Časopis .NAPREJ* izhaja ; dvakrat mesečno in sicer 4. in 18. Uredništvo, administracija in ekspedicija: Idrija št. 75. Vse denarne pošiljatve na naslov : Upravništvo .Naprej*. Vse dopise in spise na ure d ništ vo. Lastnik lista: .Idrijska okrajna organizacija.* Naročnina za celo leto: v Idriji (brez donašanja na dom): K 1 '92, (z donaša-njem na dom): K 2'40, po pošti K 2'50; v Nemčijo 3 krone. Posamezne številke 8 vin. Zmaga soc. demokracije. Dozdaj je znano, da je 58 soc. demokratov zmagalo pri prvih volitvah ter da jih 60 pride v ožjo volitev! Krasna zmaga, dokaz, da delavstvo ve, zakaj si je priborilo splošno in enako volilno pravico! Na Dunaju je zmagalo 8 soc. demokratov — v več okrajih pa pridejo v ožjo volitev. Na Nižjeavstrijskem so zmagali 4, v 4 okrajih pa pridejo v ožjo volitev. Na Gornje Avstrijskem je 1, v dveh okrajih pa pridejo v ožjo volitev. Na Štajerskem so zmagali 4, na Koroškem 1, na Češkem jih je zmagalo 23, v 17 okrajih pa so v ožji volitvi. Na Moravskem so zmagali v petih okrajih, v 6 pa pridejo v ožjo volitev, v Šleziji so zmagali trije, ožja volitev bo ena. V Trstu sta zmagala dva, v dveh je ožja volitev. V Galiciji je dozdaj zmagal en malo-ruski soc. demokrat; drugi rezultati niso še znani ! Krasna je zmaga soc. demokracije. Zavedno delavstvo je zmagalo. Naši sodrugi po drugih krajih so pokazali: kaj znajo! Da bi še v ožjih volitvah prišli vsi oni uspehi, katere pričakujemo ! Živela, soc. demokracija! Na Kranjskem so zmagali prav povsod kandidati klerikalcev ! V ljubljanski okolici je dobil klerikalec dr. Šušteršič 4210 glasov, soc. demokrat Petrič 991 glasov, nadučitelj Žirovnik pa 587 glasov. V okraju Radovljica: kler. Pogačnik 4112 gl., soc. dem. Dermota 791 glasov, liberalec Cop 564 glasov. V okraju Kranj: kler. Demšar 4507, liberalec Novak 415. V okraju Kamnik: kler. Krek 4800, lib. Sršen 721 gl. V okraju Postojna: kler. Žitnik 5648 gl. lib. Dekleva 2985, soc. dm. Mozetič 168 gl. V okraju Litija: kler. Povšd 4751 gl., soc. dem. J. Cankar 1302 glasova. V okraju Krško: kler. dr. Hočevar 4564 gl., lib. Penca 1385 gl., Fr. Gombač (sam.) 873 glasov. V okraju Ribnica: kler. Jaklič 3965 glasov, kaplan Skubic 331 gl., lib. Rudež 178 glasov, lib. Rus 143 glasov. V okraju Novo mesto: klerik. Šuklje 5031 gl. V okraju Kočevje: lib. knez Auersperg 2187, kler. Obergfoll 1085 glasov. V Ljubljani je dobil lib. Hribar 2581 glasov, kler. Klegar 1526, soc. dem. Kristan 641, Nemec Delkot 418. Ožja volitev bo med lib. Hribarjem in kler. Kregarjem. Hribarju je manjkalo le en glas do zmage! 10 klerikalcev je izvoljenih, eden liberalec bo izvoljen, in en nemški liberalec je pa že izvoljen. Tako je v črni Kranjski. Kdo je kriv, da je tako? O tem se pomenimo prihodnjič. Živela duhovniška nadvlada! Rezultati volitev dne 14. maja v našem okraju jasno kažejo, kako in kaj stoji stvar. V krajih, kjer je ljudstvo probujeno, volilo napredno — tam, kjer je črna tema — tam pa je klerikalni zmaj slavil triumf zmage . . . Polhov gradeč, Horjul, oba Črna vrha, Vrhnika, Št. Jošt, Št. Vid nad Cerknico, Vojsko i. t. d. — moč kapelanov in župnikov je pokazala prav jasno :Kaj zamore! Soci-cialno-demokratični shodi in tudi shodi kandidata Grudna so bili povsod prav lepo obiskani, ljudstvo se je izražalo proti nasilju klerikalcev ... Vsi so pričakovali lepih uspehov. Veselo gibanje je nastalo. Shod za shodom, letak za letakom — mi socialni de-mokralje smo imeli povsod po več shodov. Obračali so se tudi na osrednje vodstva iz vseh krajev. — Res je že v početku volilnega boja pokazal klerikalizem najostudnejše svoje lice. V Grahovem, 16. marca zvečer, ko sta imela sodr. J. Kopač in A. Kristan volilni shod, ju je napadla tolpa otrok s kamenjem, zvečer pa so se zbrale babnice pod okni zborovanja ter napravile hrupen «ofreht». V Cerknici je 17. marca pripeljal kapelan Lavrenčič tolpo nevednih ljudi z namenom, da bi se shod razbil — v Črnem vrhu nad Idrijo je divjal kapelan Pravhar — na Vrhniki je divjal kapelan Sušnik itd. itd. Vendar kljub vsemu klerikalnemu besnenju ni še kazalo slabo, in mislili smo na sploh, da bodo volitve pač 14. maja nekoliko drugače izpadle. Ali zadnji dnevi, od 8. do 14. maja — ti so pa zopet streznili vse one, ki so sodili pre-optimistično. Te dni so se razdeljevale glasovnice. Občine so po večini v rokah kleri- ; kalcev — v rokah župnikov in kapelanov ! Župniki in kapelani so pustili te dni vse drugo v nemar, edino njihovo opravilo je postalo ; agitirati in agitirati, od hiše do hiše, od moža j do moža, od žene do žene. Pojavljali so se vsi oni gnjusni prizori, ki se vrše par let sem po Kranjski — s to razliko, da so bile sedaj še gnjusnejši kot kdaj poprej . . . Imamo v rokah pritožbe kmetov in kme-tiških delavcev, ki pričajo o tako odurnem nasilstvu, da se je zgražati nad samo mislijo, ali je tako nasilje sploh še mogoče. Za glavno orodje v boju duhovnikov in j kapelanov so služile — ženske, žene in dekleta. Prav uspešno so jih uporabljali, kjer ni | šlo samo z besedo. Neki fant je pripovedoval to-le: «Šel sem dekletu v vas. Potrkal sem na okno — in dekle mi je odprlo šele tedaj, ko sem ji dal shraniti glasovnico» ... Ni treba dodajati komentarja. Takih sredstev, kakršne šo porabili duhovniki v našem okraju v tem volilnem boju, se menda ni še rabilo. Ženske so skušale vsako zborovanje preprečiti. V Žireh so ukričale g. Gangla, ki je govoril o — šolstvu, v Bevkah so napadle Grudna in njegove tovariše, sodr. J. Kopaču so silovito nadlego delale na Vrhniki, v Dol. Logatcu in Hotederšici. Kdo pa je pritisnil na ženske, da so postale take? Iz majskih pobožnosti iti razgrajat — to pač menda ni vzraslo v glavah ubogih Evinih hčera? Ž e n ske i n ž e n s k e ! Kjer je bilo kaj razgrajanja, vpitja, hrušča in trušča — tam so bile ženske, pa zopet ženske itd. Klerikalci triumfirajo. Bestia triumfans! Ha — triumfirajo izrabljevalci vere v politične namene, triumfirajo sleparji ubogega, teptanega, izkoriščevanega ljudstva triumfirajo . . . Zakaj triumfirajo ? Ker je njihov o nasilje doseglo svoj cilj, ker je njihovo nasilje zopet pokazalo, da je še ljudstvo «dobro, verno in pokorno duhovnim svojim poglavarjem» . . . Kapelane Lavrenčiča, Sušnika, Naceta iz Logatca, Pravharja, Perkota, župnika Gnjezdo in upravitelja Laha in še mnogo tem podobnih — čaka v kratkem avanzma. Dr. Šušteršič je hvaležen! Dokaz: Gostinčar Jožef je postal državni poslanec, voditelj naroda ... Dr. Šušteršič pa je tudi mogočen! Dokazov vse polno. Živela, nadvlada klerikalizma! — Po boju smo! Ljudstvo se bo pomirilo; gospodje župniki in kapelani pa se bodo odpočili od letanja od hiše do hiše . . . In mi? Sedaj na delo za izobrazbo ljudstva. Kje je treba in kaj je treba, to je jasno pokazano. Kdor čuti, da je zmožen sodelovati pri tem delu, bodi z nami ter pomagaj, kolikor in kjer moreš. Rezultat volitev v našem okraju. Jožef GostinCar je dobil 4731 glasov Ivan Gruden » » 1400 » Josip Kopač » » 1137 » Neveljavnih za J. Kopača pa je bilo 179 glasovnic, raznih pa 15! Oddalo se je glasov v idrijskem sodnem okraju: Za J. Kopača I. Grudna, J. Gostinčarja v Idriji 524 334 331 v Sp. Idriji 140 47 177 v Cerkovniku 7 26 30 na Vojskem 6 10 129 Godovič 1 66 13 Dole pri Idriji 2 78 60 Crni vrh — 83 279 Žiri 87 119 364 Skupaj . 767 763 1383 v logaškem sodnem okraju: Za J. Kopača I. Grudna, J. Gostinčarja Dol. Logatec 71 63 189 Gor. Logatec — 63 99 Planina 30 61 160 Rovte — 43 208 Hotederšica 1 68 66 Skupaj . 101 298 722 v cerkniškem sodnem okraju: Za J. Kopača I. Grudna, I. Gostinčarja Cerknica 64 152 362 Rakek 107 61 63 Šilce p. Sv. Vidu — — 182 Skupaj . 171 213 607 v vrhniškem sodnem okraju: Za J. Kopača I. Grudna, I. Gostinčarja Vrhnika 52 71 733 Borovnica 58 11 183 Preserje 34 6 137 Horjul — 7 281 St. Jošt — — 143 Polhovgradec — 4 272 Črni vrh — — 183 Skupaj . 144 99 1932 V Cerknici pa je bilo za J. Kopača okoli 129 glasovnic spoznanih za neveljavne! Tak je rezultat, vzet iz statistike. Žalosten je, poučen pa zelo. Govori sam za cele knjige. Preglejte dobro to statistiko — premišljujte ter — storite, kar se storiti da! Na delo za izobrazbo ljudstva! Oj, lepa naša domovina! V sedanjem volilnem gibanju so pripovedovali agitatorji liberalne in klerikalne stranke, kaj vse so že poslanci teh strank «naredili» v državnem zboru za ljudstvo ... In zabavljali so zoper socialno demokracijo, češ : socialna demokracija ni za nas, ker je pre-kucuška stranka, ki ni zadovoljna z uredbo obstoječe človeške družbe i. t. d. Kako in v koliko je opravičena hvala obsoječih razmer, se prav lahko pokaže vsakomur, kdor je le zdravega uma. Le poglejmo samo statistiko o izseljevanju iz Avstrije! In zakaj se ljudje trumoma izseljujejo iz Avstrije? Zato gotovo ne, ker bi bili z razmerami v Avstriji zadovoljni! Od 1. 1892 — 1901 seje izselilo 426.722 oseb iz Avstrije v Ameriko. L. 1901 je bilo izseljevanje tako številno, da ni mogel sever-nonemški Lloyd svoji nalogi zadostiti, in so morali prav mnogi precej časa čakati, da so mogli na ladje. Od 1. julija 1902. do 30. junija 1903. pa je zopet odpotovalo v Ameriko 206.111 oseb i. t. d., i. t. d. Vsak dan odhajajo nove trume ljudi — iz te lepe naše (širše in ožje) domovine tja v tujino iskat kruha, iskat boljše eksistence . . . Razmere doma so slabe. Ni nič čudnega, da hočejo ljudje ubežati tem slabim razmeram. Zato pa je še več kot čudno, da ljudstvo posluša agitatorje, ki grmé proti socialni demokraciji in njenim težnjam! V državi in v deželi, odkoder ljudstvo trumoma beži v tujino, moralo bi se vse oklepati revolucionarne socialne demokracije, ki je edina zmožna ustvariti nove razmere! Kako dobro se v Avstriji godi, kaze dalje tudi še druga statistika. Med 100 živini novorojenčki umrje do enega leta v Avstriji 25*4°/0 — edino v Rusiji jim umrje še več, namreč 36'4%> Na Švicarskem jih umre le 13'2%i na Francoskem 13*5°/0, v Belgiji 14-4%, na Nizozemskem 13'4°/o) na Danskem ll-4%, na Švedskem 10-4°/o» na Norveškem 7'5%, na Angleškem 13‘3°/0, v Ameriki, v Združenih državah pa 9'7%. Kako kmalu bo umrljivost mladih živih bitij pri nas v Avstriji enaka oni v Rusiji. Treba je v Avstriji drugih razmer, druge politike, politike socialne in demokratične. Skrajni čas je že . . . Naprej ! 58 socialnih demokratov je doslej že izvoljenih. V 60 okrajih pridejo socialni demokratje v ožjo volitev in gotovo tudi še do kakega mandata. Delavsko ljudstvo bode imelo v drž. zboru tak zastop, da se bode na vsak način slišalo njegov glas. Posledice splošne in enake volilne pravice se torej že pokazujejo. Treba bo še počakati na definitivno volilno statistiko, da se bode vedelo, koliko mandatov bi sodilo socialnim demokratom po številu oddanih glasov. Ali sadovi volilne reforme se deloma že pokazujejo. Socialni demokratje postanejo v novem parlamentu tudi kvantitativno važna skupina — kvalitativno se jih je moralo vedno ceniti — tako da bode treba z njih glasovi vsaj v mnogih vprašanjih resno računati. Seveda je to še prav malo, ako pomislimo na ogromno število delavstva po državi. Toda začetek je napravljen in na podlagi splošne in enake volilne pravice bode socialna demokracija korakala dalje do končne zmage, do nadomestitve sedanje kapitalistične družbe z novo, socialno. Zlasti za slovensko delavstvo je prvi uspeh tolažljiv in vzpodbujevalen. Res je, da se razliva klerikalizem po naših krajih kakor blatna luža; res je, da je v splošni temini opaziti komaj kak žarek svetlobe ; res je, da so naši veljaki silovitejši kakor drugod. Res je, da je zaostala izobrazba našega ljudstva, da je po deželi še vse polno praznoverja, da je med inteligenco vse polno predsodkov, pa tudi praznote. Ali vendar! Tudi slovenski narod ni ustvarjen iz slabejše snovi, kakor drugi. Ge mu razni šovinisti podtikajo, da je inferioren, bi to površen človek skoraj verjel, videč, kako lahko zmaguje pri nas nazadnjašlvo, fraza in babja vera. Ali to ni edino narodna lastnost Slovencev, temveč posledica tistega prokletega puhlega narodnjaštva, ki je imelo večno skrb za «gesla», za zastave, za parade, za Potemkinove vasi, pa nikoli za živi narod. Želja za napredkom pa živi tudi v našem ljudstvu in tisti duh, ki je našim očetom potisnil koso in sekiro v roko ter jih vodil v boj za «staro pravdo», še ni mrtev, čeravno je potlačen in vklenjen. Vzgled drugih narodov nam kaže, da se lahko dolgo umetno in po sili tlači ljudstvo v duševno in materialno suženjstvo, ali da ni mogoče za vse čase zajeziti struje, ki sili iz teme na dan. 58 soeialno-demokratičnih poslancev v Avstriji — tega še v ponedeljek ne bi bili verjeli naši nasprotniki. Vlada, ki se smatra za dobro poučeno,je prisojala celi stranki 25 mandatov. Kakor gospodje Beck in tovariši bode še marsikdo presenečen. Danes mislijo slovenski velemožje, da je pri nas socialna demokracija poteptana. Kdove kako malo časa bode treba in tudi jugoslovanska soci-alno-demokratična stranka stopi ponosno, zmagovito na dan. Uspehi naših sodrugov so nam porok za to. Da ! Mi, ki baje nimamo smisla za narod, verujemo v naš narod z živejšo vero, nego vsi tisti, ki so včeraj pomagali, premagati duha odrešenja. Globoko smo prepričani, da ni našemu po ogromni večini ubogemu in delavnemu narodu rešitve brez socializma. In ker verujemo v bodoče življenje našega naroda, verujemo v socialno demokracijo, ki ga edina pripelje iz tužnega vegetiranja in gi-nevanja v resnično življenje. V Avstriji 58 socialnih demokratov v parlamentu. Zdaj ne sme biti miru, dokler ne bode v parlamentarnem klubu socialne demokracije tudi slovenski narod dostojno Anton Svèceny zastopan. Gustav Habrmann * * * Rudolf Pik Jožef Spitzer Med izvoljenimi socialisti so : (Nemški del) Henrik Beer Na Dunaju: Oton Glóckel Jakob Reumann Anton Schàfer dr. Viktor Adler Leopold Winarsky Anton David Edvard Rieger dr. Viljem Ellenbogen Ferdinand Hanusch Karol Seitz Dominik Lòw Ferdinand Skaret dr. Leo Verkauf Franc Schuhmaier Anton Schrammel Lovrenc Wildholz Albin Dòtzsch Na Nižje Avstrijskem: Malorus : Ivan Smitka Ostapczuk Jožef Tomschik Na Moravskem: dr. Karol Renner (Češki del) Ludovik Breitschneider Jožef Hybeš V Gradcu: Jožef Prokeš Hans Resel Franc Tomašek Jožef Pongratz (Nemški del) Leo Freundlich V Mariboru: Mohor Schlopnickel Hans Resel V Šleziji: Na Štajerskem: Cin gr (Čeh) Vincenc Muhitsch Pospišil (Čeh) Alojzij Ausobsky Reger (Poljak). V Beljaku: V ožjo volitev pridej Arnold Riese na Dunaju V Trstu: Ljudevit Wutschel Valentin Pittoni Avgust Forstner V Linču: Teodor Hackenberg Leopold Winarsky Anton Weiguny Emil Palke Na Češkem: Na Gorenje Avstrijskem (Češki del) Julij Spielmann dr. Fran Soukup Na Češkem (nemški del) Anton Nèmec Raimund Triibenceker dr. Leon Winnter Jožef Hannich Viljem Černy Jožef Barth (v 2 okrajih). Ludovik Aust Na Moravskem Vaclav Johannis Edvard Rieger Henrik Hornof Šlezko Rudolf Jaroš Morie Arbeitel. Volilno gibanje. Shod T Hotederšici. Na 11. t. m. sklicalo je soc. društvo «Naprej» shod volilcev v Hotederšico v hišo posestnika Krištofa. Kandidat sodr. Josip Kopač je obrazložil program socialne demokracije — sodr. Ant. Kristan pa je ostro bičal agitacijo klerikalcev proti socialni demokraciji. Klerikalci so namreč prignali pred Krištofovo hišo velik roj žensk, oboroženih s kravjimi zvonci, ragljami, renami, ki so ves čas delale nemir okrog hiše. Kljub temu pa se je shod prav lepo vršil ter se je zelo jasno dokazalo zborovalcem, kje je resnica in kje je laž. Obžalovati je le, da se da ubogo žensko ljudstvo tako zapeljati! Treba bo prav mnogo dela, da se tudi tem stvorom dokaže, kaj je za ljudstvo uspešno, in kaj ni ! Tabor ljudstva v Idriji. Na 12. t. m. sklicala je idrijska okrajna organizacija velik tabor ljudstva. Zbralo se je nad 2000 zborovalcev. 'Poročal je sodr. Josip Kopač, ki je v lepem govoru razlagal program soc. demokracije. Sodr. Anton Kristan je navduševal zborovalce na boj proti nasprotnikom, zlasti proti klerikalcem ter poživljal na neumorno delo za soc. dem. kandidata Josipa Kopača. Končno besedo je govoril še sodr. Josip Kopač, kažoč na nečuveno klerikalno agitacijo, katera se oprijemlje že vseh sredstev v boju proti socialni demokraciji. Slava, socialni demokraciji, so doneli klici, ko je predsednik shod zaključil. ZMES. Ljnbislava. Drama v petih dejanjih. Spisal Etbin Kristan. Cena broširane knjige 2 K, eleg. vezane 3 K 20 h., po pošti 20 vin. več. — V založništvu L. Schwentnerja je izšla v tisku krasna drama našega sodruga Etbina Kristana pod gorenjim naslovom. Oceno bomo prinesli v eni prihodnjih številk. Za sedaj pa opozarjamo na to dramo vse prijatelje lepe knjige, zlasti pa delavce, katere bode brez dvombe zanimala že radi lega, ker jo je spisal naš mož, socialni demokrat Etbin Kristan. Ako bi kdo želel, preskrbi tudi naše uredništvo to knjigo. Naši zapiski. Izšel je že četrti zvezek te poučne in nad vse zanimive socialne revije. Vsebina je lepa. Zlasti primeren za sedaj je uvodnik. Le tako naprej! «Naših Zapiskov» posamezen zvezek stane 30 vin! Delavci! Naročajte «Naše Zapiske»! Spolne bolezni. Ljudstvu v pouk in svarilo. Napisal dr. J. Demšar. Založil L. Schwen-ter v Ljubljani. Str. 36. Cena 40. v. — Izšla je pod tem naslovom knjiga, ki je tudi za naše razmere zelo primerna ter — dobrodošla. O najrazličnejših boleznih se je že pisalo tudi na Slovenskem — ali o spolnih boleznih, ki so enako nevarne kot alkohol in jetika, se ni pisalo še nič. Kakor bi se sramovali tega! Spolne bolezni so tu, in pospešujejo jih še: 1.) napačna morala: 2.) nepoz-nanje bolezni samih ; 3.) družba i. t. d. Knjiga: «Spolne bolezni» je zato prav dobrodošla. Priporočamo jo vsem, ki se zanimajo za zdravje — zlasti pa onim mladeničem, ki pojdejo k vojakom in v daljni svet, kjer so izročeni vsem drugim skušnjavam kot pa doma. Pisatelju dr. J. Demšarju pa bi svetovali, naj na tem polju nadaljuje v prid slovenskega ljudstva. Iz idrijskega. okraja. Nov obrtnik. Kakor je razvidno iz inserata, se je naselil v Idriji nov obrtnik, kleparski mojster, Ivan Jenko, ki obeta biti strokovnjak v svoji stroki. Dobrega ključavničarja v osebi I. Praprotnika tudi imamo, dobrega kovača v osebi Ig n-Tr e vn a istotako. Prav je, da se obrtniki množe, dela je dovolj — dosedaj je bilo v tem pogledu prav žalostno. Mestna hranilnica v Idriji je začela poslovati. Upravni odbor je izdal naznanilo, v katerem navaja vse podrobnosti. Za vloge, ki se bodo vložile v mestno hranilnico, jamči idrijska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Hranilne vloge bode mestna hranilnica obrestovala po 4 od sto, posojevala pa bode po 4*/4 od sto. — Škoda le, da se ni taka hranilnica ustanovila že pred desetimi leti. Občno konsumno društvo v Idriji lepo napreduje mesec za mesecem. V mesecu aprilu je imela dohodkov 25.13G kron 17 v, izdatkov pa 22.031 kron 99 v — v blagajni je ostalo zadnji dan aprila 3104 K 18 v. V aprilu so pristopili zopet trije novi člani. — Priporočamo zato delavcem, obrtnikom in kmetom, da pristopijo vsi v naše društvo. Blago v «Občnem kons. društvu» je dobro, od vsakogar pohvaljeno — in cene so tudi zelo nizke. Prva idrijska čipkarska zadruga veča svoj promet vsak dan. Brez hrupa gre mirno po začrtani poti z lepim uspehom. Čipkarice pristopajo vsak dan — zadovoljne so vse, ki morejo sploh zadovoljne biti, kajti kdor ima namen: biti nezadovoljen, ta gotovo ni. Prva čipkarska zadruga se je prav lepo utrdila in dosegla v vsakem pogledu že več, kakor se je ob ustanovitvi njeni pričakovalo. Godbeno društvo v Idriji napravi v soboto, dne 18. maja ob pol 9. uri zvečer drugi promenadni koncert na mestnem trgu. Na binkoštni pondeljek, 20. maja pa napravi zgoraj omenjeno «godbeno društvo» izlet h gospej Katarini Podkrajšek, po domače v «Seli alko» pri Godoviču, h kateremu vabi vse podporne člane, vse prijatelje godbe, vse mestne občane kakor tudi vse iz okolice. Odhod iz Idrije ob pol 1. ure pop. Vstopnina prosta. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. V slučaju slabega vremena se koncert ne vrši, izlet se pa preloži na nedoločen čas. Odbor. Jfoj bpi mnjhmi&mmuc'. f Qa M/m hm diklih ho. tob òùm h zofo dohiL. Jlovtm Xatemi w )Ciša v najem. Hiša z vsemi pravicami za gostilno, žganjetoč, trafiko, s poštnim nabiralnikom, s precej zemlje, hlevi in kozolcem se s 1. julijem 1907 odda v najem na Bazptjn pri Lelinali nad Idrijo. Natančnejši pogoji se izvedo pri lastniku Josipu Kosu v Idriji štev. 100. Agitirajte povsod in vedno za delavsko časopisje, širite lista «"Naprej» in «Rdeči Prapor»! Za delavca je le delavski tisk! zmz: Spominjajte se tudi pri vsaki priliki na volilni sklad. Bližajo se resni časi! yoq|. delavec in vsaka delavka mora lUuti krti član svoje zadruge ter nakupovati ■ m le v zadružni prodajalnici, kar se prodaja! Svoji k svojim! Delavec k delavcu! Priporoča se delavcem, kmetom in obrtnikom pristop v „Občno konsumno društvo v Idriji" vpisano zadrugo z omejeno zavezo kjer se prodaja lino blago po najzmernejših cenah. Delavci! Naročajte se na dnevnik Naročilo za — m o s © oa -A KI (napisal bivši kaplan Hans Kirchsteiger, preložil E. Kristan.) Ta knjiga je za vsakogar pripravno in po-učljivo čtivo. Naroča se pri naši upravi. Stane 2 K 60 vin. — Delavci! Sezite po tej knjigi! Kašelj! Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušer o olajševajoče in zelo okusne Kaiserjeve prsne karamele. 5120 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažleraanosti. Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko «Tri jelke». — Zaloga pri 24—7 Danielu Pircu, lekarnarju v Idriji. Poshusife ir? priporočite = izdelke = Tydrooe tonarne hranil j I o Pragi Vlil. Cenoonihzastonj, j P. n. 1 Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznanjati, da sem Qf otvoril pri sv. Trojici ® v Demšarjevi hiši Oprt na večletne izkušnje in po- ^ polno strokovno izobrazbo,zagotavljam točno postrežbo in solidno delo po zmernih cenah. Prizadeval si bom vedno ustreči svojim cenj. naročnikom v vsakem oziru, zato se nadejam, da me bo slav. občinstvo počastilo z obilnimi naročili, za kar se priporočam [□] z odličnim spoštovanjem [g] “ Ivan Jenko « kleparski mojster v Idriji, Opomba. Istotam sprejmem tudi Tl ucenca iz poštene hiše. 31-- • S • 3S553E