179. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 7. avgusta 1899. XXXII. leto Iahaja vaak dan ivaeer, iaimli nadeti« in pnumike, ter velja po polti prejeman aa avstro-ogerske dežele za vse leto IS gld., aa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljob Ijano brea pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje detel« toliko več, kolikor poštnina anafta. — Na naročbe, brez istodobne vpo3iIjatve naročnine, ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od atiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, pO 6 kr, če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Itokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je na Kongresnem trgu St. 12. U pravni It vu naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telelon aH. 3-1. Shod v Starem trgu pri Ložu. V onem istem Starem trgu pri Lotu, koder so najete klerikalne tolpe pod vodstvom duhovnikov pred nekaj leti šiloma razgnale shod narodne stranke in zasra-movale slovensko trobojnico, v onem istem Starem trgu, katerega so smatrali od tedaj za svojo trdnjavo, se je začelo jasniti. Tudi v prijazni loški dolini zaceli so se podirati klerikalni stebri, vzlio sistematični demoralizaciji ljudstva od strani klerikalcev in vzlic duhovniški finopsaryi, nad katero z ljubeznijo čuva ljubljanski vladika. Na Pečetevem prostornem vrtu vr&il ae je včeraj popoludne shod, ki ga je sklicalo .politično in gospodarsko društvo za Notranjsko". Shoda se je udeležilo do 400 mož iz vseh krajev loške doline in tudi iz sosednjih občin. Bil je ta shod mogočen pojav, dokaz, da se je ljudstvo začelo dvigati proti klerikalnemu terorizmu, in polni onemogle jeze gledali so Peter Hanptman in njegovi pristaši čez ograjo, kako se je organizovala mogočna falanga, ki razzene sčasoma klerikalno čredo in zagotovi lepi dolini boljšo prihodnjost. Naravno je, da je vsacega ndeležnika obšel pri tem shodu spomin na lopovski naskok, ki so ga klerikalci svoj Čas uprizorili na Ferjančičev shod. Ta spomin je prouzročil, da so posamezni govorniki govorili manj obzirno in ostrejše, kakor bi bili morda govorili drugod, kjer ne vladajo take razmere, kjer ni tiste silne napetosti in tistega divjega terorizma od strani klerikalcev, kakor v Starem trgu. Shodu je predsedoval g. dr. Treo, kateri je otvoril zborovanje s kratkim ogo-vorom in pozdravil vse udeležnike ter oglašene govornike deželnega poslanca g. Božiča, deželnega odbornika g dr. T av-čarja in g. Fr. Pečeta ter želel, da bi shod obrodil obilo sadu. Prvi govornik je bil deželni poslanec g. Božič, ki se je najprej spominjal, kako so nasprotniki narodne stranke po zadnjih občnih deželnozborakih volitvah peli napredni stranki mrtvaško pesem in ji očitali, da je gnila stranka, ki nima smisla ne za potrebe kmetovalca niti za potrebe druzih stanov. In ko je narodna stranka pred nekaj leti v Starem trgu priredila shod, se klerikalna stranka ni sramovala, ta shod razgnati, da prepreči občevanje narodnih poslancev z ljudstvom. Toda nasprotna stranka se je zmotila v svojih računih. Glasovi tromb so sicer podrli zidovje Jeriha, toda vse vpitje klerikalcev ni omajalo stališča narodne stranke, ki je ta danes čvršča in trdnejša kakor kdaj poprej. (Živahno pritrjevanje.) Narodna stranka je porabila prvo pri liko, da je stopila mej Vas. Nikdar ni pozabila na Vas in tega tudi ne stori (Živahni Živio-klici), a da vidite, kako izvršuje narodna stranka svoje naloge, kako ona deluje za narodno stvar in za koristi slovenskega prebivalstva na Kranjskem, kako pa klerikalna stranka, naj se ozrem na minolo Štiriletno delovanje kranjskega deželnega zbora. To delovanje kaže najbolje, če je res narodna stranka tista gnila stranka, za katero so jo razglasili njeni nasprotniki, in če je res delovanje klerikalne stranke bilo tako blagoslovljeno, kakor se je obetalo zlasti kmetovalcem. Klerikalna stranka je prišla zmagovito in ošabno v deželni zbor. Mislilo se je, da pride z nasveti, vsled katerih se z boljšajo vse razmere in bodeta mleko in med tekla po kranjskih dolinah, a le prekmalu je nastalo veliko razočaranje. Klerikalna stranka je sprožila le malo splošno-važnih in koristnih vprašanj. Oglejmo si najprej, kaj je storila klerikalna stranka. Stavila je paralelno z narodno stranko predlog o premembi deželnega volilnega reda, da dobe tudi ŠirSi krogi volilno pravico. Doseglo se je, da se bodo volitve od slej vršile direktno in tajno. (Klic: Kleri- kalci so bili proti temu! Drugi klic: Ker jih je strah!) Klerikalna stranka je dalje predlagala ustanovitev deželne zavarovalnice in obrtnih sodišč, predlagala davčne olajšave pri prepisu kmetskih posestev, naposled pa nas ve to vala nekaj resolucij. Narodna stranka je vse te predloge podpirala z veliko vnemo, zlasti zavarovalnici je narodna stranka posvetila veliko pozornost in je svoje stališče podprla s tako tehtnimi razlogi, da so za njene pred loge glasovali tudi klerikalni poslanci. Klerikalna stranka se torej ni posebno odlikovala niti se posebno potrudila (Živahno pritrjevanje), in narodna stranka samo obžaluje, da ni imela večkrat povoda jo podpirati. Kako pa je delovala narodna stranka, o kateri so klerikalci tako zaničljivo govorili ? Narodna stranka se je postavila na širle stališče. Imela je vedno pred očmi potrebe in koristi vseh slojev, kmeta, obrtnika in trgovca, potrebe in koristi vsega slovenskega naroda. (Živahno pritrjevanje.) Delovala je z vsemi svojimi močmi in dosegla lepih vspehov. Po volitvah se je bilo število narodnih poslancev nekoliko skrčilo, a to ni narodni stranki vzelo poguma, nasprotno, narodna stranka je vsled tega še podvojila svojo delavnost Narodna stranka je v minolem zasedanju podala lepo vrsto samostalnih predlogov. Predlagala je, naj se odpove carinska pogodba z Ogrsko, in 8 pomočjo drugih deželnih zborov in raznih faktorjev se je tudi doseglo, da se vlada pri novi pogodbi vsaj tako slepo ni vdala Ogrski, kakor v prejšnjih letih. Dalje je predlagala narodna stranka, naj ae obrtnim podjetjem dovolijo davčne olajšave, da se razvije industrija, in se je zavzela za ustanovitev mirovnih sodišč To vprašanje Še ni popolnoma zrelo. Dež. odbor ima naročilo, da natančno preštu- dira to zadevo, in če se izkaže, da bi bila primerna in koristna, da jo izvrši. Narodna stranka se je nadalje zavzela za ustanovitev vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani, zavzela se je za varstvo U3tavnih praviic slovenskega naroda, in sprožila tudi vprašanje o ustanovitvi slovenskih paralelk na ljubljanski realki, ter nas veto vala ustanovitev zavarovalnice za živino. Ta zadeva je največjega pomena ravno za kmetski stan. Taka zavarovalnica za vso deželo je nujno potrebna. Na Goriškem so bili začeli snovati svoje zavarovalnice za posamezne pokrajine, a te razpadajo, ker jim nedostaje sredstev. Taka zavarovalnica bi mogla vspevati samo, če obsega vso deželo, in to namerava predlog narodne stranke. Nadalje je narodna stranka sprožila predlogo razdelitvi notranjskih gozdov.Vlada temu predlogu ni naklonjena, ker misli, da bo prvo, kar stori kmet v slučaju razdelitve gozdov, to, da vzame sekiro in pojde v gozd sekat. Če ima kmet voljo in sposobnost, da oskrbuje svoje njive in travnike, znal bo tudi svoj gozd oskrbovati, sicer pa ima vlada moč, da prepreči slabo gospodarstvo. Narodna stranka se je dalje potegovala za pomnoženje živinozdravnikov, za osnutje deželne obrtne komisije, za uredbo zdravniških taks, da bodo mogli poklicati zdravnika tudi tisti, ki živ t- v večji oddaljenosti od njegovega sedeža, in za ustanovitev obrtne šole, ki naj povzdigne našo sila zanemarjeno ubrtnost. Tudi predlog, naj se ustanovi zaklad za melioracije, je izšel iz narodne stranke. To je najkoristnejši predlog, kar jih je bilo stavljenih in največje važnosti za kmeta, ker se tako dobe sredstva za napravo vodovodov, za regulacijo rek in zgradbo cest. Ko bi narodna stranka ne bila ničesar druzega storila, ko da je sprožila to misel in dosegla nje izvedenje, bi se ji morala priznati velika zasluga za kmetsko prebivalstvo v deželi. (Živahno odobravanje.) LISTEK. »Glasbena Zora". (Izdaja Fr. Qerbi<5.) Gotovo bode prijatelj glasbene umetnosti vskliknil: „Dobro došla"! Da, „dobro došla" in dal Dog, da list obudi obilo sadu, da postane že skoraj nas strokovni organ naše glasbene umetnosti! Tacega lista smo dosedaj zelo pogrešal', in je bil res že skrajni čas, da se je to uvidelo, in se je potreba tega strokovnega glasbenega lista začela povdarjati, da se je dobil mož, ki je pripravljen temu od-pomoči z rednim izdavanjem n Glasbene Zore-. Kako to, da imamo razmeroma tako malo slovenskih skladateljev, se bode vprašal marsikdo: Ali nimamo nadarjenosti za glasbo? ali nima Slovenec veselja do glasbe ? — O ne! ne manjka se nadarjenih slovenskih sinov — in tudi veselje imajo — ali to nadarjenost je treba buditi — negovati — pripomoči do prvih vspehov — in z veseljem jih bodemo videli napredovati korak za korakom vedno višje do ponosa sebi in nam. Slovenska glasbena umetnost se bode razširila in prišla tudi izven naših mej do ugleda in veljave. Kako pa naj to nadarjenost budimo — negujemo? — Vsekakor je treba nam Slovencem glasbenega strokovnega lista, ki nadarjene mlade glasbenike podpira s tem, da jim daje prilike, objavljati bolje kompozicije, in še s t varno kritiko, katera bistri in Čisti um in okus. Koliko dobrih pesnikov smo imeli Slovenci do 1. 1871 ? Štejmo jih sedaj in poglejmo sadove, kako je naraslo število pesnikov, in vedno se oglašajo novi — in tudi naše ženstvo se oglaša in napreduje! Pesništvo je v cvitu in si je pridobilo že dosti priznanja; slovenske pesmi se prestavljajo že ne le v sosedne bratske jezike, tudi v tujih jezikih, celo Švedi nas poznajo! Da, lahko rečemo s ponosom: na pesniškem polju se ne bojimo zunanje, tuje kritike, nasprotno, veselilo bi nas, ako bi se neslovanski narodi z našo pesmijo seznanili, kritiko vali, saj ta kritika bi ne mogla biti slaba, nasprotno, za nas častna, tembolj, ako se upošteva naš mološtevilen narod, razmeroma kratka doba, odkar se slovensko .pesništvo resno neguje, naše ubožne dežele, nedostajanje šol s slovenskim poukom itd. Kdo je vzbudil te pesnike? Naši leposlovni listi, njim na čelu prvi „Dunajski Zvon" oziroma njega urednik, gospod profesor Stritar, in to hvalevredno nadaljujejo današnji slovenski leposlovni listi, s stvarno kritiko opozarjajoč na nedostatke v besedi in obliki, popravljajoč itd. Isto kar o pesništvu pa moremo reči tudi o naših prozalitih. Tudi pravi glasbeni list bode moral tako postopati. Največ je pri nas glasbenikov samoukov, in ti niso najslabši, marsikatera njih pesen se Še vedno ceni in poje, in gotovo bi bili napredovali in obogateli našo precej skromno glasbeno literaturo, da jim je bila dana prilika, to nadarjenost znanstveno izpolniti, makar le potom strokovnega lista. Spodbujeni po dobri strokovni kritiki bi se razvili in rodili najlepše umotvore. Naloga glasbenega lista bi bila toraj v prvi vrsti posvetiti večjo pozornost nadarjenim mladim glasbenikom. Harmonijo in kontrapunkt je pač marsikdo preučil, ali ne zna jih uporabiti, kakor bi po svoji nadarjenosti lahko, ker mu primanjkuje navodila; drugi ima že precej skladeb, ali ne upa se ž njimi na dan, boječ se kritike. Enemu in drugemu odporaore lahko strokovni list, ako se sistematično po*ne baviti tudi z začetniki, n. pr.: List bi pisal v svojih ocenah: harmonizacija v tem — onem taktu prisiljena — napačna itd., le ne pretesnosrčno s pravili skritih kvint — skladeb itd., saj nahajamo pri slovečih skladateljih še celo čiste povprečne kvinte itd., seveda ne iz nevednosti, ampak nalašč! Le malo več kontrapunkta, vsaj med sopranom in basom, ali tenorjem I. in II. gim. basom, malo več gibčnosti v sedanjih glasovih itd., tukaj se pa dobro podaje kano-nična oblika, tam samospev za tenor ni na mestu, ga ni potreba, zbor naj bi bil nadaljeval, sploh pa ni misel pogojena itd. Tako bi se polagoma, rekel bi nekam re-kapituliral pouk o harmoniji, kontrapunktu, oblikoslovju itd. Osobito bi bilo treba se malo obširneje baviti z oblikoslovjem („Formenlehrer"); za harmonijo in kontrapunkt imamo pač Forsterjevo izdajo o tem, vsak glasbenik ima pač že tudi dela večjih nemških autorjev, ali z oblikoslovjem se bavi malokdo obširneje — Slovenci pač nimamo znanstvene knjige o oblikoslovju — ali dobi se takih knjig v druzih jezikih dovolj; seveda stanejo knjige dosti denarja — in tako se raji samouki zadovolć s posnemanjem. Za kratko pesem, malo balado se že izhaja, zadene slučajno, ali tudi ne napreduje se, ostati pa ne smemo samo pri teh malih glasbenih oblikah pesni, treba se bode tudi poskusiti v sonatinah, sonatah, simfonijah, večjih arijah itd., oratorijih, treba se bode tudi baviti z orkestralno glasbo. Gradiva toraj dosti za glasbeni list. »Glasbena Zora" hoče tem potrebam vstreči, ako dobi dovolj gmotne podpore. Ležeče je toraj sedaj na občinstvu, da to podjetje podpira in pripomore tako k napredku slovenske glasbe. Naši glasbeni veljaki in na konserva* torjih izprašani gospodje profesorji pa upam, da bodo „ Glasbeni Zori" z dobrim svetom in sodelovanjem pripomogli do za*.., želje nega uspeha. L. Pahor. Narodna stranka je stavila v Štirih letih 16 občevažnih predlogov, klerikalna stranka pa samo Štiri. Narodna stranka je pa tudi sodelovala pri osnutji gospodinjske šole za kmetska dekleta, posvečevala je svojo pozornost uredbi učiteljskih in uradniških plač, vedofi, da je le od zadovoljnega učiteljstva in urad-ništva pričakovati koristnega delovanja, pri premembi realcnega zakona in končno pri zakonu o zlaganju zemljišč, vsled katerega se bo zvišala vrednost zemljišč. O tem, za kmetsko ljudstvo toli važnem zakonu je poročal oni isti dr. Tavčar, kateremu se drznejo klerikalci očitati, da nima srca za kmeta. Narodna stranka je sicer posvečevala posebno pazljivost tudi železnicam in sploh vsakemu nasvetu, naj pride od katerekoli strani, v svesti si, da je prava narodna stranka i^Burno pritrjevanje) V tej dobi deželnozborskega delovanja sklenila se je tudi sprava. Boja. ki so ga bili začeli klerikalci, ni bil nihče vesel. Vsi smo želeli miru. in ko smo čuli obupne klice obmejnih rojakov, podpisali smo spravo, Če tudi je bilo o njej marsikaj, česar bi sicer ne bili podpisali. Spravna pogodba se je podpisala, in jo je nar. stranka držala. Veže jo čast, vežejo moška beseda, da svojih podpisov ne skruni. Klerikalna stranka pa je svojo moško besedo pri prvi priliki požrla. (Vihamo pritrjevanje. Klici: Sramota!) To postopanje naredi utis, daje klerikalna stranka sklenila spravo, samo da bi javno mnenje prevarila, da bi mogla reči, kako smo miroljubni Sprava :e bila od strani klerikalne stranke le politično sleparstvo. (Burno pritrjevanje. Klici: Tako je! Res je!) Pri tej priliki se ne more zamolčati, da so se obmejni Slovenci glede sprave kaj čudno vedli (Klici: Jako čudno!) Ko se je sprava sklepala, rotili so nas na vse možne načine, naj jo podpišemo, naj jim pomoremo: a ko so klerikalci snedli svojo besedo in poteptali spravo, tedaj niso imeli niti najrahlejše grajalne besede za to početje i Klici: To je značilno.), kar mora napraviti utis, da so bili tudi njihovi obupni klici gola fraza! (Posamezen ugovor: Ne, fraza niso bili. Živahni protiugovori in klici: Božič ima prav!) V gotovih vprašanjih sta slovenski stranki hodili vsaka svojo pot. Taka vprašanja so gledališče, višja dekliška šola, kon-sumna društva in podpora ,Naši straži". Vsak narod, ki hoče napredovati, potrebuje kulturnih sredstev. Tudi gledališče je tako sredstvo. Klerikalna stranka je porabila podporo gledališču za agitacijo, češ, da se porabljajo žulji kmetskega ljudstva za podporo gledališča. To je grda laž. Ljubljana sama plačuje več kakor tretjino vseh deželnih davkov, a podpore dobiva jako malo. Kar dobiva za gledališče, ni še v nobenem razmerju s tem, kar plačuje. Sicer pa zastopniki mest glasujejo za podporo kmetom celo tedaj, kadar to ni v interesu njihovih volilcev. Da gledališka podpora ne sega v meso kmetskega stanu, dokazuje okolnost, da je klerikalna stranka pri spravi sama priznala opravičenost podpore. „Naša straža" je bila ustanovljena v obrambo obmejnih Slovencev. Narodna stranka se je zavzela za društvo, ali že pri osnovalnem shodu se je pokazalo, da hoče klerikalna stranka ž njim dobiti klerikalno agitacijsko društvo. Mi nismo in ne moremo glasovati za podporo temu društvu, dokler se ne postavi na isto stališče, na katerem stoji družba sv. Cirila in Metoia. Dckler iz klerikalne straže ne postane resnična narodna straža, dotlej ne bomo glasovali za podporo temu društvu. (Burno pritrjevanje.) To je v kratkih obrisih delovanje narodne stranke v minolih štirih letih. Ako sodimo stranke po njihovem delu, potem je kukavno delovanje klerikalne najostrejša obsodba te stranke. Tisti kamen, ki so ga vrgli klerikalci na narodno stranko, sedaj lahko nanjo nazaj vržemo. (Klici: Tako je!) Ko so klerikalci pred nekaj leti pod vodstvom starotrškega duhovnika razgnali shod narodne stranke, je dotični duhovnik vrgel klobuk v zrak in zaklical „Kristus, ti si zmagal!1 Mi pa lahko sedaj zakličemo: „Klerikalna stranka — še nisi zmagala!" (Burno dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje) Drugi govornik je bil dr. Tavčar. Zborovalci so ga živahno pozdravili. Njegov govor o klerikalni organizaciji priobčimo jutri. O ustanovitvi nar gospodarskega društva je poročal posest, gosp. Fran Peče, ki je najprej v daljšem govoru pojasnil vzroke ustanovitve tega novega društva ter razlagal namene ustanoviteljev oziroma osvetlil primerno druga slična že obstoječa društva in njih delovanje. V prv\ vrsti, rekel je govornik, omenjam, kar je gotovo vsem dobro znano, kako danes rasto po vsem Kranjskem takozvane kmetijske zadruge, konsumna društva, posojilnice in kdo da izste vstanovlja. Povdarjati mi je pri tem v prvi vrsti in pred vsem, da se imenovana društva v največ slučajih ustanavljajo tam, koder jih ni treba, povsod pa z gotovo tendenco, to je v politične svrhe. Zlasti je to trditi o konsumnih društvih, katera naj bi se pozneje, kakor nasprotniki trde, prelevila v kmetijske zadruge. Ne trdim, da je konsumnim društvom sploh obstoj odrekati, ker so tudi po nekod ugodna tla z a ista oziroma so rea potrebna Smelo pa trdim, da za nje na Kranjskem ni nikjer mesta in se ne dajo na noben način opravičevati kot potrebna, in so ista sploh le shajališča in torišča za politične eksperimente in dober del organizacije izvrstne p ron one i rane politične klike oziroma stranke. Moralne podlage za obstoj teh društev ni nikake, ker se na Kranjskem pri trgovini in obrtu nikjer ne odira, zlasti ko je konkurenca med domačini itak velika, da isti z velikim svojim trudom in pridobljenimi zaslužki komaj životarijo. Nasprotno pa je res, kar tu izrecno povdarjam, da se ta društva le radi tega ustanavljajo, da se zanete velik boj med stanovi, to je med kmetom in delavcem na eni strani, in trgovcem in obrtnikom na drugi strani, in to radi tega, da politično njim nepokorna stanova, to je trgovca in obrtnika, uničijo, kmetu in delavcu pa, kateremu so se za jeroba za voditelja in .dobrotnika" vsilili pa nič ne koristijo, ampak celo kar je dokazano v moralnem in gmotnem oziru škodujejo. Vprašam Vas, se li more trditi o že tu obstoječem društvu, da je naši dolini oziroma kmetske mu stanu kaj koristilo? Vprašam vas le za en konkreten slučaj — in res za redne dobrote — katere bi se morale lahko navesti, da je imelo kons. društvo za kmetski stan pomen in trajnih dobrih posledic ? Res je pa, da je isto zbog tendence, s katero je bilo ustanovljeno, v katerem smislu tudi celi čas deluje, napravilo obilo gorja in sovraštva tu v naših domačih lepih krajih, da je razburilo popolnoma brez potrebe preje mirno v medsebojni ljubezni in spoštovanju živeče prebivalstvo, ter zasejalo gnilo seme sovraštva in zavisti. Smelo tedaj trdim o tacih dru štvib, ni treba, da so le društva sovraštva in društva nemoralnosti. Nasproten temu pa je naš namen, kateri hočemo danes vstvariti narodno gospodarsko društvo. V prvi vrsti bode namen, da se med seboj spoznamo, da se med seboj ljub imo in si z združenimi močmi pomagamo do boljših časov, ter da ugled in koristi kmetskega stanu povzdignemo. Tudi mi drugi, katerim se dostikrat brez dokazila predbaciva nebrižnost za kmetski stan, katerim se celo od gotove strani in od gotovih gospodov očita sovraštvo, preziranje in zaničevanje kmetskega in delavskega stanu, tudi mi čutimo toplo in gorko s tema stanovoma, saj smo tudi mi posestniki, kmetje tudi delavci, kateri se borimo za vsakdanji kruh, ter dobro vemo, da le trden in pošten kmetski in delavni stan je naša opora, katera stanova nam dajeta zaslužka, ter sm o vspričo tega tudi uverjeni in namenjeni, delovati v prid istih, ker le z dobrimi časi kmetskega in delavskega stanu spojena je tudi naša boljša bodočnost. Prezirajte tedaj dosledno vselej in povsod klevetnike, kateri obrekujejo naše dobre namene, prepričajte se po našem delovanju, da imamo res blage namene za vaš stan, da ne iščemo z svojim truda-polnim in skrbi polnim brezplačnim delovanjem svoje koristi in časti, temuč da hočemo z ljubeznijo in z združenimi močmi pomagati Vam, ker vemo, da smo izšli iz kmeta, in da nam je obstoj le tedaj osiguran, če pomagamo kmetu in delavcu in če mu pripomorem« do boljših časov, da bodeta z mirnim sroem sledila svojemu poklicu in postala trdna, spoštovana stebra naše države in ljube slovenske domovino. Ustanoviti hočemo tedaj narodno gospodarsko društvo v prvi vrsti ▼ to, da pomoremo zanemarjenemu kmetskemu in delavskemu stanu do povzdiga dohodkov in ugleda obenem pa vblažiti nasprot-stva med stanovi in vstvariti trdno podlago k medsebojni ljubezni, in spoštovanji, ter tako z združenimi močmi delovati in zagotoviti boljših časov. Govornik je potem obširneje razpravljal o smotrih novega društva o sredstvih, s katerimi jih hoče doseči in ob živahnem pritrjevanju poslušalcev obrazložil pravila novega društva. S tem je bil ta za ložko dolino pomembni shod končan, in ga je dr. T r e o z nekaterimi primernimi besedami zaključil. Po shodu je bilo vpisovanje udov v novo gospodarsko društvo, kateremu je želeti najboljši vspeh. _ Čehi na Slovenskem. Veličastno so se vzdigovali vrhovi gorenjskih gora okrog očaka Triglava iz jutranjih megla, ko se je ustavil vlak s češkimi izletniki — z malone poldrugostoglavo živahno družino — v Lescah. V imenu „Save" jih je pozdravila osmerica akademikov, na čelu tovariš Vari. Zahvalil se je za vsprejem g. prof. Hrasky, ki je kot pokrovitelj ekspedicije prišel že na predvečer v Lesce. Takoj je zavladala navdušenost na vseh obrazih. Zavest, da so stopili na bratska domača tla, in pa krasna priroda, v katero so se vsipali iz zaduhlih vagonov, je govorila več, nego vsaka beseda. Ali treba je bilo na Bled, čegar varuha — stari Grad in »strmi Babji zob" sta jih dobrodušno vabila in klicala Naglo je bilo vse na vozovih, katere je bil poslal blejski vsprejemni odbor na kolodvor. In potem je šlo med neprestanim občudovanjem krasne prirode proti Bledu. Da so vrli Blejci že na nogah, oznanjali so glasni streli iz to-pičev, ki so grmeli z griča pri Zagoricah. Tu so plapolale slovenske zastave, in krasen slavolok se je razpenjal črez cesto. Vozovi so drčali ob jezeru, mimo spečih vil in domačih hiš, iz katerih pa je že gledal marsikak slovenski obrazek. Pri Pe-tranu se je ustavila cela dolga vrsta voz in zavžila mal zajutrk. Prvi pogled na jezero je bil vse očaral. Kar sedeti se ni dalo pri mizah. Nestrpno so stopali ob ograji, nekateri so si zatekali rokave in si svežili v vabljivi vodi roke in obraz, drugi pa so poskakali v kopališče. Po dolgotrajni vožnji jim je dobro dela jezerska voda. — Hkrati so se jeli zbirati od vseh strani čolni, katere je poskrbel odbor. Vse se je vršilo točno. Cela množica je zasedla ladije, in iz močnih, junaških grl je privrelo na dan: »Hej Slovani!" Ladije so pristale na na otoku. Črez vse dolge stopnice se je razsula množica. A predno je dosegla vrh stopnic, vstrmela je nad presenetljivim pozdravom. Na ravnici vrh stopnic je stal v okrogu dični pevski zbor blejskega ,,Bralnega društva" s pevovodjem, nadučiteljem g. Rusom na čelu. Iz grl vrlih gorenjskih pevcev je zadonela Češko-slovanska pesem „Kje dom je moj?" Bil je to vzvišen pogled, ko je jutranje solnce obsevalo izza Straže četo slovenskih pevk v narodnih nošah, za njimi krepko vrsto gorenjskih korenjakov v zelenih .lajbčih", pred njimi pa po celih stopnicah razlito trumo čeških gostov. Zavladala je nepopisna radost, ki si je dajala duška poslej na jezeru, ko je pevska ladija z zastavo veslala po sredi, okrog nje pa druge ladije. Pevski zbor je pel „Po jezeru", Otok bleski", „Ljubico", „V gorenjsko oziram" itd. Vse jezero je živelo, in od strmega gradu je drhte odgovarjal mrmrajoči jek na krepke akorde. V zdraviliščnem parku se je izstopilo. Cela truma se je napotila v gostilno Pe-temel k zajutrku. Vladala je domača živahnost. Domačini in Čehi so se pomešali in se pogovarjali vsak v svojem jeziku. — Pri Peternelu je bil pripravljen zajutrk iz mrzlih jedij in piva. Na košatem vrtu je vse posedlo okrog pripravljenih miz. Po malem oddihu je vstal g. državni poslanec dr. Ferjančič. Vse je utihnilo. Govoril je blizu tako le: „ Velecenj eni in mili nam slovanski bratje! Ko smo izvedeli, da pridete v našo domovino, bila nam je skrb, da Vas po svojih skromnih močeh dostojno sprejmemo in Vam dokažemo, kako smo veseli Vašega prihoda. Vodil nas je pa tudi čut dolžnosti, da Vam povrnemo ljubav, katero ste izkazovali našim akademikom, ki so bili na pomlad prišli v zlato Prago. — Ve-lecenjeni bratje! Žalimo Vam, da ae Vam globoko v čut in srce vtisne trenotek, ko ste prvič atopili na slovensko zemljo. Izbrali ste si zato naš rajaki Bled, ob vznožja Triglava, naj lepši del naše krasne slovenske domovine. O njem poje naš prvi lirik Prešern: .Dežela kranjaka nima lepš'ga kraja, kot je z okolco ta podoba raja". V nekaterih urah pridete v belo Ljubljano. Videli boste, kako se dviguje naša metropola liki Feniks iz razvalin, nastalih vsled groznega potresa leta 1895. Pot Vas pelje dalje v Poatojino, kjer boste občudovali podzemeljske krasote, — in dalje izstopite v zaslovelem mestecu Celju, kjer boste videli, kako se naš rod za svojo zemljo nevstrašeno bori z mogočnim tujcem. Mili nam bratje, povsod boste občudovali kras te zemlje, katero imenujemo svojo domovino. Osvedočeni smo, da se Vam vrine zavest, da je ta zemlja vredna, da jo čuvamo zase in za slovanstvo, in da z vzajemnimi močmi zabranimo, da bi ae te zemlje polastil tujec. Ko atopite v praktično življenje in postanete zastopniki svojega naroda, spominjajte se tega potovanja, spominjajte ae slovenske domovine in rodu, kateri biva v njej, in čegar srca bijejo za Vas in slovanske brate v obče. To potovanje naj izvrši v Vas vez vzajemnosti tako, da boste vselej Vi zastavljali svoje moči za nas, kakor mi za Vas. Da se to zgodi, v to pomozi Bog in moč slovanstva! Bog Vas sprejmi preko slovenske domovine. Na zdar!" Po teh presrčnih besedah odličnjaka slovenskega so zaorili burni: Na zdar! Živio! Slava! Gospodu drju Ferjančiču se je zahvalil s kratkimi, gorkimi besedami voditelj ekspedicije, dr. Hynek. Pevci so zapeli se enkrat: .Kje dom je moj?" Potem je govoril profesor H r a s k /. Spominjal se je vožnje s Češkega in opozarjal na surovi napad, s katerim se je sprejelo češke izletnike v St. Michelu, omenjal je dolgo vrsto nesramnih insultacij, ki so deževale na izletnike, ko so se peljali čez besno nemško morje k svojim bratom. Divjajo zoper nas, je rekel gospod profesor, ker se nas boje*, ker se družimo in zavedamo, da smo Slovani, bratje. Saj jih poznamo ; to so oni ljudje, ki hočejo prej vse zdrobiti, uničiti celo državo, samo ne priznati Slovanom pravic, ki jim gredo. Ali to nas ne straši. Prav ta besnost nemška naj skuje med avstrijskimi Slovani vez, katera se bo krasno izkazala takrat, ko bo Avstrija spoznala, da se mora okrasiti s to vezjo, če neče, da jo razbije vihar. Gospod profesor je govoril slovenski, in razumelo ga je vse. In vse je za njim dvigalo desnico in prisegalo, „da srce zvesto kakor zdaj, ostalo bode vekomaj!" Slovenske narodne pesmi, katere je na to pel pevski zbor, so očarale vse občinstvo. Strmo je občudovalo te zvonke soprane, krepke tenore in mogočni bas. Damam so stopile solze v oči, ko je potem nastopil profesor Hrnka iz Jičina, in občudovaje to petje in napivaje pevcem zaklical: „In koliko takih krasnih slovanskih glasov je vtonilo v tujem morju, ki buta ob slovensko zemljo!" Le prehitro so potekle krasne urice. Bilo je treba oditi proti beli Ljubljani. Narodne dame: na čelu gospa dr. Ferjančičeva, ob njeni strani gospice Souvanova, Moosova,Winterhalterjeva, Anica Ferjančičeva so obdarovale izletnike s planinskimi cvetlicami. Med burnim postavljanjem so se na to odpeljali mili gostje. Vtis, katerega so dobili severni bratje, ko so prvič stopili na slovenska tla, je bil veličasten. K tem je mnogo doprinesel naš divni Bled, vse drugo pa požrtvovalnost zavednih Blejcev in odličnih Slovencev, bi-vajočih na Bledu na letovišču. Med temi gre največja zahvala g. podpredsedniku drju. Ferjančiču, ki je celo akcijo započet in jako spretno vodil, dalje gg. Peternelu, Iv. Rusu, Pretnarju, ki so skrbeli za vozove, g. Repo tu, ki je z veliko vestnostjo zbral zadostno število ladij in celemu odboru „Bralnega društva". Izborna pa se mora imenovati ideja gosp. nadučitelja Rusa, pozdraviti Čehe s petjem. Občudovanja vreden je njegov napor, da je ob šesti uri zjutraj mogel zbrati že svojo pevsko četo na otoku. In ta pevska četa je njemu kot pevovodji v vso čast. Častno j« nastopil z njo pred mladin svetom, ki bo nesel slavo slovenske pesmi po limem češkem sveto. ' (Konec prih.) V IjMttljMl, 7. avgusta. Najnovejša teorija Madjarov. Podpredsednik ogrske dri. zbornice, Bela pl. Tallian je imel na Petofijevi slav-nosti govor, v katerem je trdil, daje možno biti Ifadjar tudi z mešano krvjo, da celo s tujim jezikom. Narodi pod krono sv. Štefana so tudi etnografsko madjarska enota. Hrvatje Srbi, Rumunci, Slovaki in Nemci bo — Madjari „Budap. Hirlap" to blazno trditev Tallianovo z vsoresnobo zgodovinsko dokazuje, češ, Madjari imajo v svoji krvi kri Perzov, Rusov, Židov in Nemcev, toda ta različna kri ni mogla uničiti krvi Ar-pada, ki daje venderle vsemu rodu poseben znak. ,B. H." dokazuje, da so Hrvatje vzlio svojemu jeziku pristni Madjari, ki pa so toli neumni, da se borć proti lastnemu, madjarskemu rodu . . . Madjari so pač mojstri v vsakem ozira! Obravnava proti beligrajskim zarotnikom. ,N. Fr. Presse" poročajo iz Belega-grada, da se je omejilo sodno postopanje na mnogo manjše število, kakor se je mislilo s početka. Tekom preiskave je bilo že več ljudij izpuščenih, tako da bode stalo pred sodiščem le okoli 20 oseb. „Povdariti se mora, da je složno (?) postopanje evropskega časopisja, ki je priporočalo srbski vladi zmerno in objektivno obravnavanje afCre, prav mnogo pripomoglo, da se vede srbska vlada sedaj mnogo zmernejše". Tako piše ,N. Fr. Pr.", ki je bila spočetka prav tako vneta za Milana in je prav tako napadala radikalce kakor različni avstrijski oficiozni ter podkupljeni časopisi 1 Danes pa igra tudi večina teh listov že na drugi piščalki. Kralj Aleksander zapusti v kratkem Beligrad ter pojde v Karlove vare. Ali pojde Milan z njim, še ni znano. Revolucija na San Domingu. Umor predsednika Heureauxa je bil začetek revolucije na San Domingu. Sedaj so se tudi na severu dominikanske republike, v Santiagu, dvignili nekateri generali, v Concepcion de la Vega pa stojo pristaši Jimeneza pod orožjem. Državljanska vojna ae je začela in vse kaže, da so jo izzvali Američani. Francija že poživlja Nemčijo, naj poseže vmes, sicer bodo trpeli njeni trgovinski interesi vdliko Škodo. Nemčija ima na Haitiju največjo financialno in komercialno situacijo, poleg Nemčije pa Francija in Italija. Te države — piše »Matin" — se morajo zvezati, da zabranijo pohlepnim Američanom polastiti se te bogate dežele ter da ne uveljavijo tudi svoje „monroe-diaciplino". Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. avgusta. — Čehi v Ljubljani. Sprejem Čehov v Ljubljani je bil najprisrčnejši. Povsod, koder so hodili Čehi, pri vstopu v Ljubljano, na kolodvoru, pri sprevodu po mestu, pred „Narodnim domom", v Šiški, na banketu in drugod, so pozdravljali Slovenci Čehe najlepše. Radi nedostatka' prostora priobčimo obširnejši popis jutri. — Protestni shodi proti nagodbi In sladkornemu davku. Včeraj smo imeli dva taka shoda. Socialni demokrati so zborovali pri Koslerju, krščanski socialisti pa na starem strelišču. Poslednji shod je bil navadna komedija. Klerikalni poslanci so ostali vsi doma, niti „oče krščanskega socializma", dr. Krek se ni prikazal na tem shodu. Kako tudi, ko so v „Vaterlandu" naznanili, da bodo z veseljem glasovali za novi davek na sladkor. Mej stališčem krščanskih soci alnih delavcev in mej stališčem klerikalnih poslancev vlada sedaj nasprotje, a prav ker to nasprotje v načelih nima prav nobenega reelnega pomena, zato smemo krščansko socialni shod imenovati nerodno predpustno komedijo. Krščanski socialisti so proti § 14. in proti davku na sladkor, klerikalni po slanoi pa za § 14. in za novi davek na sladkor, ter hočejo zanj glasovati, a vzlio temu so krščanski socialisti in klerikalni poslanci slej kakor prej najboljši prijatelji. Ti krščanski socialisti so pač politični otroci in še popolnoma nezreli za javno življenje Njih shodek ne bo imel druzega vspeha, kakor da bo Wolfova „Oatdeutsche Rund sohau" ponosno povdarjala, da se tudi „slovensko ljudstvo" dviga proti sedanji vladi. Najžalostnejšo vlogo Igrajo, pri tem Meri kalni poslanci. Oni so soodgovorni m vladno naredbo o nagodbi, oni hočejo zanjo glasovati, pa nimajo toliko možatosti in značajnosti, da bi svoje stališče odkrito priznali, nego pošiljajo krščanske socialiste, da uprizori predstavo, s katero se naj ljudstvo premoti in se mu naj vcepi mnenje, da je v sa klerikalna stranka s poslanci proti novemu obremenjenju ljudstva. Ti klerikalni gospodje poslanci so, kar se tiče politične honetnosti, pač vsi skupaj sami Žitniki. — Sprejem Čehov v Sv. Mihaelu. Ko so dospeli češki gosti do sv. Mihaela, so se ondi ustavili ter obedovali. Potem so mimo čakali vlaka. Z brzo vlakom pa se je pripeljalo okoli 300 ljudij, katerim se je čitala besnost že na obrazih. Ker so govorili Čehi med seboj v svoji materinščini, so jih začeli Nemci takoj izzivati. Čehi pa so jih ignorirali. To pa je Nemce razbesnilo še bolj. Z brutalno silo so pahnili Čehe s perona ter jih rinili k vlaku, da so bili Čehi v smrti i nevarnosti. Da se rešijo nemške druhali, so stopili Čehi med dva stoječa vlaka ter naglo zasedli vagone. Nemci pa so jih psovali, jim žugali s palicami in pestmi ter jim grozili na vse možne načine. Čehi pa so ostali mirni ter se niso dali izzvati, kar je Nemce še najbolj togotilo. Upali so, da izzovejo pretep, v katerem bi ostali vsled svoje velike večine seveda zmagovalci, toda Čehi so jim veselje popolnoma pokazili ter jim pokazali, da njihove surovosti le z zaničevanjem ignorirajo. Tudi na naslednjih postajah je pričakovala Čehe povsod tolpa bes-nečih Nemcev, katerim pa so se Čehi samo smejali, ne da bi kakorkoli reagirali. V Beljaku pa so iznenadili Čehe ondotni Tev-toni s tem, da so prišli sredi noči na peron ter zapeli pred vlakom prelepo pes-mico: „Die Wacht am Rhein", kar je Čehe prav posebno zabavalo. — Veselics na korist Vodnikovemu domu, ki jo je priredila včeraj čitalnica v Šiški, seje ponesla prav izborno. Prostrano dvorišče in hladni vrt Pogačnikove gostilne „Pri združenju* sta bila natlačeno polna že kmalu po pričetku veselice. Domači mešani zbor čitalnice in pa vrlo pevsko društvo „ Slavec" sta i zvajala pevski program tako izborno, da je donela po vsaki točki glasna pohvala. Posebno omeniti nam je nov mešan zbor Gerbićev „Pozdrav pomladi", ki so ga brhke pevke in domači pevci peli tako dobro, da so ga na obče zahtevanje morali ponoviti. Tudi ostali mešani zbori so našli glasno odobravanje. „Slavec" se je včeraj še posebno odlikoval, in gre njemu in g.Đenišku, ki je vodil ves pevski vspored, najtoplejša hvala za res izboino petje. Ko so kmalu po pričetku dospeli češki gostje, jih je občinstvo pozdravljalo simpatično z živahnimi klici: Ži veli Čehi! Na zdar! Imenom čitalnice jih je pozdravil tajnik g. Jančigaj, zahvalil pa se je g. Hynek, z ognjevitimi besedami zatrjujoč slovansko vzajemnost i n poudarjajoč skupnost Čeških in slovenskih teženj. Besede BMi se ne dame" so našle gromovit odmev. Predsednik Čitalnice, g. Fr. Dren i k, je, razloživši namen veselice, pozdravil mnogobrojno občinstvo in izrekel zahvalo vsem podpornikom in darovalcem, v prvi vrsti vzornemu mecenu Strossmavru. Vojaška godba, ki je nalašč prišla iz Rakeka, je neumorno svirala tudi mnogo slovanskih točk. Brhke Šiškarice v narednih nošah so skrbele, da je marsikomu Fortuna naklonila prijetno presenečenje pri srečolovu. Končno naj še omenimo, da je g. Pogačnik skrbel za dobro pijačo in jed in za točno postrežbo, tako da so bili obiskovalci veselice, ki je imela tudi lep gmoten vspeh, v vsakem oziru zadovoljni. — Pristni katoličani med seboj. Kaplana Mauringa ko neumno društvo na Igu ima svojo gostilno pri Janž eljnu. Ta gostilna je deležna posebne naklonjenosti župana Zdravje. Z ozirom na to je bila sinoči ob 8. uri zvečer godba v tej krčmi. Tacega prestopka policijskega reda bi župan Zdravje, ki je ob jednem načelnik ko neumnega društva, v drogi krčmi gotovo ne strpel. Mi se le čudimo okrajnemu glavarstvu, da se za vse lo nič ne zmeni. Sinoči je bila torej godba v gostilni katoliškega konsumnega društva. Zbrani bo bili naj pristne jši katoličani, najvernejši pristaši kaplana Mauringa, in ti izvrstni možje so se seveda tudi stepli. Pretepali so se seveda na katolilkonarodni podlagi — prav krepko in Jakobu Mirtu s velikim nožem roko vso prese- kali in razmesarili- Fanta so Se sinoči peljali v ljubljansko bolnico, orožniki pa so šli iskat napadalca, ki se zove Pucihar, po domače Zvončkov, in je jeden prvih stebrov Mauringove stranke na Igu. Tu pač vidimo, kako blažilen je vpliv klerikalizma in katoliških konsumnih društev, o katerih nujni potrebi je naš gospod knezoškof trdno prepričan. — Vzgleden katoliški duhovnik. Cerkniški kaplan Lavrenčič je te dni pozno v noči kolovratil po cerkniškem trgu. Menda je inspicir al gostilne, ali pa si je hladil živce, ki so vsled napornega dela v kon sumnem društvu baje zelo občutni. Ko se je tako — seveda popolnoma trezen, kakor je že njegova navada — potikal po Cerknici, je naletel na necega pijančka, ki je nezadovoljnosti s svojo usodo dajal duška na ta način, da je krepko preklinjal. Kaplan Lavrenčič je tega pijančka brez vsacega povoda napadel in ga s takozvanim „bokserjem" s tako silo udaril po glavi, da je moža hipoma oblila kri, in da se je brez zavesti zgrudil na tla. Stvar se j e naznanila orožnikom, ki so jo tudi ovadili sodišču, katero pa do včerajšnjega dne blagoslovljenega pretepača še zaslišalo ni. Res, lepe razmere so zavladale v deželi I Zdaj napadajo kaplanje že ponoči z „bokserji" ljudi, ki jim ničesar storili niso j zdaj človek že ni več varen, da ga kak podivjan kaplan kar zlepa ponoči zavratno ne ubije. Škof je lahko ponosen na te svoje ljubljence I Drugi škofje bi se tacih duhovnikov, ki razširjajo žganjepitje ali z „bok-serji" pobijajo ljudi, sramovali v dno duše, ali pri nas zahtevajo oziri na katoliško stranko, da drži škof nad temi ljudmi svojo roko. Kako bi se sicer tudi godilo tej stranki, Če bi ne delala s Šnopsom in z bokserji! — Pazite na otroke. V Gradašci so se včer a j kopali nekateri otroci iz Trno vega. Neki Novakov otrok bi bil kmalu utonil, da ni prihitel neki gospod Kovačič in ga rešil iz vode. To vender ni prav, da p uščajo stariši otroke brez varstva. — Klub slovenskih biciklistov zs Kamnik In okolico imel je svoj redni občni zbor dne 28. julija v Domžalah, pri katerem je bil izvoljen načelnikom g. Faj-diga. lesotržec v Kamniku, njega namestnik g. Pevec, to varnar v Dolu, tajnikom g Pohlin v Kamniku, blagajnikom g I. Adamič v Domžalah. G. Skok gospodarjem in odborniko m g. Fr. Majdič v Jaršah. Občni zbor sprejel je tudi resolucijo, katera seje doposlala si. deželnemu predsedstvu glede reda na cestah itd. — Posojilnica v Ribnici. Meseca julija t. 1. vložilo je 140 strank 19.9G2 gld. 63 kr., vzdignilo 91 strank 12.199 gld. 85 kr., 23 strankam pa se je izplačalo posojila 8135 gld. Promet za mesec julij 49710 gld. 67i 9 kr. — Potres, ki se je primeril 5. t. m. na Koroškem so isti dan ob 7. uri 20 min. dobro čutili tudi na Bledu, v Planini nad Jesenicami, kjer je trajal približno 3 sekunde in v Kamniku, kjer se je čulo podzemsko hučanje, in kj er so ženice prav brzih nog hitele iz cerkve. — Ormoško okr. učiteljsko društvo izvolilo je odposlancem v Gorico k občn. zboru „Zaveže* sledeče gospode: Antona Porekarja, nadučitelja na Humu, Josipa RajŠpa, učitelja v Ormožu in Ivana Toma-Žiča, učitelja na Svetinjah, namestnike gg.: Antona Kosija, učitelja v Središču, Frana Serajnika, učitelja v Središču in Ernesta Slanca, nadučitelja pri Sv. Bolfenku. Za š tajerski „Lehrerbund" gg.! Antona Porekarja, učit. na Humu in Ivana Košarja, pri Veliki nedelji. Namestniki so: g. Varhnik v Svetinjah in gdč. I. Kahl pri Vel. Nedelji. — Župsnsks kriza v Trstu. Mej tržaškim Županom in mej takozvano mestno delegacijo je nastal konflikt. Župan je, ne da bi bil komu iz obč. sveta kaj povedal, pop olnoma samooblastno suspendiral upravnika Millatovicza, ko je zasledil defravda-oijo v znesku 24.000 gld., ki jo je storil Millatovicz, ter je slednjemu dal toliko Časa, da je pobegnil v Ameriko in Šele potem vso stvar naznanil drž. pravdništvu in ti nanci. Delegacija je 15. m. m, ko je izvedela za omenjeno defravdaoijo, sklenila, naj se začne posebna preiskava. Župan pa je ta aklep razveljavil, vsled česar je nastal konflikt. Sodeč po izvajanji laških listov, se mestna delegacija nikakor ne uda. Udati se bo moral torej župan ali pa bo moral odstopiti. • Iz domotožfa samomorilec. V Mo- starju se je pred nekaterimi dnevi usmrtil iz domotoŽja vojak Toth, ki je bil prestavljen tja z Ogrskega. * Slamniki zs konje. V Parizu se usmili vsak kočijaž svojih konj ter jim da širok slamnik, ki ni sicer eleganten, a dela jako mnogo sence. Radi neelegantnih klobukov konj se ljudje smejejo. „Figaro" pa meni: Kdo ve*, kako mislijo konji o naših klobukih ?! Književnost. — Vzgoja in omika ali izvir sreče. Spisal Jožef Valenčič. O tej velezanimivi knjigi, ki je nekak slovenski „Knigge", so prinesli doslej prav laskava priporočila „Slovenski Narod", „Slovenec*, „Slovenski List", „Soča" in „Ljubljanski Zvon". Dobi se za 1 gld. 80 kr. le pri pisatelju v Ljubljani, Stari trg št. 4, III. nadstropje. — ,.Uskrsnuće", grofa Leva Tolstega slavni roman, katerega je prevel Milan pl. Mareko v ić na hrvatski jezik, se je zopet pomnožil za jeden zvezek. Do sedaj imamo že sedem s nopičev, iz katerih je lehko spoznati, kako krasen je ta najnovejši ruski roman. Prestavljen je v lepo, gladko, tudi Slovencem lahko umljivo hrvaščino; zato „Uskrsnuće" kar najtopleje priporočamo NaroČi se Iebko pri knjigotržcu L. S c h \v e n t-nerju v Ljubljani Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 7. avgusta. Iz najrazličnejših krajev so došla poročila o protestnih shodih, naperjenih proti nagodbi, ki so se vršili včeraj Mir se ni nikjer kalil. V Inomostu so imeli na shodu socialni demokratje večino in so izposlovali, da se je v sprejeto resolucijo uvrstil odstavek o splošni volilni pravici. — V Opavi je bil stavljen predlog, naj se pošlje posebna deputacija k cesarju, ki naj prosi za premembo sedanjega sistema. Dunaj 7. avgusta. Včeraj je bil tukaj dvoboj mej nemškima poslancema \Volfom in Krzepekom. Bila sta se na sablje. Pri prvem nastopu je bil \Volf na čelu lahko ranjen. Pri drugem nastopu je bil zopet ranjen na čelu in sicer tako težko, da se je moral dvoboj ustaviti. Krzepek je na levi roki in na rami lahko poškodovan. Praga 7. avgusta. Češki in nemški avskultanti so imeli shod, na katerem so se izrekli za opustitev neplačanih avskultantskih mest in za določitev adjutov na 800. oziroma 1000 gld. Petrograd 7. avgusta. Poročilo „Times", ki javlja, da se hoče car odpovedati kroni, ker nima sina. in da hoče vlado izročiti svojemu bratu velikemu knezu Mihaelu Aleksandro viču se smatra v tukajšnjih političnih krogih kot popolnoma neutemeljeno. Petrograd 7. avgusta. Francoski minister Delcasse je imel včeraj daljše posvetovanje z grofom Muravevom, danes pa je bil sprejet v avdijenci pri carju. Pariz 7. avgusta. Ekspresni vlak je na progi Pariz-Nantes trčil z drugim vlakom. 17 oseb je bilo ubitih, 72 pa ranjenih. Rennes 7. avgusta. Danes se je začela obravnava proti Dreyfusu. Ko so zavzeli sodniki svoja mesta, prišel je Dreyfus v kapitanski uniformi, v spremstvu dveh častnikov v dvorano. Ko je odgovoril na splošna vprašanja so bile zaprisežene priče. Esterhazv, Paty de Clam in gospa Pays niso prišli. Esterhazy je pisal sodišču, da mu je umrli polkovnik Sandherr naročil, naj s falsificiranim i spisi prevara nemško poslaništvo. Vladni komisar je izjavil, da bo Esterhazy moral pričati, glede drugih prič pa je dejal, naj sodišče še ničesar ne ukrene. Na to je predsednik sodišča predložil Dreyfusu borde-reaux, rekši, da je temelj proti njemu dvignene obtožbe, in ga je vprašal, če ga pozna. Dreyfus je odkimal in dejal: „Jaz sem nedolžen, in, kakor 1. 1895., kličem tudi danes na ves glas: jaz sem popolnoma nedolžen!" Tudi na vsa druga vprašanja glede njegove krivde je Drevfus odgovoril, da je nedolžen Po končanem zaslišanju je vladni zastopnik predlagal, naj se vsi spisi tajnega dosierja pregledajo pri tajni obravnavi. Sodišče se o tem predlogu sedaj posvetuje. Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! Iz uradnega lista: Izvršilne ali eksekutivne dražb«: ZemijiSCi vlož. Stev 8 in 214 kat. obč. Vodice (s prttikliSO), cenjeni 2259 gld. 45 kr., dne 11. avgusta v Kamniku. roesstTO vluž. Stev. 1095 in 1239 kat. obC. Metlika in vlož Stev 4:" kat. obC. DraSice. cenjeno 18.748 gld ; zemljišča vlož Stev. 80 in 59 kat obC. Radoviči, cenjeno 581 gld., in zemljišči Viol. Stev 943 in 944 kat. ob& DraSice, cenjeni 366 gld . vsa tri dne 11. avgusta v Metliki. Posestvo vlož. Stev. 6, 193 — 196 tn 802 kat. obC. Črnomelj, cenjeno 1504 gld., dne 16. avgusta v Črnomlju. Zemljišče vlož Stev. 50-51 in 207 kat. obe Hrenovice, cenjeno 120 gld, 1315 gld., 1448 gld. in 20 gld . dne 16. avgusta v Senožečah. Meteorologićno poročilo. VlUraa morjem i «■ l m. Smdnjt »r»eal tUk 73* 0 mm. -J ■a > < Čas opa zovanja Stanje barometra t mm. i * H 2 5. 9. zvečer 7362 194 6. f 7. sjatraj 2. popol. 736 3 7347 152 28-4 n 9. zvečer 7:34 0 21 4 7. n 7. zjutraj 2. popol. 735 0 7338 174 300 Vetrovi Nebo i* brezvetr. jasno sr svzhod jasno sr. jzahod pol. oblač. i I ar. jzahod del. oblač. sr svzhod jasno ar jzahod del.oblač. Srednja temperatura in 217". nortnale: 19'5J in aobote in nedelje 20-6° 19 5". Du-ziajslca. berza dne 7. avgusta 1898. Skupni fr5avni dolg v dotah. . Skupni državni dulg v srebrn Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4°/,. . Ogerska zlata renta 4*'«. . . . Ogerska kronBka renta 4° 0 Avstro-ogerske bančne delnico Kreditne delnice....... London t ista . ...... Hunski drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci..... C. kr. cekini........ Vsa vrednostne papiri« preekrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljena, S«l«nburgov« ulio«| 3. Sraeke na m«a«čn« obrok« po 2, 3, 8—10 gld. 100 gld. 25 kr 100 n 15 H 118 1 70 n 99 90 n 118 * 65 n 9« 35 • 903 n — • 387 n 75 120 n 60 n 58 ■ 87« • n 11 n 76 9 n 55' ■ « 44 n 40 n 5 ■ 66 n V obupni žalosti javljam v svojem in v imenu svojega mladoletnega sinčka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi iskreno ljubljeno, preblago, nepozabno soprogo, oziroma mater, gospo Marijo Laurič -u Krašovic danes v nedeljo zvečer po dolgotrajni, mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 25. letu njene starosti. Pogreb nenamestljive rajnice bode ▼ torek, dn6 8. avgusta t. 1., ob polu 10. uri dopoludne v Sent Vidu pri Zatičini. Sv. mafie zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. (1434) Preblago pokojnico priporočava v pobožno molitev in prijazen spomin. Št. Vid na Dolenjskem, 6. avg. 1899. Josip Laurič soprog. Josip Laurič sin. 1 C ni veleč ) L f proti slabokrvnosti, ionskim boleznim, živčnim in kotnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh prodajal ni c ah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah HKKR1H MATTONI, OutaaJ. Gospodična se priporoča kot prodajalka ali blagajničarica. Govori slovenski in nemški. Povpraša naj se v upravništvu „Slov. Naroda". (1419—2) Izvod iz voznega reda veljaven od da« 1. J on U a 1««». leta. Odhod ls LJubljane jat. kol. Proga 6«s TrblS. Ob 12. ari 5 m. po noći osoba i vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franznnsfeste, Ljubno ; 6es Selathal v Ausse, 191, Solnograd ; cez Klein-Reiflin* v Stejrr, v Line, na Dunaj via Amstetteu. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni »lak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Frau-zenafeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, cez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; fiez Amstetteu na Dunaj — Ob ti. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, L|abno, Selzthal, Danaj. — Ob 4. ari 2 m. popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; 6es Selsthal v Solnograd, Lond-Gaateiu, Zeli ob jezera, loomoet, Bregenc, Čarih, Gene »o, Pariz, čes Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, L i peko, Dunaj via Amstoten, Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Lesce Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 ari 41 minut popoladne v Podnsrt- Kropo — Proga v Sov« naesto In v Kooovje. Osobni vlaki: Ob B. ari 54 m. zjutraj, ob 1 ari 5 na. popolndne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod ▼ ljubljeno j. k. Proga ls Trbiža, Ob 5. ari **» m. /.jutraj osobni vlak z Dunaja via Am-atetten, Solnograda, Linca, Steyra, Isla, Auaseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzenafeate. Ob 7. ari 55 min. zjutraj osobni vlak is Leaec-Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amateton, Karlovih varov, Heba, Marijiuib varov, Plsnja, Badejevic Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Coriba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jeseni, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoladne osobni vlak a Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franceusfeeta, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plinja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob U. ari 42 min. zvečer is Pod&srta Krope. — Proga ls Vovega nseata la Ko-devja. Osobni vlaki: Ob 8. ari 21 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoladne in ob 8. ari 48. m svecer. — Odhod la laishljaa« d. k. * sTansnta? Ob 7. ari 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoladne, ob 6. ari 50 m. in ob 10 ari 26 m. svecer, poalednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod V ljubljeno d. k. ls SMHa Ob 6. ari utf m. sjatraj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. ari 10 a. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206) 0 šojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da pre vsemam in i z vrtn jem točno naredila ne kavo, oaj, olj o, rli, makarone, delikatese, sadje, ribo, Tina Ltd. Polil jatve v omotih po 5 kil oddaj srn po posti, one od 30 kr. naprej pa po železnici s povzetjem. Take poiiljatve ae izplačajo vsakomur, posebno p. n. krdaaarjem, druilaam in onim. ki rabijo za dom različne jeatvine ali žele o rasnih prilikah nabaviti ai specijalitete, katerih ae na deželi na dobi ali pa le selo drago, n. pr. morske ribe in rake, srete sadje, fino olje Ltd. •lavni stoj namen j« razpošiljati debro blago la po nlzkd oeol Cenike raz pošljem radovoljno in brezplačno. Ze p n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorom dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim kouknrence. (637—67) Tndl eprejessojsi ssustopatva li |a' ter pelinkovca. A.. Io Wrtttesclier Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko. Dobiva se pri g. J. C. Praunsseis-u v Ljubljani. !Brinovec in slivovec v steklenicah! > p tu 7T 3 o Lepo stanovanje 3 sobe, predsoba, kopalna soba, soba za sluznico, kuhinja, 2 kleti, podstrešna shramba in vporaba vrta, se odda za novemberski termin v Subicevi ulici i«. 3. Već se izvđ pri hišnem lastniku v I. nadstropji. (1420—3) Malo r*blJ«sno, dobro kolo za dame ir »o ±eii kupiti. ~wm Naslov pri upravniatvn ,3Iov. Nar.'4. (1414 -S) Opromljona dober, star prostor ■e tmlcoj d«m v najem. Več pove H. Hslbensteiner, Ljubljani, Sf Petra nasip it. 39. (13U8-3) Prodaja hiše. Velika hiša v Židovski ulici v Ljubljani, v kateri so lepa stanovanja in vspeino delujoča gostilna, 1383-2 se proda pod ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila v pisarni o. kr. notarja dra. Frana Vok-a v Ljubljani. je pripoznano kot nasjaoljise oroslateo sas edpreie ma«lki odstrani vse madeže brez izjeme in ne pokvari blaga. Dobiva ae v veČini špecerijskih trgovin in parfumerij. __ _ • _ K«bmb* 13 l*zr». (1426) Proeajelrem ala\|« slaoa popust. Anton Miiller Dunaj VII., Kaiserstrasse 37. Zahtevajte isto v staniolu in rdeCi etiketi. G. Piccoli dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona ZUl. Iekarnar„pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Železnato vino KcmiCne anal i se odličnih strokov« njskov, kateri so v b (582—7) želematem vinu lekarnarja F*l pasterizovano v steklenioah znano po svojih izvrstnih učinkih. i LJiHjMl, i PrfitTMilli ttilsrt. Paradna uniforma skoraj nič nošena, posebno pripravna za kakega gospoda profesorja 8. čin. razreda, Ss«3 «3€3 M O prode*. Na ogled je: Igriške ulio« ttev. 2 (Seunlkovs Kile), II. nadstropje. (iaei—3) Stanovanje a tremi sobami in pritiklinami ss odda s 1. novembrom t. 1. Tudi se oddaš ta (1390—3) 2 veliki suhi skladišči takoj ali s 1. novembrom t. I. nn PoUanMkJ cesti št. SO. Štedljiva gospodinja katera hoče davek pri sladkorju prihraniti naj poskusi v gospodinjstvu kuhati mesto neredilne in razburjajoče kave ali kitajskega čaja: Doktor pL Txnk6czy-ja kakao sladili (Saj. 1 zavoj •/« kilo vsebine 20 kr., 14 ssvojev samo 9 gld. 25 kr. Prodaje bi razpošilja s obratno pošto, tudi eemo 1 savoj: Lekarna Tvnkdoz^ (1349-12) ▼ LJubljani. S. 5/99/1 (1396-3 'l»\*k±,<*.*+ ■ o 0;uo.w «-* 4> *> *> •> *>a* 4^,4* C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu je čez vse, kjerkoli se nahajoče premifino, potem čez nepremično, v deželah, kjer velja konkurzni red z dne 25. decembra 1868, se nahajajoče premoŽenje protokolovanega trgovca Kij o Dollnarja ▼ Veliki Dolini okraj Kostanjevica odprlo konkurs, ter imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. okrajnega sodnika, Rajmunda Doležaleka z uradnim sedežem v Kostanjevici in za začasnega upravitelja mase o. kr. notarj a Aleks. Hudo vernika v Kostanjevici. Upniki se poživljajo, da pri roku, ki jo določen na 16. avgusta 1899. na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje prodloge glede potrjenja za zdaj nastavljenega aH o imenovanji druzega masnega upravitelja in namestnika, ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z dokazili za svoje tirjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkurzne mase kako zahtevo kot konkurzni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava do 2. septembra 1899. leta pri tem sodiSči, po predpisih konkurznega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 25. septembra 1899. dopoludne točno ob 10 uri pred c. kr. konkursnim komisarjem pri likvidačnem dnevu zglasijo za likvidacijo in določitev povratnega reda. Pri sploSnem likvidačnem dnevu prisotni zglaseni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno. Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zglašale v uradnem listu „Laibacher Zeitung". C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu oddelek III., dne 31. julija 1809. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Idsetnina le tisk M Narodna TUkacns". 17 12