkati. Tega ne pripusti Magjar. On preganja in ovira in zapira slovaške gimnazije, — boj zoper te nam je še v živem spominu". Prehodeč na „Matico" slovaško in podajajo hvalevredno težnje tega dr uit. a, mahajo po panslavizmu kot strašilu, radi katerega se je neki „slovaška Matica" razdru-žila prime „Tagblatt" ministra Tiszo, ki je Miletioa pravil, da jo Magjarija narodna in ne narodnostna država iu p-avi: „Makarska je narodna in ne narodnostma država? Nij res. Magjarska je narodnostna država in Ntmci, Srbi, lluteaci, VaUki, Slovaci na Ogerskem so po številu dokaza dovolj za to. Tega Tiaza s frazo ne bode iz sveta spravil. Prav velika množica tujih elementov stoji Magjarom nasproti — bodočnost nas bode učila, kdo zmaga; Magjari vse delajo, da zmago nasprotnikom nolajšajou. „Tagblatt" pravi, da je nekaj domoljubov magjarskih, ki svetujejo mirno življenje z druzimi plemeni, ali redki so, drugi vsi vrć, po devizi: na tla z vsem, kar nij magjarske krvi, vsi ti ne vedč, bojazni pred drugimi kaj početi. Pa čemu taka bojazljivost? Kaj pa jo Magjarom izgubiti? Ko so častitljive čete njihovih prednikov, Mongoli v Evropo prihrumeli, nijso imeli za vsakdanje potrebe besedij v svojem jeziku, oropati so morali Slovane in Nemce, da si svoj jezik dopolnijo, od Nemcev so dobili cel državni ustroj, — kje je neki izvirni niagjar-orszag, kaj neki izgubijo v kontaktu z druzimi narodi? „Ilire Politik ist die Kunst im Geziinke und Gevviische, ihre Diplomatie lutrigautenthum billigster Sorto". — Magjar je sličen najnižji živali, ki ima le usta — Magjar samo požira, dobro mu tekne, ustvarja, producira sam nič. Vse drugače bi se bila zgodovina te rodovitne dežele podala, ako a* is t e K. Prva piščalka. (Pomladni obraz.) Za sosedovim obscnčeuim hramom kopni zadnji sneg. Piva lastovica je ptiletela iz daljnega juga predvčcraujem; švignila kake dva pota okrog slamnate strehe, kjer jej visi še vedno staro gnjezdice, njen dom, njeno hrepenenje na tujem. Tamkaj na vasi, kjer sije pomladno soince zopet tako ljubo, pa je vse živo: „skup so iz vasi otroci." Bosopet paglavec je odložil denes prvič oguljeno kučmo sivega deda iz nad kuštra-Tega, zijavega obraza, poriuil pod prašno klop trde kvedraste čevlje, ki so ga žulili dolgo, dolgo zimo, in hajdi na vas, na ve- selo, živahno vas, kjer ga Čaka, vriskajoča druščina — fantov iu deklet. Še nekoliko poskačejo otroci tamkaj pod vaško Hpo; ki uže poganja debele napete popke po gostem vejevji, na katerem vbira ččinkovec, opravljen v svatovski obleki, stoječ na euej nožici, svoj : „čiv, Čiv, gri, griču — Čiv, čiv, čiv, griču — ček," svojo vabilno svatovsko pesem. Ko se posmejejo tu in ponagajajo malemu Janezku, ki nosi še vedno razcveteu „pruštof," kateri nij bil vnierjen nikedar njemu, sc oglasi Peter, največji, najmočneji, najpogumniši paglavec, vodnik vaške družbe, in kriči: „Pojdinio v dolino k studencu, kjer so muževnate vrbe, in jaz vam vrežeui piščalke, tebi eno, Kozika, in Mihcu in Vr-bančku eno, in potem zapiskamo, da se razlega na daleč okrog." „ Pojdimo, pojdimo," zakriči vse krdelo iu Rosika, Mlinaijeva Rosika, katerej je obljubljena prva piščalka, se oklene vriskajoča Petrove pazduhe, mu pogleda tako nježno, tako milo v oko, da rada ga ima, rada zaradi prve piščalko — srečno dekletce. In tako se dvigne vaška mladina izpod lipe. Peter prvi poleg ltozike, potem drugi v veselem kolobaru, od strani pa boječ Janezek, — ki bi tudi rad imel eno piščalko, tako lepo pojočo, na globok mogočen odmev, — da ravno tako, kakor jo bode imela srečna Kozika. Da, ko bi imel svoj nožič, ko bi znal tako lepo muževiti, krepko zvijati, o ko bi bil on močan, kakor Peter, v i f /.al bi si najlepšo — za sč eno in za sosedovo Manico eno, in srečen bi bil še bolje, kot je Peter, najsrečnejši. Ko se vrsti tako pisana, mlada procesija skozi vas — ozre se marsikatera stara majka iz-za omreženega okna na vas, marsikater bi se magjarske Sete stalno nazaj v Azijo potegnile — slovanska driava bi tam nastala pod npljivom nemške kulture in družini evropskih narodov ne bi ta azijatska zagvozda t telesa tičala. Magjari se kakor žaba v basni napihujejo, oni so si za-se zadosti, — naj bo, naj sami boj izbojujejo, katerega prouzročiti hote — eno je sigurno, če se enkrat t kozji rog poženo in z drugimi narodi asimilirajo, tako, da samo po imenu še žive, bode Evropa še dosti opraviti imela, kulturno pusto ozeleniti, katero so Magjari napravili. Zanimivo je vsakako za nas Slovane iz tega videti, kako Nemci prav za prav sodijo o Magjarih, s katerimi so dosedaj kruto in brezobzirno gospodstvo nad nami Slovani delili. Kranjski deželni zbor. (V. seja). Poslanec Obreza izroči prošnjo občine Cerknica, da bi se iz sodniškega okiaja Planina odloČila, in sodniji v Ložu prištevala. Izroči se peticijskemu odseku. C. kr. deželni šolski svet kranjski želi v pismu do deželnega odbora, da bi se dotacija za zidanje šol za 1100 gl. povišala. Tudi to se izroči finančnemu odseku. Kramarič i drugovi interpelujejo vlado ali se bodo stroški za ukvartiranje kordonske Btraže plačali kakor na Štajerskem iz državne blagajnice iu ktdaj se bode odpravil na hrvatskoj m<*ji. Vladni zastopnik Widman naznanja da izroči popravljeno Iponudbo zarad uravnave mej državo in kranjsko deželo, kar se tiče doneskov k zakladu zemljiščne odveze. Po tej je vlada pripravljena na mesto 150.000 gl. donašati vsako leto 175.000 gl. ali ne s tem pogojem, da se razpiše 20% na direktni in 20% na indirektni davek za namene zemljiščno odveznega zaklada in da se plača od državnih poBojil po 5% obresti. Stvar 8e izroči finančnemu odseku. Poslanec Dežman poroča v imenu finančnega odseka o proračunu gledališkega zaklada za leto 1870. Potem znašajo skupni stroški 6020 gl mej njimi podpora za slovensko gledališče 2400 gl., podpora za nemško gledališče 1200 gl., dohodki pa 2397 gl., ter je primanjkave 3623 gl., ki se imajo plačati iz deželnega zaklada. Prvi se oglasi dr. Z ar ni k. On pravi „Jaz bi imel nekoliko stvarij omeniti o tem vprašanji, da si novega nij čisto nič 'povedati, ker smo to vprašanje nže 'mnogokrat v tej slavnej zbornici temeljito razpravljali, ter ima vsaka stranka svoje mnenje, prepričali pa itak eden dražega no bomo. Kar se mene tiče sem jaz principijalen protivnik nemškega gledišča v Ljubljani, ker nikakor ne priznavam, da bi imelo nemško gledišče v sredini slovenskega na-oda kako o p r a v i č o n j e. Ce to rej glasujem za kako subvencijo nemškemu gleda-išču, storim to iz gole opartuuitete, in nemam tudi nič proti temu, če so nemškemu gleda išču podpora za 300 gl. poviša, ker sem tega mnenja, da moramo nemškemu gledališču, ali toliko dati, da živi, ali pa izbrisati vse. Ako se pa nemškemu gledališču podpora poviša, onda je Čisto naravno, da so to stori tudi slovenskemu. Predlog, ki ga hočem jaz v tej zadevi staviti, ne zahteva od Btrani deželnega zbora nobenih žrtsv. Moj predlog namreč meri na to, da se 13 deželnih lož daje pri slovenskih predstavah slovenskemu dramatičnemu društvu v porabo. Kakor znano, sem jaz ta predlog uže v prejšnjih sesijah stavil, ali baš moja stranka ga je pokopavala. Jaz poznam bijografijo teh 13 deželnih lož jako na tanko, in vem, da 8 mej njimi je tacib, ki so pri slovenskih predstavah vedno in žmirim prazne, da se lahko sklepa, da posestniki teh lož se za slovenske predstave principi jalno ne brigajo, lože tedaj tiste dneve njim nobene koristi ne donašajo. Pa tudi s pravnega stališča je popolnem opravičeno, da se lože pri slovenskih predstavah dajo slovenskemu gledališču ravno tako, kakor zatvorene stolice, katere so tudi nekoliko časa, kolikor je bilo za celo sesijo oddanih, slovenskemu gledališču odtezali, a zdaj so vsi slov. dramatičnemu društvu v porabo. Nemškemu gledališču tedaj to ne bode na nobeno škodo, a nam bode na korist, ker mi bodemo lože napolnili, kar bode slovenskemu gledališču donašalo denarno korist. Ako sc tedaj moj predlog sprejme, bodem jaz tudi glasoval za povišanje podpore nemškemu gledališču. Gospoda moja, mi smo denes večina tukaj, torej lahko sklenemo, ali jaz bi želel, da bi tudi gospodje, ki neprenehoma povdarjajo „modus vivendi" glasovali za moj predlog". (Konec prih.) Iz štajerskega deželnega zbora. Ii Gradca 26. apr. [Izv. dop.] (Konec.) Meščanska šola v Gradci potrebuje 8.222 gld., v Voitsbergu 4.830 gld., tedaj znašajo stroški za meščansko in srednje šole 81.045 gld. Država daje podporo za realni gimnazij v P tuji 4.800 gl., v Ljubnem 6.050 gl., drugi dohodki iz šolnine znašajo 6.430 gld. Galerija za slikarstvo in akademija za ribanje v Gradci potrebuje 7.861 gld. Za deželno zastopstvo stavi se v proračun za leto 1876 13.900 gld., deželna uprava velja 172.509 gld. Od svojih ka-pitalov dobiva dežela 241.100 gld. dohodkov, a ima plačati za deželne dolgove 129.695 gld., ostane tedaj samo 111.415 gld. Od drugih stvarij, ki so se v teh sejah rešile, omeuim samo nekatero imenitnejše. Deželni odbor jo sprejel novi občinski red za gi-aško ine^to, dalje vladni predlog glede meterake vage in mere, predlog šolskega odbora, da se rudarska šola v Ljubnem prevzame na deželne stroške. Rešile so se tudi mnoge prošnje posameznih OBob, občin in okrajev, mej temi prošnja šoštanjskega okrajnega zastopa, da bi se cesta od Šoštanja do Velenja uvrstila mej okivjne ceste prvega reda. Odbor za gospodarske) stvari nasvetuje, da se prošnja deželnem a odboru izroči, kateri naj da podporo iz zneska za podporo okrajnih cest 2 reda odločenega. Selim i d iz Maien-berga razloži važnost t-i ce-ste glede prometa s posebnim (»žirom na cinkove jamo pri Šj-štanji in nasvetuje, naj se svota 300 gl. za vzdržavanjo te ceste iz deželnega fonda privoli. Lohuinger proti temu govori, ker na menjenej csBti nij posebnega prometa, cinkovo jame pa so brez vsake vrednosti. Dr. IToinJalt zavrača Lohningerja, ter s številkami dokaže, da se na šoŠt..njsko-vclcnjski cesti več b a.--a in vozov premice, kakor na marsikateri drugi okrajni cesti, ki je mej cestami 1 reda. Krivično je tedaj, da se ta cesta no uvrsti m.»j 1 red, ker ima vso pogoje, katere zahteva deželna postava. Oaa veže od Šoštanja naprej Štajersko s Koroškim, in gre na drugi strani v zgornjo saviusko dolino. Ciukove jame nijso tako nevredne, kakor jih Lohuinger opisuje, sicer bi jih ne bil trar za 8000 gld. kupil. Zdaj, ko se v Celji zidajo ciukove fužine, je tem „Starec zro iz gorke hišo, In spomin bo mu po sili, Dni premišlja, ki so bili In na tihem boIzo briše." Tamkaj v dolini na travniku pa se vije srebrno penast potok. Trava poganja, rože cveto, metulji poljubujejo njine poresca, skr-jancevo petje se čuje od daleč in samotna vrba sloni od jutra do večera, od večera do jutra, od leta do leta, mnogo mnogo let. In pod vrbo postile vaška mladina. Rozika poleg Petra in tam bolj od strani — Janezek tuko sam. Peter zvija, primerja, izkuša piščalko, votlo zvoneč, daleč odmevajoč glas, vsa dru-žinica pa pritrkujo in so druži v preprosti otročji pesmi: „Bela, bela, da bi lopo pela. Lepo pela, močen glas imela." Tako pevajoč, tako vriskajoč pričakuje družinica prve piščalke, prve naravi izbujene pesni. Oj kako veselo pričakovanje, kaka nada! In čuj, zdajci zadoni prvi piščalkin glas. Ljubljenec Peter skoči kviško, pozapleše s svojimi boBopetimi nogami po trati in piska in piska, da se razlega na daleč okrog, da mu rudi vmazano lice, da mu vihrajo kodrasti lasje v vetru — in tako milo, tako veselo mu jo pri srca, kot še ni-kedar. — O vsaj to je prva letošnja piščalka in ta piščalka je vrezana za Roziko ! In pravijo ti ljudje na tem modrem svetu, da je življenje vsakdanje, da nij ljubezni na njem, da je sreča izginila iz njega. Otročja kopica pa obsiplje piskajočega vodnika, kričeč, moleč svoje ročice po piščalki, občudujoč lepo vbran glas. Oj zlata mladost — ki te veseli prva piščalka, — da bi te veselila dolgo dolgo časa! In to iskanje velja Roziki, nježni Ro-ziki, ta piščalka je vrezana K -/.iki, srečni Roziki, in pesniki pojo, modreci prerokujejo, da nij ljubezni un tem pustem svetu. In zopet so vsede družinica pod vrbo, Rozika poleg Petra — Janezek pa sam, tako sam. Po vrsti se izdelujejo piščalko za Mihca, za Tončko, za Lojsiko itd., — le za Janezku, za samotnega J^uezka ne, — kajti on je rejenec, prinesen iz daljnega tujega mesta, njega liiarajujo v druščini, vsaj : „K:ij pa jo njega t roba bilo, Mladi, mladi deklici, Neporočeni materi?" pravi pobožni svet, miga z ramami, se križa pobožno in govori — o krščanski ljubezni. Kmali potem se zopat dvigne druščina. V prvi vrsti je Rozika in P «cr, irečna Rozika, ki še ne ve, ne misli, da pride čas, ko: bolj treba, da jo cesta do Celje v dobrem stanji. — Pri glasovanji je obveljal predlog gospodarskega odbora. Omeniti še morem iz 11. seje, da je finančni odbor naavetoval resolucijo, naj deželni odbor v prihodnji sesiji stavi predloge kako naj bi se nredila pravica imenovanja učiteljev. Dr. 1 o*n j;tk je podpiral ta predlog in navel imenovanje Gomilskega učitelja, o katerem je bilo tudi v „Slov. Narodu" neko „poslano". Izrekel je, da bi se pri imenovanji vendar v prvi vrsti morale v poštev jemati želje krajnega šolskega sveta. Politični razgled. Notranje cleKele V Ljubljani 30. aprila. Iz fmrfitlcn se poroča o hrupih, ki so ce!6 vojake in gole sabljo na ulico spravili in je bilo več ljudij ranjenih. V sredo jutro so namreč študentje zopet čakali don Alf.mza, ko je iz cerkve šel, in ga psovali : rraz'iojn;k! pežigalec!" (kar je kot španjski Knrlist sicer res bil.) Alfonzo se jim je za-ničljivo smijal. To je mlade ljudi še bolj razdražilo, da so Alfonza tepli. Policija je pritisnila vmes, tudi njej so se vstavljali, in več študentov je bilo zaprtih. — Zvečer pak se je demonstracija ponovila. Zbralo se je na tfsočo ljudij pred hišo španjskeg«, Karlista, vpitje in žvižganje jo bilo veliko, policaji s puškami nijso mogli ljudij nazaj držati, prijezdili so huzarji in z golimi sabljami ljudi nazaj podili. Ker je kamenje na huzarje letelo, so več ljudij s sabljami ranili, nekoliko jih je prišlo jim pod konje. Ali ljudje so se umeknili v mestni vrt, tam vpili in žvižgali, in ker konji nijso mogli tja, prišel jo bataljon pešcev vojakov na meBto. Ti so pozno po noči z balonetom ljudij odpravili proč. V vcikem deželnem zboru jo bila daljo 28. aprila brana izjava StaroČehov, ki razlaga, zakaj ne gredo v državni zbor. Sladkovski je nasvetoval, naj so izroči odboru 15 udov v preudarek, a Nemci so ta predlog zavrgli. fiintički zbor je 28. t. m. sklenil, cesarju zahvaliti se, ker pride v Galicijo. Mej MMvvati in Magjari nastaje zopet neprijateljska razmera. Hrvatski poslanec Pust je po sklepu hrvatskega kluba iuterpe-liral ogersko ministerstvo, jeli istini in zakaj je, da se na Hrvatskem odstavljajo hrvatski železnični uradniki, ki magjarskega jezika ne znajo. V tej zadevi obetajo Hrvatje energičui biti. — Isto tako „P, L.B toži, da Mažu^a-niča nij bilo še prav nič v Pošti, da bi se novim ministrom poklonil. In da se mera za „Zunaj mesta z drugo ljubico bo hodil, In po ravnem polji Jo za roko vodil.- Za njima pa vsi drugi lepo s paroma z roko v roci, s piščalko v ustih — vesela mladost, semkaj od strani pa Janezek — tako sam. In zopet pridejo na vas pod lipo, izbu-jeno lipo, še enkrat zapiskajo enoglasno v piščalko in se razspo na desno, na levo, na vse strani, pa tako, da Eozika poleg Putia in Janezek sam, tako sam. Po vasi pa se razlega še v pozen večer glas vrbovo piščalke. Najbolje pa odmeva v neznanih novih čutilih R-»zidnih in Petrovih, ki ne moreta razumeti, da je to glas ljubezni, izbujene pomladi, in ta ljubezen jo sad v samoti stoječe, v samoti rastoče otožue vrhe — prve piščalke. Liberius. enkrat napolni, imela je „Aogsb. AUg. Ztg." dopis^ iz Zagreba, ki trdi, da ima potovanje cesarjevo v Dalmacijo ta pomen: Dalmacija se s Hrvatsko zedini, potem pa se trojedna kraljevina od Ogerske odtrga. V nanje drtftve. Mej Hulgnri se stvari obračajo na bolje, ter bode ta narod kmalu imel svobodno narodno cerkev, če tako v borbi proti Helenom ostane, kakor je dosedaj. Povedali Brno nže, da je Gnmbettn govoril te dni velik politični govor svojim volilcem, v katerem je priporočal republikancem zmernost, da vsled radikalizma ne hi škodoval bonapartizem ali kraljevstvo. Ta govor se po vsoh novinah hvali, le nekoliko francoskih nespravljivih radikalcev nij zadovoljno. Po sreči so pak v manjšini. Veliki .ip. Poročilo gospodarskega odseka o premembah 1, 1874 sklenene postave o staviteljstvenem reda za Kranjsko. 7. Poročilo finančnega odseka o predlogi 10. deželnega odbora za pomnoženo dotacijo za stroške režije In hrane v deželn; bolnišnici vsled prenarejene pogodbe. 8. Poročilo tiuanČnega odseka o proračunih bolnišničnega, porodišnega, najdenišnega in no-rišnega zaklada za I. 1876. 9. Poročilo fi učnega odseka o računskih sklepih kranjski ustanovnih zakladov za 1. 1874. (f(J Poročilo deželnega odbora o nasvetu gosp. poslanca Adolf.% Obrezo zarad tega, da se opuBtć davščine za javne ljudske šole, ki so se dajale dotle, da je prišla v veljavo deželna postava od 29. aprila 1. 1873. — (V deželnem zboru kranjskem) je bil dr. Zamikov predlog o podpori hlov. giedišča sprejet. Začetek poročila piinašamo na drugem mestu. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo 2. maja bode se predstavljala prvikrat na slovenskem odru izvirna Alešovčeva igra „Francozi v Kamniku". Izvirna, iz domače zgodovine vzeta igra in pa mnogoletno, prav zaslužno in vspešno delovanje beneficijanta gosp. F.anja SchmidU, ki ga smemo šteti mej najbolje igralue m»»či dram. društva, ta dva faktorja bodeta gotovo napolni).* gledališke prostore v nediljo. Potem sti samo še dve bectlici, namreč v četrtek (praznik) na korist gosp.ee Podkrajškove in v nedeljo skupna benefica na korist gospice Piskarjeve in gosp. P. Kaj zel a. Nadejamo se, da bodo te tri predstave prav dobro obiskane. — (Umrl) je 28. aprila zvečer — kakor se nam iz Planine piše — iz našega lista znini c. kr. komisar in vladni agitator Josip pl. Kutkovski. — (Traška Čitalnica) ima besedo deues 1. maja, katero program je sledeči: 1. Petje. 2. Tombola. 3. Mutec, veselo-igra. 4. Ultra, veselo igra. Po besedi pak je društvena zibava. Začne se ob 8Va ari zvečor. — (Goriška Čita In ca) napravi 9. maja besedo na korist ukupljenemu glasoviru. — (Iz Gorice) se nam piše: Na grgarski cesti pod sv. goro je neki kmet, ki jo vso svojo premoženje zapii, druzega kmeta, ki je drva v Gorico peljal, ker se mu nij mogel s poluim vozom njegovemu praznemu umekoiti, dvakrat z nožem smrtno zabodel, da li bode ozdravil se jako dvomi. Krvoločnega ubijalca so 29. aprila žandarmi v Gorico pripeljali. Vsem liolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Reralesciere Ju Barry 28 let nžo je nij bolezni, ki hi jo no bila ozdravila ta prijetna zdravilna tirana, pri odraščenih i itrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlezo i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-havljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanjo, slabosti, zlato Hlo, vodenico, mrzlico, vrtogluvje, silenjc krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, Otoinost, diabet, trganje, shuj sanje, biedičico in pre-blajenje: posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez VBake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. "VVurzcrja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, idraviloega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih jaob, se razpošiljava na posebno zabtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 Hpričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wttrzcrja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciero Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kauinju, pri prieadljivem a bolebnem draženji v se.alni cevi, zaprtji, pri bolebnem bodenji v obistih m mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Nujboljo in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) liii d- Wurzer, zdravilni svetovalec in Člen uinogo učenih družtev. Winch ester. Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciero je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, rudno čutnice in vodenico. Prepričal sem so sam glede /ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S h ore lan d, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. B e r o 1 i n, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede Revalesciero du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. A n g e 1 s t e i n, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. <*e kraja po poštni čakalnicah ali povietjib. Tujci* 29. aprila: Kvropa: Fnrlan iz Presburga. — Polak iz Dunaja. — Schiler iz Reke. — Machulitzki iz Ka.Liiika. Pri Sionu: Lenci iz Trsta. — Manotlry iz Stirsko. — Gaber iz Gorenjskega. — Milavoc iz i Vrknico. Pri Malici: Stalcer iz Kočevja. — Griinauer iz Zagreba. — Dumedu iz Milana. — Oven iz Radovljico.— Schmidt iz Vira.—Jugovec iz Stratile*. Rubin, Sclnveizer iz Dunaja. Pri Zauiorcl: W J3ol iz Hrušico. — Fišor iz Čakovca. — Praznik iz Vel. LaŠič. °2 w Olj &) £. ~" S « 3 O* KI - <=: o »i t ; •_ ' Cno -i * <; (£> - - > s. »» c «r' S 5 <~i - i* <—; o* 5 I S^5 »i B « n s c "o 5? H c_, — aj3 a s cs r! S< a m w E •ga *l Oi S » " M a - H ~ s ~ iS 3, Pi o« <3 — • e ■ • te 2 SiT B I I • a o s o a l»Cj ! 9 P 3 -S _- ,o pr J tc a 3 _ I I trs i — o a g a>>2.2. !|fMEi pr c o ' ■ o Bi ■ Bi Bt 3 to 0 9 2 < » M M K* S. O Ei 5. H I i* m P " S I n — • i i . « ■ 2 5 i R) i n » D -a B B r s H r3 H i p. ^ _ i _ CA J1. — 5 » » -i ca < m Dovoljujem si uljudno javljati, da sem prevzel kavarno Frolichovo (tfllliajMlta cei(a). V*prostorih njenih bodo na razpolaganje naj-priljubljeni fiasopili. Zagotovljaje najboljšo po-Btrsibo, prlp< ročam visoko čestitomu p. t. občinstvu prav živo obiskovanje to kavarne. S posrbi ilia spoštovanjem Ulrik Schmidt. Letošnjo zimo st;i bila v Tuvourjovi gostilni dva ^e slična zidana Kamenjana. Jeden nosi firmo 1 ^MiknsohLalbaoh**, a drugi „Dabovieh & Zay 1'iuum". — Dotienik b<* let, ki znata slovenski in nemški, se takoj sprejmeta i v prodajal niči suknenoga in manufakturnoga blaga, galanterijske iu steklarske, ipeeerUske, materijal ne, žolo/arske zaloge iti pridelkov, (prej Franc Tieberja), (186—2) Trg Laško na »Štajerskem. Blagorodni gospod Gabriel Piccoli, lekar v Ljubljani, dunajska cesta. Vaše blagorodje! Blagovolite mi poslati 10 steklenic „anatc-rinovo vode" in 2 škatlji Vašega „zobnoga prahu". S odličnim spoštovanjem Josipina 1'laninceva, hišna posestnica v iSavinji, p. Itadna. Trst 1. januarja 1875. Blagorodni gospodi Blagovolite mi poslati 3 stok enico Vašo „anatennove ustno vode" in '.> skatljo „zobnega {)iahuu, s poštnim povzetjem. Pošljite mi to prej :o mogočo pod nas.ovom: Andrej Novak, via nuova št. 4, v Trstu. 8 posebnim spoštovanjem And. Novak, čitalnični sluga. Loka pri Zagorji 23. aprila 187u. Zopetno Vas prosim, da mi pošjete 6 ška-te'j Vašega izvrstnega in obče znanega sajdli-cevega puivra, 8 posebnim spoštovanjem 11. Ddlaeorde, poštar, trg. in hiš. posestnik. Mokronog 25. januaija 1875. Prosim, pošljite mi takoj po poštnem povzetji, 1 tucat škatclj sajdliervega puivra. S posebnim spoštovanjem llinek K lička, v Mokronogu. Progora 17. apri a J875. p. Portole v I&triji. Blagorodni gospod lekar! Ker je Vaš že.odcćiii upieur velieoga zdravilnega OSpeha, ki podeli dlOVekU novo, čvrsto življenje, zatorej si naročam zoput dve stt^klenici imenovanega liijueuru. Ostajajo Vašemu blagorodji a spoštovanjem, k iČo Vam na zdravje! Anton Žajdala, okaiial. Bloko (Nova vas pri Rakeku) 14. febr. 1H75. Pošjiti! mi Vašega izbornega doršovega olja zopet 2 steklenici pod m.jim naslovom in sicer na poštno povzetje. Janez Kaplenek, (133—3) župnik. dunajske tiskarske tovarne katuna. Dovoljujemo si sledeči najecneji tovarniški cenik z.a saisono 1875 uljudno predložiti. Svojo izdelke razločujemo v dve vrste, ter smo porok za dobroto robe in ■agotovljanio, da se vsako naročilo tako točno izvrši, kakor bi si naročnik sani izbral. Na zahtevanje pošljemo na ogled obširni cenik. l'riporoče\ ajo tiajtoploje naše podvzerje, ostajamo in se znamenjamo s odličnim Bpoitovanjem vodstvo prodajalnice. (51—10) Cenik. Vatli, roha. \lastni Izdelek v perkalihn fn platna za srajce, vatel po gold. KiiMiionoški Izdelki v per-kalinu, kretonu in platnu za srajco, vatel po gold. Neankirehneraki izdelki bav tista in jaconeta, vatel po gold. Francozki Izdelki jaooneta in nidiiselina, Vatel bo gold. Girofle-G-irofla, najnoveja roba za plesno in letno obleko, vatel pc gold. 'lurški cretoii za spalno buljine najnovejoga kroju in \ rite. vatel po gold. Percailza uieblje vsake barve In desain, vatel po gold. Izbran francozki brilantin, vatel po gold. Beli in gladki brilantin, vatel po gold. Belo in ogledno tkanje /.a livotke, vatel po gold. Kosuiouoška koža za damsku in otroško obleko, vatel po gold. Angleška platnena roba za domačo obleko, vatel po gold. Beli dhiffon, cbirting in domačo platno, vatel po gold. Cbilfon ali perca i I za srajce, vatel po gold. Beli ilamastui gradi in beli ali rumeni nauking, vatel po gold. Brisače ročne od jaguarda ali duniusta, vatel po gold. Črni orleau, vatel po golet Orni luster, vatel po gold. Urni svileni lustriu, vatel po gold. angl. rijrn za obleko ali doluiane, vatel po golil. Uoha za obleko, gladkih ali koženib barv, vutel po gold. Posamezni predmeti robe. Kumburške platnene rjuhe brez šiva, vatlov široke, 3 vatle dolge, kos po &old. Barvani misni prti b kavi raznobaivaui, kos pu gobi 1 pokrivač od p queta za deca, bele ali pisane barve, kos po gold Ena garnitura pokrivao zsi postelje in pitpictu. barva-nega, 2 kosa po gold Rlizui prti o