110. Itnllta. i muki ** ■. mm. nm. md. pS*ovcMki Narod" vefca ▼ lfwfcH—i m dom doetavftjea; 1 cek) teto naprej . . . . K 24'— pol leta „ • -|j^« • *?*"" Jetrt leta m "■•?*&>*• • 6*~ - t upravništvu prejeman: 1 cdo leto naprej . » . ♦ K 22*— 1 pol leta „ • • . . # 11^— 1 četrt leta „ •**•!•/• • 55° I na mesec „ . .*• » » 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vnbčtjo. Urtdnittro: EmUtoi «lta* it5(v pfMQu leroj tlUli« ŠL M. buetati veljajo: peterostopna petit vrsta a« enkrat po 16 vfaL, za dvakrat po 14 vin^ za trikrat ali večkrat po 12 v4bl Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vio. Pri večjifa taserdjah po dogovora. Upravnittvu naj se poSiljajo naročninc, reklamacije, iasentf L t 4» to je administrativne stvari —— Pmimmii itovlllui w*l|i 1* iimartOT* —_ Ni ptoamia MročUa btez istodobne vposlitve naročite te M tajBL .Slovenski Narod" Telja po potttt st Avstro-Ogrsko: i ćelo teto skupaj naprej , K 25a<— pol leta „ •• . . • 13-— 1 četrt leta m m , . „ 650 1 na mesec =, • • • • 2-30 ■ za NemSJo: cdo leto naprej . . , K 3T>-* za Ameriko in vse druge dežele: ćelo leto naprej . . . . K 35.—i Vpraianjea glede taseratov se na] priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Pff timiu (ipodaj, dmttčc \vro). EaUteTi li— ft i, Hiti— ŠL ta Po fpancosliiti volitvah. »Slovenec« je z razlrčnimi kleri-Jcalnimi nemškimi listi zadnje mese-ce vztrajno prorokovah da »katoliška stvar« na Francoskem lepo napreduje, da se franeoski narod čeda-I]e bolj oklepa katoliske cerkve, in da se bo pri splošnih volitvah podrla veljava cerkvenih nasprotnikov. Olajševalno za »Slovenca« je to, da so tuđi franeoski klerikalni listi s ta-kimi prorokovanji slepili sebe in svoje somišljenike. Toda prišlo je drugače. Ravno tište stranke, proti katerim so se zvezali kleriKalci, bonapanisti, monarhisti in druge frakcije, ki so na-sprotne dosedanjemu regimu, so bile poražene. Kar je v človeških močeh, so na-sprotniki sedanjega regima vse sto-rili, da bi zmagali in pomagali so jim pri tem različni finančni skandali, ki so se zgodili ravno v zadnjem letu in 50 dosegli svoj najvisji efekt v tem, da je žena bivšega ministra Caillauxa ustrelila glavnega urednika lista »Figa ro«. Toda ves napor ni imel zaželje-nega uspeha. Pri volitvah so dobili unificirani socijalni demokrat je 102 man-data. 22 so si jih prfborili v Pa-nzu samem, 80 so jih dobili v drugih okrajih. Dosegli so ta velikanski uspeh, ker so ž njimi glasovali koder je bila nevarnost, tuđi pristaši drugih strank. ki so hoteli na vsak način preprečiti zmago klerikalnih ali mo-i.arhističnih kandidatov. Radikalci in radikalni socijalci imajo v novi zbornici 192 poslancev. Njim pa se bodo pridružile nekatere manjše skupine, tako da bodo imeli na razpolaganje 280 glasov. Ti glasovi pa ne zadostujejo, da bi radikalci *n radikalni socijalci sami prevzeli gosnodstvo v parlamentu in naravna posledica tega bo, da se ustanovi blok levice, da se združijo socijalni demokratje z radikalci in radikalnimi socijalisti. Te stranke se namreč naj-Jaglje združijo na skupen program. Najhujše so udarjeni klerikalci. Vsa njihova upanja so splavala po vodi in navdaja jih velik strah za pri-hodnjost. Dunajska kler. »Reichs-post je včeraj bridko zavzdihnila — ■'■ ■ ... —. . . , . . . . .., ^Niemals vvaren die Katholiken Frankreichs uneiniger und ohnmach-tiger als gegenwariig. < To je resnica. Še v Času velikanskega boja za loči-tev države od cerkve so imeli klerikalci veliko večjo moč, kakor jo imajo zdaj. Kako žalostno so se izjalovila vsa upanja klerikalcev. Mislili so, da se Francoska republika zopet spri-jazni z rimsko cerkvijo, a zdaj so zmagale stranke, ki imajo vse nag-nenje, nadaljevati Combesovo politiko, to je politiko tistega ministrskega predsednika Combesa, ki bi najraje katoliško cerkev na FrancosKem uničil. Volitve v franeoski parlament so očitno pokazale, da nima katoliška cerkev skoro nič več politične moči med franeoskim narodom. Na njeni strani stoje pac monarhisti, a ti le iz sebičnih nagibov in pa bogata buržoazija, ki se boji za svoj denar, toda med maso naroda nima cerkev nič več vpliva. Kmetovalec in delavec pa sta največja nasprotnika cerkve, srdita in dosledna nasprotnika, kakor so to pokazale minole volitve. S prvim junijem se začne v francoskem parlamentu novo živlie-nje in ž njim nova politična doba. Klerikalce je strah, da se bo nova ve-Čina težko in sele po dolgem času med seboj sporazumela zastran tri-letnega vojaškega službovanja in zastran novega davka na rento ter da bo med tem zopet začela Combesovo proticerkveno politiko, v svrho, da iztrebi in zatre tuđi zadnje ostanke klerikalizma. Cerkev je na Francoskem svobodna in lahko svobodno oznanja svoje nauke, ali da bi mrtva roka grabila, kar je pridobil narod z delom in znojem, da bi cerVev bila politično orožje. da bi bili duhovniki država v državi — temu je na Francoskem konec. Če je bil klerikalizem ćelo zdai tako noražen. da je po sod-bi dunajske »Reichspošte« popolno-ma onemogel, potem mu ni več pomagati. _________ Boiezen na!ep ww% Včerajšnji buUetin o cesa neveni zdravstvenem stanju se glasi Čez dan je cesarja kaselj mant mu ', ka- tar je bolj mehak, subjektivno stanje dobro. Cesarjeva okolica pravi, da se le cesar zadnja dva dneva pocutil naj-boljše. Po zdravniških sporočilih se cesariu zdravstveno staje sicer po-časi, pa neprestano boljŠa. Oscbe, ki so imele priliko videti cesarja zadnja dva dneva, pravijo, da ima prav zdravo barvo in da je zelo čil. Hemšha zunonja politika. V nemškem državnem zboru je govoril državni tajnik Jagovv o zu-ranji politiki NemČije. V nasprotju z grofom Berchtoldom je že uvodoma naglašal, da smatra Nemčiia likvidacijo balkanske krize za definitivno. Obstojajo pac še nekatere točke, ki še nišo re-šene v zmislu londonske konference in bukareškega miru, to pa je popol-noma naravno pri tako velikanskem pieobratu. Ker inorejo zrnagovite balkanske države le v miru gospodarsko in kulturno delovati, je sko-raj gotovo, da se bo prihodnjost na Balkanu mirno razvijala. V tem bo Nemčiia balkanske države krepko podpirala. Upati je nadalje tuđi. da bo prišlo glede epirskega vprašanja do sporazuma. Napačno pa bi bilo iiieriti neurejene in ourne razmere v Albaniji z navadnim merilom. Do-slej je Nemčija v vsakem oziru in popolnoma varovala tuđi med balkansko krizo in pozneje vse svoje interese. Velika zasluga za razvoj do-godkov na Balkanu pa gre tuđi zmer-nemu in preudarnemu postopanju Romunske- Enake misli bodo vodile nemško politiko tuđi v bodoče, pri čemer se bo Nemčija vedno ozirala na pravice in interese balkanskih dr-žav ter s simpatijo zasledovala njih razvoj. Glede Rusije se je izrazil Jagow zelo previdno ter slikal protirusko gonjo dela nemškega časopisja samo kot reakcijo na protinemško gonjo ruskega Časopisja. Vendar pa nemška vlada s to gonjo nima ničesar opraviti. Realnih nasprotstev, ki bi one-mocročila mirno življenje Rusije in Nemčije, ni, tuđi trgovsko-politične težkoče, ki se bodo morda v kratkem pojavile, se bodo dale mirno resiti. Zato ie na eni kakor na drugi strani napačno vzbujati strasti ljudstva. V našem nervoznem času je to igranje z ognjem ter otežkoca medsebojno obČevanje. Kar se tiče orijentskih vprašanj, ne more dati pojasnil, ker pogajanja še nišo definitivno končana. V splošnem dela govor držav-nega tajnika dober vtisk ter slika razumno in zmerno politiko, kar je v blagodejnem nasprotju s konfuznost-io in bahavostjo eksposeja — ali bolje, zagovora — našega zunanjega ministra. Da je trozvezo le ranio cmenil, da se ni bavil z vprašanii, ki se v naši javnosti na široko razbli-njajo, je gotovo taktična poteza, kaže pa tuđi, kako malo se razburjajo v Berolinu nad tem, kar dela našim državnikom največje skrbi. Nemška politika je očividno bolje orijentirana in ima jasno zacrtano smer, dočim tava naša zunanja politika v temi, brca na desno in levo ter buta z glavo ob zid. Eno veliko napako pa ima tuđi ta ekspose, da govori kakor Py-thia v temnih besedah, da ne odkriva kar se gedi v zunanjem uradu, da zlasti o namerah za bodočnost ravno ob nemskih mejah ne pove niti bese-dice. To bi bilo za nas najbolj interesantno. Vedeli bi zlasti radi, kako mnenje ima nemški zunanji urad o naši državi, V tem oziru je imel socijalni demokrat Wendel prav, ko je rekel, da je nemška zunanja politika skrivnostna znanost. Bosna. Bosanski deželni svet ne bo pri-šel korporativno v Budimpešto, mar-več bo poslal samo odposlanstvo šti-rih mož, da bo urgiralo odgovor na zahteve iz leta 1911. giede državno-pravnega stališča Bosne in Hercegovine in glede vojaških zadev. Pri tem bo odposlanstvo naglašalo, da sabor ne more prevzeti odgovornosti za uspešno delovanje, če se politične in ustavne pravice primerno ne razši-rijo. To razširjenje mora obsegati pred vsem kompetenco sabora in uaeležbe Bosne in Hercegovine pri razmotrivanju in sklepanju o skupnih zadevah. Tako dolgo, da se ta vprašanja rešijo, naj bi se ingerenca obeh državnih polovic na zakonodajo in upravo Bosne in Hercegovine crne-jila le na najnujneše. Ronkordat s Srbijo. »Zeit« je včeraj priobčila nazna-nilo, da je med Vatikanom in med Srbijo že sklenjen konkordat. Po tej pogodbi ustanovi Srbija posebno di-plomatično zastopstvo pri Vatikanu, v Belgradu se ustanovi nadškofija; katoliška škofa v Skoplju in y Pri-zrenu bosta podrejena belgrajskemu nadškofu in prisežeta zvestobo srb-skemu kralju, tako, da neha avstrijski protektorat; v Prizrenu ustanovi Srbija katoliško semenišče. — Dunajska vlada se je temu konkordatu hu-do ustavljala, a vendar so pogajanja tekla hitro, največ vsled tega,-ker je ruski poslanik pri Vatikanu, Melidor, z vso silo delal za Srbijo. Dunajska >Reichspost« potrjuje, da je prišlo med Vatikanom in Srbijo do spo-razumljenja, da pa konkordat še ni v vseh točkah dognan, zlati ne glede srbske zahteve, naj bo dovoljeno glagolsko bogoslovje. Eplpsho vprašanje. Turkan paša, takozvani albail* ski ministrski predsednik, je prišel v' Rim. Komaj ie stopil v Bariju na ita-lijanska tla, že je povedal, zakaj Je prišel. Rekel je namreč, da knez Vi-Ijem in albanska vlada ne bosta dala Epircem nobenih posebnih pravic, pa naj to sklene mednarodna komisija z Zographosoin ali r.e. To bo povedal v Rimu in na Dunaju in basta! Res slišimo danes, da so pogajanja na Kn'u prekinjena. Albanski delegat pri mednarodni kontrolni komisiji Melidi beg je namreč brzojavil svoji vladi, da so zahteve Epircev za Al-banijo nesprejemljive in da so se zato pogajanja prekinila. Vlada mora vojne priprave nadaljevati, ker se da to vprašanje resiti samo z mečem. Dunajska poročila zopet pravijo, da pogajanja nišo prekinjena, marveč da se uspešno nadaljujejo. Med tem pa boji v Epiru še ni-kakor nišo prenehali, marveč se od dne do dne poostrujejo. Povsod se bližajo epirski prostovoljci albanskim četam, ponekod stoje od njih samo 3 km oddaljeni. Ce prično potem Albanci z napadom, se epirski prostovoljci u makne jo, na njih mesto pa LISTEK. Boj z barbari. Rado Murnik. (Konec.) Kaioncva armada je bežala preko travnika in pridrvela na dete-Ijišče- Zdajci pa se je pojavila na stezi dolga ženska postava. Strašno je razsajala in poskakovala z dolgirm nogami naglo bližje. Visoko so ji vi-lirala temnosiva krila in besno so ji sevale oči v nagubanem obrazu, snačenem od silne jeze. Takoj sta se ustavili sovražni armadi. »Mulci, ali ste^obsedeni, ali kaj?« je cvilila žena. »Šalobarde trapaste, kdo vam je pa dovolil, plesati po moji detelji? Ali vas tako uči vaš šoma-Kdo vas bo pa posluša!? Malo deteljice — prava rečlc >O ti grda roba, kakšen jezik ima kanacija malopridna, da mu člo-vek ne more dobrega reci.« »Mati, nikar se no tako ne usa-I iajte!« ji je prijazno sveto val prizna-ni govornik Aleš Otrobar. »Mati, pomislite: nam gre za čast! Pa kaj raz- umete v svoji hribovski zarobljeno-sti, kaj je čast!« Smejali so se vsi, Kajonovci in ćelo barbari. Bojna furija pa je obstala ob Otrobarjevih besedah kakor okame-nela. Tedaj ji je predlagal dični hu-zar France Dolgokrak: »Teta, midva imava oba posebno dolge noge. Pa se poizkusiva, kdo zna bolje bežati. No, tetka U »Čakajte no. boste precej videli, kaj je tetka in čast, maškare, trikrat prismojene!« je vpila razburjena žena. Vsa razkačena se je zaletela sredi med dečake in udrihala s palico okoli sebe. Kogar bi bila zadela, bi bil velik revež- Zbali so se je najpogum-nejši junaki in se ji naglo umaknili v daljavo. Zgodilo se je, da je ena sama hrabra babnica zapodila dve armadi naenkrat v beg. Svetovna zgo-dovina ne pozna nič enakega, je trdil adjutant Veselko. Dočim so vsi drugi srečno od-nesli pete pred nevarno dolginko, je generala Kajona hudo ovirala debe-lost, zastava v žepu in pa bosa noga. Furija ga je dohitela in ga zgrabila s suho žilavo roko. Nevajena, obče-vati z visokimi častniki, se ni brigala za Jurčkovo dostojanstvo in ga jela švigašvagati po hrbtu, pa tuđi dru-god. Zastonj je prosil nesrečni general par dona. Adjutant Veselko je gle-dal od daleč in poslušal Kajonove žalostne vzklike. Huda žena je gnala .svojega jet- nika v samotno hišo. Skozi okajeno vežo sta prišla v ozko, zatohlo sobo. »Pustite me no, domov!« je prosil s solznimi očmi. Pomislila je malo, potem pa vprašala: »Kako ti je ime?« »Saj nisem neumen, da bi povedal,« si je mislil Jurček. »Furija bi našla k očetu in nas zatožila, da smo ji pomendrali deteljo. Zahtevala bi odškodnine. Oče bi se strašno raz-jezil, polom bi bil prehud.« »Ze prav!« je dejala, ko je mol-čal. »Pa ostani tu notri, butec! Kadar se vrne moj sin, mu že rad poveš, čigav si.« Jurček se je grozno prestrašil; komaj je dihal. »Ljuba žena, povem vam, kako mi je ime. Pa samo, če me potem res izpustite.« »Res. Le povej!« Fant je preudarial sam zase: »Nače Brna stanuje daleč od mene na nasprotnem koncu Ljubljane, v Trnovem ali Krakovem. Tja te bab-nice menda ne bo izlepa nikdar.« In da bi zabrisal sled še bolj, se je zla-gal krepko in gladko: »Ime mi je Juri Brna.« »Hehehe, kajpa!« se mu je srne-jala. »Ne bodi no! Tako neumnega imena ni na vsem božjem svetu ni-kjer. To si si izmislil kar tako na le-pem. Đeži no. beži! Mene že ne boš!« »Res sem Jurček —« »Pa ostani tukaj, hinavec grdi! Kaj lepega utegne biti iz Tebe, ki se iažeš že tako mlad.« Tako ga je oštevala in drdrala z besedami hitro kakor velikonočno drdralo. Odšla je in zaobrnila Ključ. Nesrečni general Kajon je sedel na klop vegaste miže. V izbi je bilo jako vroče; žena je pekla kruh v peči. Boječe je vlekel na uho. V hlevu je mukala krava. Babnica ie ropotala zdaj po veži. zdaj po kuhinji. V strahu je pričakoval nekaj strašnega. V taki nevarnosti se ni čutil Še nikdar svoje žive dni__ Sele zdaj je videl. kako na go-sto mu je posejana obleka z madeži. Tiho je stopil k počenemu ogledalu, visečemu ob omreženem malem oknu. »Oh, kakšen sem pa!« je vzdih-nil in se skoraj ustrašil sam sebe. »Kako sem se izpremenil ! In levega čevlja tuđi ni... Oh, kaj bo doma, doms?« Ves pobit je premišljal svojo bridko usodo in ugibal temno prihodnjost. »Težko bom preživel sramoto, da me je u jela stara baba!« je vzdih-nil in v težavah predel grenke misli. »Vse je izgubljeno, bitka, armada, čast. Najbolje bi bilo uiti v Ameriko ali pa še kam dalje. Kaj namerava baba z mano? Nemara me je obso-dila na počasno smrt za lako to?« Skozi ubito okence so sijali než-ni žarki in v njih je migljal in plesljal droban prah. Mahoma pa jih je za- temnila 5^enca. Prijetno iznenađeni general Kajon je zagledal za prasnim steklom hudomušni obraz svojega adjutanta. Kar objel bi ga bil, ako bi bil mogel. Zdel se mu je rešitelj iz največje nevarnosti. »Oho, tukaj notri čepiš? Kaj pa vendar onegaviš? Pridi no vun!« »Zaprla me je,« je šepetal general Kajon skozi ubito steklo. »Skandal! Ta baba ne zna no-bene manire. Presneta pošast!,« »Resi me, Veselko! Lepo te prosim! Pa naglo!« »I, kako neki?« »Ključ tiči v vratih. Splazi se v. vežo!« »Da ujame in zapre še mene!« se je branil Veselko. »Močna je, nihče ne bi verjel, kako. Ta baba je Herku-les v kikljah. Ne upam se v vežo.« »Oh, Veselko, ne zapuščaj me! Ako me resiš, ti dam —« »— tisto pogačo z rozini?« »Še drevi!« »Pa tisto veliko, ves, na drugi polici! Mož — beseda?« »Mož — beseda! Zdaj pa le hitro!« Pretkani adjutant si je sleke! kolrkortoliko omarogano suknjo in jo skril s slamnikom vred za ogal. Na-to pa je sopihaje zaklical v vežo: »Mati! Mati! V vaši detelji je pa pol* no fantov!« »Oh, ali že spet!« se je ujezila žena. »Ali so res od zlodeja ali kaj?« In že je letela z vilami po travniku. - • Stran 9. .SLOVENSKI NAROD*. OM 15. Mjt 1914. 110. štev. stopilo grfke regularne čete. V Krtu in zlasti v Draču so v&led tega p&» stopanja Epircev silno nevoljni. Bale Orki še nišo oticijalno predali Argy. rokastrona. Albanci so mcsto nasko. čili ter se — po poročilih iz Drača — bojujejo uspešno. Dan za dnevom po* šilja albanska vlada velike množine orožia ta municije na Jug. V Korici se Albanci izborno drže, izgube pa so kljub temu zek> velike. Turšhi parlament. VčeraJ popoldne Je bil novi tur-5ki parlament na svečan način otvor-jen. Prvi sultanov tajnik je otvoril zasedanje s prestolnim govorom, ki se glasi sledeče: Zahvaljen bodi Najvišji, da Je cmogocil zopetno otvoritev parlamenta po dolgem času, polnem bole-Čm. Dobro došli vsi. Napad sovraž-fiikov, ki se je izvršil z vseh strani na našo domovino v trenutku, ko je bila država komaj prestala vojno z Iraiijo in revolucijonarno krizo, je spravil vso našo deželo v najtežji položaj. V naše izredno mučno prese-netenje smo morali \ideti, da je naša armada kljub vsem domoljubnim tež-njam in pripravam podlegla. Tisoce vofakav, naših sinov, je doletela ža-lostna usoda, da jih je sovražnik vjel. Ćelo pred vrati glavnega mesta so ležali gladni in nagi. Zato sem takoj odredil sestavo najvišjega sodišča, ki naj poišče vzroke nesreče in za to nesrećo odgovorne osebe. da jih kaz-nuje tako, da bo to uspešen nauk za bodočnost. Upam, bo izrvršil sodni dvor poverjeno mu nalogo v mejah postave in pravice. Ostali del prestolnega govora se bavi z notranjimi zadevami. Zedinjene držale in Metiik »Corriere della sera« poroča iz Mehike, dajemestoVeracruz zasede-no od ene brigade ameriških voja-kov, torej od 8000 mož. Ekspedicijski kor pa obstoja iz 25.000 mož. Za vsak slučaj je pripravljen nacrt za eventualno nadaljnje prodiranje. Ka-kor poročajo iz Washingtona, je pre-vzel poveljništvo nad mehikanskirni vladnimi četami zunaj Veracruza ge-♦ neral Garcia Pena. Glavno mesto Mehika je mirno, mnogo rodbin pa se je umaknilo na deželo ker so prepričane, da bo mesto v kratkem pozo-rišče krvavih dogodkov. V okolici se nadaljujejo boji z vstaši generala Za-pate. Bolnišnice so prenapolnjene ranjenih. O mestu Tampicu še vedno ni zanesljivih poročil. Iz New Yorka poročajo, da so vstaši Tampico že zavzeli, potem pa so jih vladne čete zopet premagale. Vstaši so bili za-sedli že več delov mesia, od koder pa so liti vladne čete no kratkem na-skoku zopet prepodile. V ulicah je prišlo do krvavega boja, v katerem je padlo na obeh straneh mnogo mož. Ameriški admiral Maio pa pcroča iz-pred Tampica. Tooničarke viadnih čet so priplule na reko ter so se za-sidrale zraven tujih voinih Iadij. Ob 1. popoldne so se zacele vladne čete umikati iz Tampica. Večidel so se odpeljale z vlaki. Tampico so zasedti vstaši. Prodrli so do sredine mesta. Na Velikem trgu se je bil krvav boj. VeselKo pa je skoči! k vratom lit otvoril ujetemu generalu. Ko sta bila oba v veži, je zopet zaklenil sobo. Globoko se je oddahnil rešeni vojskovodja. »Ali bo furija debelo gledala in ugibala, kako sem li mogel uiti skozi zapne duri!« »Kaj še, to ugane prav kmalu,« mu je odvrnil Veselko. »Zdaj se pa nikar nič ne obirajva!* Pobrai je svoj slamnfk in suknjo; srečno sta unesla šila in kopita, pre-den se je vrnila nevarna furija. Pri češnji je našel general Kajon svoj Ievi čevelj in ga obul po dolgih mu-kah v gozdu. »Domov tako ne moreva pred mrakom,« je dejal Veselico in šla sta dal!e po Golovcu. Pri studencu si je Jurček dolgo umival oprižani obraz in roke; pomagalo je le malo. Sele proti osmim sta se vračala v mesto. General je preudarjal, kako bi se mogel doma preobleči, preden bi ga videl oča. Čim bliže pa je bil domu, tem bolj se mu je zbiralo na kislo; slutii je neizogibno tretjo katastrofo. In res — takoj pri vratih je sre-Čal očeta! V kratkem je slišal adju-tant Veselko glasove odkritosrčne žaiosti in ta večer ni čakal obljubljene rozinove pogače. Tako je bil general Kajon v par urah kar trikrat premagan pa dva-krat tepen. Uvidel je, da mu na tem polju ne cveto nobene lavorike, in opustil vse visokoleteče misli o bojn* slavi. Hi« w wf Mi Hl ffMMNHH MMy pred mlin piti. (Drigf din razprsvej Tuđi k današnji raspravi te prl-slo mnogo občmstva, U 1* hrapnft zahtcvali vstop. Raz pravna dvorana je mnogo premajhna. Med navsočimi ie zopet mnogo politikov. med temi noslanec Masaryk, bivli mtnister dr. Fiedler, ki so bili že včeraj ves dan pri razpravi Splošno razpravUajo q vesti, da namerava dr. Šviha tožiti gospo Woldanovo zaradi razžaljenja časti ter }o na ta način prisiliti k izpo-vedL Dr. Bouček je to dementiral ter izjavil, da je dr. šviha to sicer prvotno nameraval, da je pa pozneje opu-stil to namero. Veeraj zvečer seje po Pragi razširila vest, da je dr. Sviha izvršil na dr. Rašina atentat ter se potem usmrtil- Seveda je to le prazna govorica brez vsake podlage. Zanimivo vest prinaša »Prager Tagblatt« z Dunaja. ^Odkritja, ki so prišla na dan vsled švihove afere o praktikih praške politične policije, so vzbudila na dunajskih centralnih mestih neljuto pozornost. Izjavljajo, da notranji minister ne more odobravati ali kriti postopanja politične policije. 2e danes je gotovo, da bodo ta odkritja povzročila popolno personalno izpremembo pri političnem oddelku praške policije. Tuđi stališče vodje praškega policijskega ravnatelja, dvornega svetnika Kfikave, smatrajo za omajano. Predsednik, dvorni svetnik Kursch, otvori razpravo ob Četrt na devet ter predbga, naj se kot priča zasliši trgovec s stroji Ad. S t e j-s k a 1 iz Prage. Sodni dvor pa je za-vrnil ta predlog. Predsednik je nato prečital dopis člana gosposke zbornice dr. MattuŠa. Dr. MattuŠ se cprošča, da ne more držati svoje obljube, ki jo je včeraj dal dr. Boučeku. On bi, pravi v tem dopisu, oslabil razsodbo porotnikov, ki edini imajo pravico, razsojati o dokazih. Dvomi svetnik Kursch sporoči nato sklepe sodnega dvora o stavljenih dokazil-nih predlogih in o predlaganih pričah. Sklenilo se je, odkloniti predlog, naj se zasliši kot priča dr. Viškovskv, ki naj bi izpovedal, da ]e bil v dunajskih uradniških krogih na to opozorjen, da je vlada bila obveščena o vseslo-vanskem gibanju. Nadalje ni sodni dvor pripustil prič policifskesra pred-sednika Krikave, barona Brauna, uradnike drža\TAe policije, ckrajnega glavarja Chuma, nadkorriisarja Sla-vicka in komisarja dr. Klime, ker so vezani na uradno tajnost. Pripustili pa so soprogo dr. Klimavo kot pričo. Odklonjeni so bili vsi dokazilni pred-logi o zdravstvenem stanju Svihe in pa o načinu, kako živi. Predsednik sporoči, da so bili pripuščeni kot priče: soproga dr. Svibova, poslanca 5tfibrny in Klofač, urednika Vejvara in Wilde, nadalje dr. Josefko, Nemec, Val&^ek in sin gospe Woldanove, Friderik Woldan. Dr. B o u č e k: Gospod predsednik, vi ste rekli, da se državni urad-nir'i nišo pripustili kot Driče, kp- nišo odvezani od svoje prisege, vo rovati uradno tajnost. Predsedn'ik pritrdi. Dr. B o u č e k predlaga nato, naj «e še enkrat naprosita po1 :ijska oblast in namestnistvo, da d volita pričevanje crnih policijskih funkcijo-narjev, ki so jih predlagali zagovor-niki, ter prosi, naj se v tej prošnji sklicuje na zagovornike. Gre za to, da ie državna policija uradna institucija, za katero se, kakor se je do-zdaj domnevalo, izbirajo !e najboljše moči. Kar pa se ie včeraj tu stišalo, vzbuja mnenje, da nimamo v državi nobene druge institucije, ki bi bila tako upravljana, kakor praška policija. Tej mora pred vsem biti na tem le-žeče, da doprinese protidokaz, da ni taka, kakor so io včeraj tu slikali. Pri tem se bo tuđi nam nudila prilika, vprašaii uradne osebe, je-li Sviha konfident. Zagovornik dr. R a š i n uima nič proti temu. Sodni dvor pa odklo-ni ta predlog na podlagi § 151. kazen-skega pravdnega reda. Občcvanje dr. Švihe s konfidentom Spačekom. Nato se nada Iju je zaslišavanje prič. Odvetnik dr. Josifko izpove, da se je hotel 9. marca odpeljati s svojo soprogo v Opatijo. Prišel Je nekoliko pred odhodom tržaškega brzovlaka na kolodvor ter videl, ko je Sel mimo Čakalnice prvega razreda, da sta v Čakalnici sedela dr. šviha in konfident Spaček. To srečanje Je zelo vznemirilo pričo, ker je »Ceske Slovo« izjavilo, da so »N&rodni Listy« najeli Spačeka. Šel sem — je nada-ljeval dr. Josifko — namenoma v ča-kalnico. Dr. Šviha me je videl ter se mi tako zelo Čudno sarkastično na-smejal. Nato sem rekel nekemn že-I lezniškemu uslužbencu, to ie venđar I orozno, Sviha in Spaček skupfti Na I pcPHNi bcvi vpn^tol 0$ka^a, dra^agft telniitikfisa uložb^nru, ali posut gospoda v čakalnici prvega razreda, nakar ni ls ta oifovortt, da te nt-vadna ta testajatm. Jw sem si to opazko takoj zapteal ▼ tvoio belež-nico. Priča pravi nadat}*, da ie videl dr. Šviho v železniškem vozu, ko se ie peljal v Linec. Dr. Sviho pozna osebno, ker je Šviha nekoč pri niem interveniral za Klofača. ki ga ie hotel priča po naročilu nekega klijenta tožiti za 25.000 kron. Tuđi konfinden-ta Spačeka pozna iz raznih procesov, pri katerih je interveniral. Nasled-njega jutra je takoj povedal poslan« cema Hiibschmannu in dr. Tobolki, da ie srečal dr. Šviha Pričevanje poslanica Vlškovskega. Naslednja priča, cesarski svetnik poslanec dr. Karei V i š k o v s k y izpove, da mu je neki višji državni uradnik povedaltda je vlada poučena o dogodkih v komiteju za prireditev vseslovanske razstave. Priča se je trudit, da bi izvedet, otlkod prihajajo ta poročila, pa ni mogel ničesar eru-irati. Tedaj je fmaira! za. svojo dolž-nost, o tem informirati svoje prijatelje. Dr. T r a u b in dr. B o u č t k vprasata pričo, kdo se je takrat ude-leževal posvetovanj komiteja. Priča: Zcli :>e mi? da dr. Preiss in dr. Kramar, šviha, koUkor vcm, ni bil pri njih. Dr. R a Š i n: Reklo se Je, da Je KWač poslal vsem poslancem vabilo 7A potovanje v Belgrad. Ali si ti do-bil tako vabilo? Priča: Ne vem se spominjati, vendar pa mislim gotovo, da je ni-sem dobil. Mistični »Wiener«. Urednik »CeSkega Slova *, § p a t n y, pripoveduje, da Ra ie leta 1909. poklical konfident Mašek, ki ie bil v bolnici, k sebi ter mu sporo-Čil, da je v službi policije neki Wie-ner, da se pa pod tem imenom skriva več oseb. Natančnejšega ni mogel iz-vedeti od njega. Mašek ga. je pozneje še enkrat poklical k sebi, pa je med tem umri. Dokumenti o Švibov! aferi frginlli. Nato se zasliši zastopnik tvrdke Laurin & Klement, Ad. S t e j s k a 1, ki se je priznanil kot priča. Videl je dr. Šviho pri arhitektu Heberlu. Tam <*> se izgubili dokumenti, ki so se na-našali na afero Švihe. In on sam bi skoro prišel na sum, da je vzel dokumente. Ni se dognalo, kako in kam so izginili dokumenti. Soproga policiiskesa komisarja dr. Klime. Naslednja priča je soproga policijske ga komisarja dr. Klime, ki jo vpraša predsednik o sestanku Klime s Šviho v Cesarskem vrtu. Izpovedala je. da ne ve, kaj sta njen soprog in dr. Šviha govorila, ker je š!a z gospo Svinovo za obema. Ko je bila vsa stvar objavljena v »Narodnih Listyhrinravah vseh strank. tuđi nem^kih. Vpra^al je policijc.kega komisarja, ali fe v poročilu tuđi kaj o narodno-so-cialni stranki in ali izvira poročilo od Švihe. Dr. Klima se je izognil vpra-šanju. Na direktno vprašanj[e priče, je-li kaj resničnega na aferi bvihe. je rekel Klima: j>Na, vi veste vendar. Jaz ne smem ničesar povedati, niti da, niti ne.« Priči se očita, da se ie napram Klimi izrazil, zakaj Šviha vendar ne toži, ker je pač nedolžen. Priča od-ločno zanika, da je to rekel. Priča W i 1 d c pa potrdi, da mu je nekaj podobnega povedal dr. Klima, Pričevsnle poslane« Kioffača. Poslanec Klofač pravi, da se vladi pač ni treba v Pragi posebno truditi, če hoče kaj izvedeti. 2e na Dunaju izve dovolj. Nato izpove: »Slišal sem, da nai Svihova afera vpliva na bodoče volitve. Zaupal sem našim poslancem in prav posebno Svihi. Skozi štirinaist let sem imel dovolj izkušenj t državno policijo. Dognal sem, da so pošiljali detektive za menoj f Belgrad, Lvov in Kra-kov. VsaJ ie jasno, da ima država pri zastarelem zistemu svoje konfiden-te; vsled tega se tuđi nisem nikdar udefeževal strankinfi posvetovanj. Sviha me ni nikdar izprašcval; sam nisem nikdar ničesar sumil. Ko sem bra! napade na Šviho, sem vzkliknil: Ce bi ta bil izdajalec, tedai bi pač morali imeti kakSno sled. Sviha Je prišel k meni in prosil sem ga« naj mi pove resnico. Bil je obupen prizor. Kričal je, da Je nedolžen. VpraSal sem ga: Ali ti Je ntorda Klima posodil de-oar? Ponan ta Bfl sem.trikrat v taJeem položaju, šviha Je vse zanl-kaL Rekel sem mu: Ce si uedolžea. tedaj se brani! Klofač je nato izpo-vodai, da vsi stroflri sa volitve Švihe ne SMŠajo v ćeli kampanji niti sto kron. Pri nas plača organizacija vse strotte. Dr.Traub: Šviha Je baje dobil od Klime 3000 kron za svojo volitev. K1 o f a č: O tem pričati, je stvar Svihe. Dr. B ou Č ek: In kako je z ekspedicijo v Belgrad? Klofač izjavi, da Je pisal le nekaterim gospodom ter iih prosil, naj se pridružilo. »Drugi češki po-slanci se nišo peljali, ker je bil izdan ukaz, naj se prime na meji vse češke poslance. Mene so potem prijeli v Zemunu. Moje mnenie je, da sem jaz sam sumil, da mora biti v moji neposredni blizini detektiv. Jaz sem tuđi Švihi in drugim sporočii, da mora ta človek biti pristaš. Značilno je, da je ta človek od afere Svihe izginil.« — Klofač nato pove, da mu je v sodni dvorani pred kratkim neki mlad mož rekel, da boj proti Švihi nima ideal-nega ozadja, Pravnik Pastika je bii pri tem mlađem možu zaradi fotografiranja dokumentov ter mu baje rekel: »To je kupčija! Jaz dobirn za to 2800 kron!« Nadalje nove Klofač, da ft izvede! od poslanca Stfiberne-ga, da je skuša) neki uradnik praške državne policije — zdi se mu, da dr. Klima — zapeljati nekega češkega poštnoambulančnega uradnika, naj proti mesečni nagradi 200 kron jem-ijc iz poštne ambulance pisma, naslovljena na politične osebnosti, ter iih izroča vladi. Tako naj bi tuđi je-mal pisma* namenjena nem^kemu >Volksratu«. Zagotovil je, da zaradi-tega ne bo kaznovan. Klofač pravi, da on sam ni dobil v enem tednu se-c!em pišem. Dr. Bou ček: »Zato mora biti Klima zaprt Dostojen uradnik tega ne dela.« Dr. Bou ček h Klofaču: »Ali veste, da je bil Klima tuđi vaš stran-kin tajnik?« Klofač: »To vem.« Dr. B o u č e k prosi, naj se to protokolira, da. more drž, pravdnik uvesti preiskavo. Nato je bila razprava do 3. popoldne prekinjena. Izpoved profesorja Masaryka. Pri popoldanskem nadaljevanju se kot prva priča zasiiši prof. Masa ryk. Pripoveduie, da dopolđne pri izpovedi Klofača ni bil navzoč. Dobil je namreč pismo, naj priđe v neko vinarno, kjcr ga caka neki mlad mož, ki hoče izpovedati o glavni priči Paštiki: »Sel sem,« je pripo-vedoval Masaryk, »tja. Mladi mož mi je zaupno nekai sporoči! in sem se moral zavezati, da tega ne' bom uporabil, kar mi je povedal.« Priča vsled tega prosi, naj se ga oprosti nadaljnega pričevanja. Sodni dvor pa je sklenif, da profesor Masarvk mora izpovedati. Masarvk je nato pripovedo-val: Mladi mož mu je sporočil, da je sošolec PaŠtike. Pred tremi leti ga je ta prosil, naj mu fotografira neke listine, 5 čemur bo zaslužil zelo mnogo denarja. Mladi mož je to ponudbo odklonil. Pastika je imel že tedaj to čudno navado, da je rad občeval s sinovi policijskih uradnikov. Nekega dne mu je Pašlika pripovedoval, da nujno potrebuje 800 kron. ker se je seznani! z nekim dekletom in da raz-merje ni ostalo brez posledic. Teh NX) kron mu ni posodil. Ko je Sviha postal znan v javnosti, je Paštika zopet prišel k njemu ter mu rekel, da je bilo ono dekle tedaj zelo drago. Stvar ga je veljala 2100 kron. Na vpražanie, odkod je dobil denar, je Paštika rekel: »To so plaćali ljudje, ki imajo kaj.« Masarvk ie na vpra-šanie predsednikovo imenoval ime tega mlađega moža, ki je bil kand. fil. Vlasiha, sin dobro situiranega hi-šnega posestnika. Dr. R a š i n predlaga. naj se še enkrat zasliši priča Pa?tika, ki je med poslušala, kakor tuđi filozof Vlasiho. Paštika je izjavil, da pozna Vlasiho. Masaryk potem nadaljuje svojo izpcved in pravi, da se glede potovanja v Belgrad ne more govoriti o izdajstvu, ker Je o tem vedclo mnogo oseb in ni šio za nobeno tajnost. Policijski uradnik prigovara k zločimu Posl. Stribrntf izpove, da mu Je neki poštni uradnik zaupno povedal, da ga je policijski komisar dr. Klima na^ovaril, naj mu da za kra-tek čas iz poštne ambulance na raz-polasan}e korespondenco nemškega »Volksrata« v Ttebnicih. Za to mu Je obljubi! visok honorar. Poštni uradnik pa Je to ponudbo odločno odklonil. Priča le nadalje izpovedal, da se ie dr. Sviha le redko uddcževal sej isvrievatnega odbora narodno - so-citaiiic stranke. Gospa dr. svibova. Nato se zasliši soproga dr. Svi* nova, ki pravi, da je njen soprog živci, kakor so mu dopuščale njegove razmere. in da ni delal pretiranih izdatkov. Volitve na Mali strani nišo povzročile velikih stroškov. Sicer je pa te stroSke plačal njen bratranec, ki je medtem umri. V Žamherku sta živela navadno. — Na vprašanje, kaj misli o obdolžitvah svojega moža, je vzkliknila s povzdignjenirn glasom: »Jaz sem o nedolžnosti svojega moža absolutno prepričana!« Pričevanje sina gospe Woldanove. Naslednia priča, pravnik Wol-dan, sin vdove dvornega svetnika Woldana, potrdi vse navedbe, ki jih ie včeraj napravil priča Paštika. — Njegova mati mu je pripovedovala, da ji je Klima, ko se mu ie predbacivalo, da javno občuje s Šviho, odgo voril, da namenoma javno občuje s Sviho, da izgleda občevanje prijateljsko, ker opazujeio njega, kakor tuđi Šviho. Po Redlovi aferi je rekla njegova mati policijskemu komisar ju Klimi, da je grozno, če zavzemajo ta-ki Ijudje tako visoka mesta. Klima ie odRovoril: »Ksj hočete, naš kon?š-dent WIener lahko postane prej ali Mej m^nlster.cr Gospa \Voldmova je roenila: 7>Potem bi pa imeli veliko protekcijo.« Nakar je Klima v šali odgovoril: »To si lahko mislite, upam, da postanem še policijski predsednik.« Priča nato opisuje, kako sta prišla po odkritjih »Narodnih Listov« policijska uradnika Chum in dr. Klima k njegovi materi, ki je bila bolna, ter izrekla sum, da je ona izdala vso afero »Narodnim Listom«. Klima je rekel pri odhodu, da mu je s tem zelo škodovala. Priča je Šel, ker mati ni hotela iti v pisarno, k policiji ter se je pogajal s komisarjema SlaviČkom in Klimo, da bi se njegova mati od-pustila iz policijske službe. Pri tej priliki mu je dr. Klima izjavil, da so mu razkritja v »Narodnih Listih« zelo škodovala. Priča potrdi^izpoved priče Pastike, da je dobil Šviha od Klime 3000 kron za volitve na Mali strani. Razprava se je nato prekinila. Štajersko. Sokol Hrastnlk. 22. izkaz pd-spevkov za Sokolski dom. V letoš-njem letu so poslali svoje prispevke sledeči gg, oziroma društva: Pri-spevki članov: 42 K 53 h, odbornikr društva »Užitninski zakup Trbovlje-Hrastnik-Dol« zbrali med seboj 35 K, prebitek predpustne veselice 15 K 57 h, dr. Roš za g. Kandare, Krško, 15 K 50 h (blok), strelski klub Hrast-nik 10 K, M. Roš, izgubljeno stavo ob trboveljskih volitvah 10 K, iz gramofona 8 K 82 h, L. Hofbauer (razglednice) 5 K, nabiralnik pri Rosu 4 K 42 v + 3 K 64 \\ F. Prelog 3 K 50 v. Obresti naložene glavnice za leto 1913. znašajo 266 K 31 v + 1 K 92 v. Skupni dohodki v 22. izkazu 422 K 21 v. Prisrcna hvala vsem da-rovalcem z željo, da bi se zglasilo mnogo novih. Na zdar! Odbor. Iz politične službe. Imenovan je namestniŠki koncipist dr. Marko Michel v Celju za okrajnega komisarja. Iz Celja. Avstrijsko pošto radi slavijo kot zelo iznajdljivo. Naš poštni urad pa ni te hvale deležen. Te dni je pisal nekdo v Celju splošno znanemu gospodu lokalno pismo. Priprost možiček je napisal pod naslov »Ćele« — in pismo ni ostalo v Celju, temveč je potovalo v Celle na Nemško. V tem nemškem Ćelu so adresata vestno iskali, nazadnje pa so pismo točno poslali v slovensko »Ćele«, kjer je le nazadnje prišlo na pravi kraj. Šio je za neko važno za-devo in bi lahko imela odpošiljatelj kakor adresat veliko Škodo, ako bi se pismo zgubilo. Upoštevamo veliko zaposlenost poštnih organov. pa take neprijetne pomote bi vendar lahko izostale. Iz Celja. Uradni vodja celjskega magistrata kot politične oblasti prve instance dr. AmbrožiČ je posredoval v bližnjih Štorah pri tovarni, da bi Slovenci ne dobivali pri tamošnjih novih stavbah deia. Ne bodemo niti preiskali, kako se take bojkotne huj-skarije strinjajo z dostojanstvom vodje celjskega magistrata kot politične oblasti, jemljemo samo to na znanje, ker bode že še kjc prav prišlo. Iz Celja. Tukajšnja garnizija se bode v doglednem času precej pove-Čala. Vojna uprava misli tu nastaniti domobranske ulance. Mesto je že v principu izjavilo syo}o pripravlje-nost. da postavi prrmerno vojašnico in se vrše sedaj tozadevni dogovoru Ker se bode mariborska domobranska vojašnica porabila vsa] deloma za pijonirje, priđe v Celje tuđi naj-muS še en bataljun 26. domobran skesa pe^>olka. 110 itev. »SLOVENSKI NAROD«, dne 15. maja 1914. Stran 3« Okite* Za lep slovenski trg na Sp. Stajerskem se išče marljiv brivec t malo glavnico. Prednost imajo So-koii-telovadci in pevci. Sokol bi moral biti zmožen za načelnika. Več po-ve Štajersko uredništvo »Slov. Na-rodac v Celju. Iz Št Jania pri Spodnjem Dravo* gradu« Na Krlževo dne 21. t m. se vrši v soli ob 3. popoldne ustanovni ob-Čni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za St. Janž in Mežo. Rodoljubi, posetite nas ta dan, pomagajte mladi sestrini na noge, nudeč nain moralne podpore! Čedne razmere v mariborski so-cflalni demokraciji. Kakor poroča »Mar. Glasnik«, so se začele v mariborskih socijalistiČnih organizacijah vodno močneje ponavljati — narod-postne razprtije. Slovenski in hrva-Iki soc. organizirani delavci sprevi-devajo, da je krivično, ako imajo mariborske socijalistične organizacije na zunaj popolnoma nemško lice. Zato so začeli izstopati. A tu so jih začeli nemški socijalistični tovariši v družbi z nemškonacijonalno pouiično svojatjo prepričevati, kako resničen }e znani rek: Und willst du nicht mtin Bruder sein. so sehlag ich dir dtn Schadel ein. Kar na ulici napada-Jo neljube jim disidente. Zadnji četr-tek in petek je prišlo ćelo do prete-pov; trije Nemci in slovenski pomoćnik Ščurič so bili pri tem ranjeni. V Mariboru se že kažejo prvi lepi za-četki narodne delavske organizacije: razmere v socijalistični stranki so danes take, da bode šio vedno več delavcev v naš tabor. Močna narodna delavska organizacija bi igrala v Mariboru izvanredno važno vlogo. Bohnšnica usmilienih bratov v Gradcu je izdala poročilo o svojem delovanju v L 1913. Po njem je ostalo v bolnišnici iz 1. 1912 312 bolni-kov, na novo je bilo sprejetih L 1913. 4636 bolnikov. odpušcenih je bilo 4335 in umrlo jih je 320. Povprečno Je bilo na dan 319 bolnikov oskrbo-vanih, od teh zastonj 90—100. Med bolniki je bilo 513 kmetov, 513 po-slov, 1053 delavcev in 1389 rokodel-cev in vajencev. Ker se v zavodu vedno leci veliko število Slovencev, zasluži isti tuđi z naše strani pod-poro. Roroško. Razmere pr! železnici v Beh'aku. Pri državni železnici v BeljaKu se je zadnje čaše odpustilo mnogo osobja. Če bi bilo šio po volji direkcije, morali bi se premikati vlaki po progah kar sami. Tsko se je vsled nedostatka osobja zgodila sedaj nesreća. V blizini Beljaka je skočil s tira vlak 5t 765. Pri tej nezgodi si je rešil neki uslužbenec življenje samo s tem, da je v zadnjrm trenotku skočil z voza. Voz, na katerem je sedel, bil je popolnoma razbit Uslužbencc se je precej potclkel in leži holan v bolnišnici. Nezgoda se je pripetila na ta način, da se je pri nekem vozu odpela zavora ter obtičala pri stiku dveh tračnic. Če se sedaj vpraša, kdo je kriv, moralo bi se odgovoriti, da pre-iskovalec vozov. A tega sploh ni in vsled tega :*e pač nastala nesreća. In poglejmo samo Je Milstadskem jezeru. Tu je precejšnji klanec s 27^ napetosti in kljub temu na ondotni postaji ni nebenega ključavničarja, ki bi eventualno popravil kako malo po-škodbo. Je pač tuđi nepotreben! V št. Vidu je na progi pri izmenjačah samo en uslužbenec, ki opravlja svojo službo vedno skozi 24 ur. In ta uslužbenec ima tuđi nalogo preiskati vozove. Uslužben je vsaki drugi dan in mora med časom 24 ur biti vedno na progi, kje mu preostaja potem še čas za pregledovanje voz. Sigurno pa je, da bo direkcija v Beljaku prišla do spoznania, da štedi na ne-pravem mesni, sele tedaj, ko se bo pripetila kaka večja nesreča, kot ta. ki se je in ki se sigurno ne bi bila zgodila, če bi bilo dovelj osobja. Velik požar. V Tvinah je pričela goreti te dni ponoči pri posestnici Elizabeti Eberhard hiša ter se je v kratkem ogenj razsiril tuđi na bližnja gospodarska poslopja. Zgorele so vse zaloge krme in drugega gospodar-skega orodja ter tuđi znesek 95 K. Ogenj so sele opazili, ko so plameni sikali že v spalnico domačinov. Razsiril se je ogeni s tako naglico, da se je Elizabeta Eberhard z dvema otro-koma komaj resila ob pravem času in da je Ivan Eberhard komaj še rešil iz hleva živino. Škoda znaša nad 9000 K in je z zavarovalnino le delo-ma krita. O vzroku požara ni po-drobnega še nič znanega. Prijet defravdant te Koroške — v Curinu. Pred nedavnim časom de-fravdiral je poštni sel Bošnak iz Podrožice vsoto 600 K, katero so mu izročile razne stranke, da naj jih na pošti odda, ter pobegnil. Sedaj so našli Bošnaka s potnočjo tiralice v Curinu, ga aretirali ter ea v kratkem polljejo k deietneam sodgčs vCe-| lovec Drota* Mrtc*. 1! z Trbiža po- ročajo, da je te dni šio neko 16 do 171etno dokle, ki je bilo v službi pri gozdarju Englu iskat v bližnje skale šmarnic. A ker se do sedaj še ni vr-nila, se domneva, da Je dekle ponc-srečilo ter padlo v kak prepad. Do sedaj njenega trupla, kljub naporne-mu iskanju Še nišo mogli najti. — Ogenj. V blizini Brež je nastal v neki tamošnji gostilni vsled nepazlji-vosti ogenj, ki je vpepelil hišo in gospodarsko poslopje. Gasilci iz okoli-ških krajev so ogenj omejili na ome-njene objekte. Primorsko. Zveza županov in podžupanov na Krasu ima svoje letno občno zbo-rovanje dne 20. maja t 1. ob 10. do-poldne v Sežani v dvorani c. kr. okr. glavarstva. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. čitanje zapisnika o lanskem zborovanju. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. IX. avstrijski vinarski kongres v Gorici. 5. Resolucije. 6.Vo-litev novega odbora. 7. Predlogi. Pri-pomba. Ako se ob napovedani uri ne sestane zadostno število Članov, zbo-rova!o se bo pol ure pozneje po istem dnevnem redu ne glede na Število udeležencev. Javoi shodi za deželnozborske volitve v Istri se bodo vršili v nede-Ijo 17. t, m. v sledečih krajih: ob 9. dopoldne v prostorih Mihaela čoka v Plavijah, ob 3. popoldne v prostorih Mihaola Božica v Sodnikih ter v Koštaboni in Pucah. Tuđi na praznik, v četrtek, vršili se bodo shodi v prostorih Josipa Udovica v Kubedu in sicer ob 4. popoldne in v Šmarjah in Gažonu. Pevsko društvo »Kolo« v Trstu priredi dne 17. maja v Narodnem domu v Barkovljah prvo pomladansko veselico s koncertom. Društva jugoslovanskih železni-ških uradnikov V. redni občni zbor se vrši v nedeljo 17. maja ob 9. uri dopoldne v gledališki dvorani »Na-rodnega doma« v Trstu. Ker s tem občnim zborom slavi narodnostanov-sko društvo naših železniških uradnikov obenem petletnico svojega ob-stoja. je sveta đolžnost slednjega ju-goslovanskega uradnika, člana društva, da se udeleži občnega zbora ter taKo tem veličastneje proslavi jubilej svojega društva. Nadalje prosimo vsa slovenska in hrvatska društva, če se jubileja svojega bratskega društva ne morejo udeležiti po svojih odposlancih, naj pozdravijo občni zbor naših železniških uradnikov pismeno ali brzojavno. — Vsi jugo-slovanski ljudski zastopniki brez po-litičnega mišljenja, ki se osebno ne bi mogli udeležiti tega jubilejnega zbo-rovanja, naj izrazijo našim narodnim uradnikom svojo popolno pomoč. Vsa jugoslovanska javnost spremljaj svoje žciezniške uradnike s srčnimi simpatijami ter jim pokaži, da si z njimi! Ker so napadi s strani nem-ških listov na naše železniške uradnike od dne do dne nesrarnnejši in podlejšl mora biti tem narodnim mu-čeniKom od slovenske javr.^ti, n'e-nih zastopnikov in društev pomoč tem večja in simpatije tem srčnejše! Ob pctletnici narodnosti ovskega društva naših železniških radnikov jim zakličemo: »Niste sarr , z vami je vsa slovenska in hrvačka javnost!^ Delovanje italijanske »Lege na-zionale . Letošnji občni zbor »Legc nazionale« se bo vršil 12. julija v Poreču. V minulem letu je družba prevrela v popolno oskrbo otroske vrt-ce v povsem slovenskih, oziroma hr-vaških krajih Tstre: /^minju. Kanfa-naru, Draguču, Unijah in Manzanu. NTove šoie je ustanovila v Premantu-ri pri Pulju. Sv. Lovrencu na Pore-ščini in pri Sv. Jerneju. V Podgori je kupila za otroški vrtec hišo za 25.000 kron. v Škednju pa v isti namen tuđi za 25.000 K zemljišče, da si postavi lastno hišo, katere stroški so prora-čunjeni na 60.000 K. Poleg tega na-merava družba poleg obstoječih ustanoviti v Trstu in Gorici še neka-tera nova zabavišča in otroske vrt-ce. Proračun izdatkov »Lege nazio-nale« za prihodnje leto znaša 234.000 kron. Protlslovanske demonstracije v poreškem gledališču. Minulo nedeljo so predstavljali v poreškem gledali-šču »Puritance*. Pri finalu tretjega dejanja je ob zaključnem zboru nastalo nepopisno navdušenje in vse je klicalo: »Cvviva Trieste italiana!« Vse je vstalo in mahalo z robei in klobuki. Zbor se je moral ponovili. Občinstvo je zahtevalo, da se mora zbor ponoviti še tretjič, čemur pa nišo ustregli. Ker se vihar ni hotel po-leči, dvignili so zagrinjalo in pričeli takoj s četrtim dejanjem, toda hrnšč in trušč je trajal dalje. Pričeli so peti razne, Slovane sramoteče pesmi in đelali tak kraval, da se je moralo sa« grinialo tptutiti in prenehati s četr-tim dejanjem ter ponoviti še enkrat finale tretjega dejanja. IgraMca v OpatllL Po ćeli Opatiji se slišijo pritožbe proti igrainicu Pritožujejo se hotelirji, gostilničarji, trgovci in posestniki penzijonatov. Sploino je nazadovanje pri vseh teh in zamorejo to dokazati po knjigah. Med tem, ko so gosti ostali v Opatiji povprečno po 15 dni, ostajajo sedaj kvečjemu še po 9. Medtem ko je v pomladni seriji druga leta prihajalo do 6000 ljudi, prišlo jih je letos komaj 4000. Velikanski odpadek 2000 ljudi, posebno v letošnjem velikem tednu je pripisati v prvi vrsti igralnici. Rado-vednost je gnala večinoma neizkuše-ne ljudi v igralnico, kjer so izgubili svoj denar do zadnjega vinarja. Kar so imeli potem še stvari, ki jih je bilo mogoče zastaviti, so zastavili. da so se lahko odpeljali proti domu. V veli-konočnem tednu samem je igralnica imela za 100.000 K dobička. Da je mogel blagajnik defravdirati 160.000 kron, ne da bi se to bilo opazilo in ne da bi direkcija prišla temu takoj na sled, pač ni pod takimi okolnostmi nikako čudo. Gostje se izogibajo Opatiji. Sele ko se je lansko leto pri-petilo par samomorov, in ko se je dogodilo več neljubih dogodkov, se je odločilo okrajno glavarstvo na pritisk od višje strani, da se je igralnica zatvorila. Toda letos, od 1. januar ja se je pričelo v igralnici zopet z igranjem in donaša igra posestnikom igralnice velikanske vsote. Mnogo je došlo posetnikov tuđi letos v Opatijo, toda že po par dnevih so jo popi-hali, ker jim je igralnica izpraznila temeljito žepe. Kake vsote donaša igralnica, kažejo sledeče številke či-stega dobička: v januarju 13.000 K, v februarju 64.000 K, v marcu 93.000 K in v aprilu nad 100.000 K. Drobne novice. Samomor, 221ctna Angela Hribar, doma iz Liti-je, služkinja pri g. Otiliji Stegarjevi na Miramarski cesti v Trstu je skočila včeraj zjutraj skozi okno IV. nadstropja na ulico. Nesrečnica si je zdrobila lobanjo in je bila takoj mrtva. Sodi se, da se je nesrečnici omračil um. — Smrtna nesreča na železnici. Predvčerajš-njem je nesel med obema progama pri TržiČu 171etni Josip Suligoj vre-Čo cementa, kar mu privozi nasproti to^orni vlak iz Nabrežine. Strojevod-ja ?e opazil Suligoja in ga s ponovnim Diskom opozoril. naj se umakne. Šu-lioroj se je res hotel urnakniti čez dru-pri tir. pa je v istem hipu privozil od Tržiča sem brzovlak, ki ga Šuligoj ni opazil. Prišel je pod vlak ter bil na mestu mrtev. Njejrovo truplo so pre-nesH v tržisKo mrtvašnico. Dnevne vesti. 4- Proti kandidaturi dr. Cervar- ja. Politično društvo za Hrvate in Slovence za Istro ie proglasilo za de-že'nozborskega kandidata v mestni skupini Kastav, Volosko - Opatija, Lovrana in Podgrad dr. Ojuro Ćer-varja. odvetnika v Opatiji. V vsi slovenski in hrvatski javnosti je iz-rvalo dejstvo. da je bil dr. Čcrvar cii-cijalno proglašen za kandidata, nemalo začudenje. Vcndar pa so listi molčali, pač samo iz obzirnosti na-pram političnemu vodstvu v Istri. No, sedai pa so spregovorili tu-di vo-lilci sami in sicer volilci iz Podkraja. Poslali so »Političnemu društvu za Hrvate in Slovence za Istro« v Pazin dopis v Katerem izjavljajo, da pri deželnorborskih volitvah ne bodo gla5ovall za dr. Ćervarja. Kot razloge, da se glede dr. Červarja ne ma-rajo podvrtči strankarski disciplini, navajaio prvič dejstvo. da je dr. Čer-var edini politik v Istri, ki je že vse narodne voditel'e drugega za drugim naravnost vehementno napadal in jih proglasa! za narodne izdajalce, dru-gič da je on eden izmed tistih redk;h mož v Is'ri, ki je že opetovano grozil z razdorom v naših narodnih vrstah, in tretjič. da |e dr. Červar tišti« ki bi rad Hrvate in Slovence v Istri raz-dvoiil in slcer s tem, da lavno govori, da Siovenci v Istri vob^e ne eksisti-rajo. — Ta dopis slovenskih volilcev iz Podkraja je vsekakor vreden naj-večjega uvaževanja in prepričani smo, da bo politično vodstvo v Pazinu resno računalo s tem protestom slovenskih podkrarskih volilcev. Da dr. Červar vobče negira eksistenco Slovencev v Istri, je splošno znana stvar, zato se naravnost Čudimo, Kako ie moglo politično vodstvo v Pazinu tega moža postaviti za kandidata baš v okraju, kjer tvorijo do-ber del volilcev Slovenci. Od zaved-nih, inteligentnih slovenskih volilcev se vendar ne more zahtevati, da bi glasovali sa kandidata, ki je franko-vec in ki vobče ne prfzoava, da bi ▼ Istri žive« todl Slovenci Uverjeni smo, da Je politično vodstvo v Pazinu postavilo Ćr. červarja v dobri veri m kandidate, ker bi sicer morali to kandidaturo smatrati kot prera* čuajeno provokaciio lo brUinude Sknraacev. Kaj takšnega pa ne mo-remo verjeti, zato se nadejamo, da bodo politični voditelji v Pazinu radevolje in brez obotavlianja ugodili slovenskemu protestu. Sicer pa tuđi v drugem oziru moramo izreci svoje začudenje, da je politično vodstvo za Hrvate in Slovence v Istri v svojo oficijalno listo deželnozborskih kandidatov sprejelo dr. Ojura Červarja. Znano je namreč, da je dr. červar eden izmed glavnih faktorjev pri opatijski igralnici, ki je bila svoje-časno oblastveno zatvorjena. Taki-sto je tuđi znano, da se je baš dr. Červar največ trudil, da izposluje oblastveno dovoljenje, da se ta igralnica zopet otvori. In kakor Čujemo, je imela ta njegova intervencija tuđi uspeh. Čisto gotovo je torej, da je mož v zadevi igralnice kompromitiran in da kot tak ne spada na nobeno javno mesto. Vsaj pri drugih narodih bi kaj takšnega ne bilo mogoče. Ali naj borno Hrvati in Slovenci edini na svetu, za katere takšni moralni oziri nišo merodajni?! -h Iz Št. Petra. Prihodnji teden borno volili državnega poslanca. Kar nas je zavednih mož, borno vsi glasovali za postojnskega župana g. Josipa Lavrenčiča. To je mož, ki ima smisel za ljudske potrebe in voljo do dela. Pri nas je pri vseh, tuđi pri ti-stih, ki stoje trdno v klerikalnem taboru, jako dobro zapisan, zlasti ker se je živo zavzel za regulacijo Pivke. Notranjska potrebuje za delo vnete-ga, posebno v gospodarskih stvareh izvedenega poslanca in zato bodo vsi samostojni možje glasovali za gosp. Lavrenčiča. -f »Domoljub« priporoča slepar-sko društvo. »Milijon kron zneskov za opravo je izplačal v neka] mese-cih »Madchenhort«, prvo splošno hu-manketno društvo za opravo možit-ve godnih deklet . . . Vsak član vpla-ča v 2 letih kvečjemu 294 K in dobi v slučaju možitve po 2 letih 600 K, po-teratakem obrestovanje po 124 %«, tako priporoča zadnji »Domoljub« ono sleparsko društvo »Madchen-hort«, ki sploh več ne eksistira, ter vabi dekleta, naj vstopajo v društvo, ki je osleparilo, kakor smo že poro-čali, čez osem tisoč deklet za približno dva milijona kron. 2e meseca septembra 1913 je ministrstvo spo-ročilo društvu, da mora propasti. In meseca aprila so vsi listi, med temi tuđi naš list, priobčili daljše poročilo, da se je društvo razšlo in da so članice izgubile vse svoje premoženje. To je popolnoma navadna slepariia, če se potem v »Domoljubu« priporoča to društvo. In đolžnost pristojnih oblasti, ki vidijo sicer vsako malenkost, je, da nastopijo z vso brezob-zirnostjo proti takemu sleparskemu nabiranju članic za društvo, ki se je razšlo, ker ni imelo nobenega ficka več, da bi izplačalo svojim članicam pristradanc prihranke. + Definici'a — Avstrije. Češki socijalno demokratski poslanec Ne-mec je podal o Avstriji to-le definicijo: »Avstrija je delniško društvo, v katerem se elani medsebojno kolje-jo za vsak groš dividende. Toda to delniško društvo se ne bo razšlo, vsaj tako dolgo ne, dokler se ne osnuje kako novo enako delniško društvo, ki bo nudilo članom večjih koristi in večjih divident«, — Ta definicija ni bogve kako originalna, resnična pa je. Upravni svetniki te delniške družbe so Nemci, Madžari in Poljaki. Ti po-bero dividende in tantijeme, Čehom se semrertja izplača Šc kakšen kupon, Jugoslovani pa zaman Čakajo, da bi jim kaj nesle njihove delnice. Kdaj pridejo čaši, da bodo tuđi jugo-slovanske, zlasti slovenske delnice nosile take dividende in tantijeme, kakor nemške in madžarske ali vsaj poljske? — Za m. Slovenski vsesokolskl zlet v Ljubljani 1914 darovali so: neimenovani 500 K, g. dr. J. Tičar, Kran'ska gora 10 K: brat Fran Trt-nik pa je nabral v družbi srbskih in slovenskih Sokolov v Krškem 14 K. — Vsem darovalcem iskrena sokolska zahvala. Na zdar! — Dr. Jovan SkerliĆ na smrtni postelji. Iz Belgrada poročajo: Vse-učiliški profesor in poslanec dr. Jovan S k e r 1 i ć leži na smrtni postelji. Pred tremi dnevi se je sele vrnil z Njegoševe svečanosti iz Prage ves slab in bolan. Poklicali so zdravnika dr. Muačanina, ki ga je preisKal, in takoj odredil, da se ga prepelje v sanatorij. Tu se je vršil zdravniški kon-zilij, ki je sklenil takojšnjo operacijo. Operacija je bila izvr§ena, a vkliub temu so zdravniki izgubili vsaKO nado, da bolnika rešijo. Od včeraj zjutraj leži dr. Skerlić v nezavesti in zgoditi bi se moral naravnost Čudež, da bi ostal pri življenju. Dr. Skerlić je bil eden najsimpatičnejših kulturnih delavcev na slovanskem lugu in \ eden prvih pobornlkov Jugoslovan-ske misli. Za Jugoslovanstvo bo smrt profesorja dr. Skcrlića nenadomest- i Uiva izeuba! — ĐoniiacUeve Hmanlce. Dobili smo nov list. Izdaja ga razupito društvo sv. Bonifacija na Dunaju, tiska se v Pragi, urejuje se v Trstu, razde-ljuje se pa po cerkvah in klerikalnih društvih tuđi v Ljubljani. »Resnica« se imenuje ta list, ki pravi sam o sebi, da je krvavo potreben, da bo bra-nii vero, ki ji nihče nič neče, in zati-ral protiverskega in proticerkvenega duha, »ki je kakor crna noč legel na človeštvo in ni prizanesel žalibog niti našemu slovenskemu narodu«. List se zastonj razdeljuje, a kdor ga vza-me, mora dati-zanj nekaj »milošči-ne«, ker namreč miloščina več nese, kakor bi se smelo računati za ta li-stič. Kaj torej še nimamo zadosti cer-kvenih listov in knjig, da je bilo treba ustanoviti še te Bonifacijeve li-manice? Razumni ljudje se bodo temu norčavemu listu samo smejali, saj vidi vsak razsoden človek, da gre v prvi vrsti za »miloščino«. Kaj je crnim ptićem za vse drugo — pink-pink je poglavitna stvar. Spričo toliko duhovskih listov in knjig, pridig in misijonov, itd. je pač vseeno, če izhajajo še te Bonifacijeve limanice. Čudno pa je, da dovoljujejo pristojne oblasti koiportažo tega lista. Po postavi je kolportaža prepovedana. Če bo kak liberalec kolportiral nedolžen letak, ga hitro obsodijo, te Bonifacijeve limanice pa svobodno kolporti-rajo ne le po cerkvah in katollških društvih, nego tuđi po hišah. Vsaj v Ljubljani se je to zgodilo — morda ker je policija časih šlepa. Te Bonifacijeve limanice pravijo, da so tiskan krščanski nauk, ki se razdeljuje po škofovem ukazu. Kdo pa je škofu dal pravico, da se postavlja nad zakone, Po zakonu je kolportaža sploh prepovedana in noben škof ni-ma pravice te postave premeniti, a če ukazuje koiportažo, potem je đolžnost drž. pravdništva, da tuđi njega prime. Ali smo pred postavo vsi ena-ki ali nismo? — t Vatroslav Holz. Mnogobrojnim prijateljem in Častilcem tega za-služnega moža, ki bi prilično utegnili posetiti njegov grob pri Sv. Križu, v prijazno vednost, da je našel pisatelj-trpin svoje zadnje pocivališče ondi na četrtem oddelku, v osmi vrsti, če-trti gomili. Naj tam v miru počiva! — Razstava »Jugoslovanska žena« v Ljubljani. Kakor je znano, se priredi za časa sokolskega zleta v prostorih »Mladike« razstava »Jugoslovanska žena«. Vabilo na to raz-stavo so dobili, kakor se samo ob sebi razume, tud-i Srbkinje. »Kolo srbskih sestara« v Belgradu je na to vabilo sklenilo, da se udeleži raz-stave in nameravanega sestanka ju-goslovanskih žen v Ljubljani in da bo priredilo poseben paviljon, v katerem bodo razstavljena ročna dela srbskih žena, zlasti onih iz novo osvobojenih pokrajin — iz Makedonije in s Kosova. — Razstavljen] slikl. V izložbi trgovine g. Ketteja sta razstavljeni sliki, ki predstavljata prvi vojni ladji s slovenskim imenom »Triglav«. Ta ladja je torpedni ruŠilec. Sliki je izvr-šil g. Maks Rovšek, orož. straž-mojster v Pulju, in sta na prodaj. Zadnje revizije na belokraniskl železnici. V četrtek, dne 14. maja so se na belokraniski progi pričele zadnje odločilne preizkušnje in revizije. Od povoljnega ali nepovoljnega uspeha vseh teh komisij je sele odvi-sen določen dan otvoritve te proge, Zadnje deževie je na progi povzro-čilo mnogo neprilik tam, koder so strme in velike nasipe izvršili samo z ilovnato zemljo. Ponagaialo je de-ževje tako na Lončaričcvem, kakor tuđi na Samohrdovem delu proge. Strmi nasipi se vsedajo, deloma tuđi rušijo. Blizu 4. km od Novega mesta proti Ruprč vrhu veliki nasip neprestano nagaja. V sredo se je tako podal, da je vlak mogel le z veliko pre-vidnostjo priti skozi. Morali so delati ćelo noč, da so poškodbe zopet popravili z zabijanjem pilotov in delno preložitvijo tračnic na trdneja tla. V takih sitnih razmerah sta v četrtek pričeli dve komisiji svoje delo. Prva komisija od c. kr. generalnega nad-zorstva avstrijskih železnic je imela preiskati takozvano obtežilno vožnjo (Belastungsprobe). V ta namen so pripeljali tri velike, težke lokomotive (za brzovlak), in sicer 2 iz Knit-telfelda, 1 iz Gorice vse tri tehtajo s priprego vred 290 ton (290.000 kg), skupno z ostalo priprego (s premo-gom naloženi vozovi) je preizkušnjl vlak tehtal 346 ton (346.000 kg), torej največjo težo, ki na taki progi na-vadno ne priđe v poštev. To preizku-šnjo je vodil nadzornik Adamovič iz Dunaja. Preizkušnji vlak je posebno pozornost obračal na železniški most čez Krko. Prvi nasipi so to velikan-sko težo dobro prestali. Čez most je vlak najpreje počasi vozil. Instrumenti na obeh bregoviti so kazali samo 21—23 mm (in ne cm kot je neki znani hudomušnež strašil po Novem mestu) takozvanega elastičnega zni-žanja (elastisehe Senkung). Potem so en stroj odstranili, naktr $• 1» Stran 4, »SLOVENSKI NAROD", dne 15. maja 1914. 110. ttev. vlak samo z đvema strojema zopet od prvega nasipa pred predorom po-gnal s httrostio 45 km na uro preko mostu. Vse je pozorno obračalo svoje poglede na brzeči vlak čez visoki most. Ko so se nekateri bali, da bo yse skupaj zdrčalo v naraslo Krko, ie vlak srečno pripeljal na onostran brega. In to pot so instrumenti ka-fcali samo 185 mm elastičnega zniža-pija. Torej LjubljanČani, brez vsake skrbi se lahko čez Krko izročite vlaku. PreizkuŠnji vlak je potem še samo poskusil, Če bo šio popoldne preko že zgoraj omenjenih o\ir pri Ru-prč vrhu. Ob 2. popoldne se je podal na daljno pot za isti dan do Crnom-Ija, od tam dalje preizkuša dne 15. in 16. maja, ostalo progo, pa tuđi most preko Kulpe. Takoj tej komisiji je sledila druga, takozvana predrevi-zijska komisija za tehnično - policijske preizkušnje, sestavljena iz za-^Dpnikov državne železnice. grad-fcenega vodstva ter sekcije za vzdr-ža\ranje železnice. — Dne 19. maja pa se vrši končno veljavna komisija od strani c. kr. generalnega nadzor-stva avstrijskih železnic, ki bo na podlagi dosedanjih uspehov obeh ko-misij sele izrekla svojo končno be-sedo glede oficijalnega dovoljenja iz-ročitve proge javnemu prometu. Sele od uspeha te komisije je potem oltr- > vatskega doma« je bita poma najod-ličnejšejra občinstva. Izmed slovenskih Vilharjevih skladb so se pele Oregorčičeva »Domovini«, Prešer-nova »Nezakotiska mati« in M, Vil-harjeva »Na goro«. Koncert ie zaključila ouvertura iz Vilharjeve opere »Lopadska sirotica«, ki se bo pr-viČ pela v prihodnji gledališki sezoni v »Hrvatskem gledališču« v Zagrebu, Mlster Goalđ bode ob priliki pohoda skozi Ljubljano predvajal nekoliko večerov v kinematografu »Ideal« Edisonovo najnovejšo iznajd-bo »Edisonov Kinetofon«, t. ]. govo-reči film. Ostal bo samo 6 dni, in si-cer z dvema sporedoma po tri dni. Predstave se prično v soboto in tra-jajo do četrtka vsak dan ob 3., 4. in pol 6., 7. in pol 9.; v nedetto in praznik tuđi ob pol 11. dopoldne. — Edisonov Kinetofon je vzbudil po*, vsod največje zanimanje in sam ce-sar Franc Jožef I. si ga je dal pred-vajati pretečeno poletje v Išlu in se izrekel o njem najlaskaveje. Tuđi v Ljubljani je zanimanje za te predstave zelo veliko, zato se priporoča vsakomu, ki si hoče ogledati te predstave, da si preskrbi vstopnico pra-vočasno. — Danes specijalni večer s krasnim Nordisk - sporedom. Današnji Hst ima za cenjene naše naročmke v Ljubljani in na Kranj-skem prilogo Kino - Ideala o govo-rečem filmu. Društveno nnznanila. Slovensko lovsko društvo javlja, da se vrši redni občni zbor z običajnim sporedom v nedclio, dne 17. maja ob 3. popoldne v restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani. Za-eno se opozarja gg. lovce, da bo istega dne v hotelu §tnikelj v Ljubljani razstavljen medved (mUdič), ki je bil vjet v lovišču gosp. Kluna iz Ribnice. S. F. K. ^Ilirija« sklicujc svoj redni občni zbor na sredo. dne 27. maja ob pol 9. zvečer v restavraciji pri «Roži« 1. Dnevni red: Poročila predsedstva; volitev 2 revizorjev; sprememba pravil; slučajnosti. Akademijo v proslavo 5O01etni-ce zadnjega vstoličenia slovenskih koroških vojvod na Gosposvetskem polju, priredi moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici v nedelio, dne 17. maja bo 4. popoldne v Arkovih prostih. Spored zanimiv. Vstop vsak em u do voljen. Književnost. — »Slovenski Sokol«. Glasilo SIov. Sokolske Zveze ima v št. 4. sledečo vsebinc: 1. Slovenskemu So-kolstvu! 2. Proste vaje za mlajši mo-ski in ženski naraščaj za III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1914. 3. III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. 4. Raznoterosti. — Za vojaške kniigs. Vojno mi-nistrstvo razpisuje nagrade za voia-ške knjige, ki naj v priprostih in zani-mivih povestih slikajo vojaske vrline. Prva nagrada je "00 K, pet nagrad pa je po 300 K. Rokopise je po? ati do 15. juHja 1914 literarnemu ur: du vojnega ministrstva Dunaj VII. Sti'ts-kaserne. Nepremirane, pa ver 5ar sprejete rcKcpise plača ministrst\ i z 80 K za eno in s 120 K za dve tiskovni poli. Rokopisi smejo biti piša v vseh jezikih monarhije. — Glasilo naših sredniešoisRih profeserjev je »Nastavni Vestnik , ki ga je za 1. 1913/14 izšel že 9. zvezek. V njem čitamo konec temeljite stati-stične studije Fr. Vajde o sreJniih šolah na Slovenskom in v Istri. Ce-lovški profesor Podboj priobčuje par zanimivih stanovskih beležk. Dr. Pivko ocenja dr. A. Medveda >Z«u-dovino katoliške cerkve« za srednje ^ole, kjer se mu zdi le odstavek o Husu nezadovoljiv, prof. Perusek pa Bežkovo »Občno ukoslovje z duše-slovnim uvođeni«, ki ga je izdala »Šolska Matica«; recenzent knjigo hvali in dodaje nekaj jezikoslovnih pripomb, ki so pa bolj do'Krinarnc nego utemeljene in so v oceni nepotrebne. Posebno zanimivra pa ie razprava prof. Pavla Serdarja (Za«rr;b) o \ pratnju, ali Je za poimovanje matematike treba posebne darovUosti; avtor to zanika ter pravi, da se more elementarna šolska matematika naučiti, kakor vsak drugi predmet, ob dobri metodi je uspeh pri njej si-guren, sigurnejši nego drugje, za re-ševanje višje matematike pa je treba, kakor za vsako znanost * a viSjih stopnjah prirejene duhovitosti. IZPKtf SBSBbL Izpred upravnega sodiića. Dala^tko zavarovanja zopar nazgoda pri kaznancih. Višje de-želno sodišče v Gradcu je v januarju lanskega leta odredilo prostovoljno 2a-varovanje kaznjencev, ki so zaposleni pri centralni kurjtvi in parni kuhinji pri kaznjerrakem oddefkn okroinefa »ođiSea v Novem mestu, pri delavski ravarovalnici v Trstu. Slično zavaro-vanje se je izvrfilo Že tuđi pri kažnjen-cih, ki so slično zaposleni, pri deželnem sodiSču v Trstu. Delavska zavaroval-nica zoper nezgode v Trstu pa je izjavila, da je ravno pri teh kaznjencih največja nevarnost, da se zgodi kaka nezgoda ter da naj se za varu je vse kažnjene*, ki so v tamkajšnji zavaro-valnici. Miniatrstvo za notranje zadeve je na to odgovorilo, da je nemogoče zavarovati vse kaznjtnce in da se mora smatrati le parno kuhinjo in centralno kurjavo za obrate. Obenem je mini-strstvo odredilo, da se zavaruje kaz-njenee, ki so v tem obratu zaposleni. Proti temu odloku ministrstva se je pntožila delavska zavargvalnica zoper nezgode v Trstu na upravno sodišče, češ da se mora ćelo kaznilnico smatrati kot en obrat in da se mora zavarovati sploh vse kaznjence. Upravno sodišče je pritožbo zavarovalnice za-vrnilo in sicer s pripombo, da je za-varovanje kaznjencev prostovoljno in da je sicer po postavi iz leta 1894 tako izločenje, kakor ga je zahtevalo ministrstvo, dovoljeno. Sicer se pa lahko smatra kaznilnico kakor bolniš-nico za podjetje in je bilo ministrstvo upravičeno, da je pri teh podjetjih smatralo centralno kurjavo in parno kuhinjo kot obrate. * * Zavrn ena prošnja za podetitev mesta policilskega agenta. Od predsedstva deželnega sodišca v Ljubljani je bilo v oktobru leta 1912 razpisanih sedem mest policijskih agentov. Za eno teh mest se je pote^oval tuđi vpo-kojeni orožnik Jožef Gantar z Gline, vendar pa je bila njegova prošnja za-vrnjena. Z ozirom na to, da je bil meci prosilci edini certifikatist in bi se ga moralo vsled tega vpoštevati, pritožil se je na ministrstvo za notranje zadeve in zahteval preiskavo. Ministrstvo za deželno obrambo je nazna-nilo minlstrstvu za netranje zadeve, da je bil Gantar leta 1908 vpo-kojen radi invaliditete in nesposobnosti za službo, vsled česar tuđi za službo policijskega agenta ne more biti spo-?obcn. O tem je bil obvešcen tuđi Gantar, vendar pa se je pritožil na upravno sodišče, pri katerem se je v soboto o ti stvari raspravljalo. Pri tej razpravi se je zlasti poudarjalo, da je Gantar duševno in telesno popoinoma zdrav in da v nasprotnem slučaju sploh ne bi bil dobil nikakega certifikata. Upravno sodišče je pa vendar pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Razne stvari. * Doktor vlomilec. Iz Budimpe-te poročaio: 11. t. m. so vlomili v okrajno bolniško blagajno ter ukrad-li 8105 kron iz železne blagajnice. Zvečer so aretirali storilca, ki sta di-urnist okrajne bolniške blagajne dr. Emil Svimes - Gossler in njegov brat. k'jučavničarski pomoćnik Karei Svimes - Gossler. Pr. Svimes je že prizna! vlom. Pri njem so našli 6000 kron. * Dogodkt v Mostaru. Iz Zagreba poročajo: Tukajšnja narodna aka-demična mladina je skienila. zahte-vati zr^oščenja od oficirskega zbora mostarske srarnizije zaradi dogodkov v fclechiišču nri nemški predstavi. Bivši predsednik hosanskejja sabora Boiislav Sola in mostarski leKarnar Blažević sta dobila brzojavko, v ka-teri ju nkademiki prosiio, naj sporo-čc ta sklep oficirskem zboru. Trideset dijakov sp jr dozdaj javilo, da bo zahtevalo zadoščenja. * Aretaciia bančneta »lepana. Z Punaia roročrjo: Policija je v soboto aretirala solastnika dunajske hanene tvrdke Hassa - Kuppis in Komp., .lllcmega Hermana Marini-tscha, ki je mnoseo oseb osleparil za več tisoč kron. Uvedel je v svoj zavod vložne knjižice, ki so bile podobne hranilničnim, ki pa so bile označene kot deležniške knjižice. Na te knjižice si je izposo^eval vredrost-nc papirje. Dofdaj so dognali, da zr«a-ša ^koda 60.000 K« najbrže bo pa večj?.. * Ni hotel b\t\ ^kof. Skrf Benizio Sonza iz Mrnaosa v Braziliji je prišcl v Rim. da bi se obrnil na papeža s čudno prošnjo. Zažclel si ie. da ni ga papež oprr»st!| škofovskega dostojanstva ter mu ćovolil, da vstopi v samostan KamaldoH. Je to puščavni^ki redt naseljen v Rimu, čegar .posa-niezni člani /ive drug od drugega od-daljeni popoinoma puščavniško. Pape? je dal škofu najprve rok. da se premisli. In ker se škof ni premislil, je papež ugodil njegovi prošnji ter mu dovolil, da je odloži! škofovo mitro ter vzel menisko čepico. * Ljubavna tragedija* 2 Dunaja poročajo: V ponedeljek zvečer je v nekem tu kajanjem hotelu uatrelila odgojiteljica Helena Freivvalđ svoje* ga taročenca dr. Pavla Meiselsa. Dr. Meiscis, Ki je b+l rojen v Krakovu, je imel Uevet let ljubavno raimcrjc % Freiwaldovo. Spornal io ie v Krako- vu. Ko se Je prcselil na DunaJ, mu Je ona na njegovo željo sledila. V zadnjem času pa Je skuSal dr. Meisels pretrgati vse zveze s svojo nevesto. Dekle se Je vrnilo v Krakov ter za-htevaio od dr. Meiselsa 25.000 od-škodnine. Predvčerajšnjim sta priSla Helena rreiwald in njen brat na Dunaj, da uravnata zadevo. Dr. Meisels je hotel plaCati najprvo 5000 K. Med pogajanjem je Helena Freiwald ustrelila dr. Meiselsa. Nato je šla v stranišče ter se ustrelila v srce. * Slaven berač. Te dni je v Be-rolinu umri zanimiv človek. Bil je to 70leten krasen starec, ki je imel le to napako, da je prosjačil. Stal je na vc-galih in križiščih ter prodajal vžiga-lice in razglednice s svojo lastno po-dobo. Beračenje mu je mnogo dona-šalo. Ganzer, kakor se je starec ime-noval, je imel veliko stanovanje ter si držal gospodinjo, ki mu je dobro Kospodinjila. Hadil je vedno skrbno in dobro oblečen, samo klobuk je držal vedno v roki, da bi opozarjal ljudi na se. Imel je krasne, dolge, do ra-men segajoče Iase, bele kakor srebro in enako dolgo brado. Ta zunanjost Ka je delala nekako patriarhaiičnega. Postal je deloma tuđi slaven, ker so fca mnogi slikarji, posebno slavni Menzel, jemali za model. In tako ostane na marsikateri sliki ohranje-na podoba tega berolinskega prosjaka. Rad je pravil, da je 90 let star, v resnici pa je bil star samo 70 let. Svoje premoženje je zapustil svoji gospodinji. * Đolgarski tehnik v Pragi — morilec? Iz Prage poročajo: O veli-konočnih praznikih j«5 izginil llletni Rudolf čap, ki je Šel s svojim mlaj-šim bratom na FidlovaČko. Mlajši brat je potem doma pravil, da ju je srečal neki gospod, ki je vzel Rudol-fa s seboj. da bi mu šel po neko stvar, za kar mu je obljubil krono. Deček se nato ni več vrnil. Kmalu so začele javljati na policiji priče, da neki neznani individuum vabi k sebi nedorastle dečKe, jim obljublja eno krono ter jih vporablja v nenravne svrhe. Mnogo oseb so aretirali, vendar pa so jih morali zopet izpustiti, ker jim nišo mogli ničesar dokazati. V petek pa so prišli na novo sled. Na Smichovu je srečal neznan mož 91et-nega sina nekega gostilničarja ter ga prosil, naj mu nese zavoj, za kar mu bo dal krono. Deček se je dal zvabiti ter šel z neznancem do Nusel, kjer sta srečala policijskega stražnika. Deček je vso zadevo povedal straž-niku. V šolah so namreč že prej svarili dečke. Stražnik je takoj aretiral neznanca ter ga odvedel na komisa-rijat. V soboto so aretiranca konfrontirali z vsemi dečki, ki so prišli v stik z onim neznancem. In vsi so sojdasno potrdili, da je to oni človeK, ki jim je obljuboval eno krono ter jih izvabil na polje, kjer jih je zlorabi!. Aretiranec je izpovedal, da se imenuje Hristo Ftičev, doma iz Gabrova na Bolgarskem. Star je 29 let in je tehnik. Taji vsak zločin in noče ničesar vedeti o Capu. Policija je prepriT čana, da ima pravega zločinca. Da preteklost FtiČcva ni popoinoma Čista, o tem pričajo sodni spisi okr. so-disča na Žižkovem. Tedaj je bil Ftičev oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. TelefonsHa in brzojavna porobila. Đolezen našega cesarja. Dunaj, 15. maja. Oficijozno se porGča o cesarievem zdravstvenem •tanju sledeče: Nočnl mir je bil neka Ijen In cesar se Je dobro odpočil. Splošno raspoloženje temu pri-merno. Vojni mtnister Krobatin. Dunaj, 15. maja. »Danzers Armee-zeitung« pravi, da bo vojni minister Krobatin v Kratkem odstopil. Njegov naslednik bo baje neki fevdalni kavalir velikega stila. Afera Šviha. Praga, 15. maja. Naval k današnji razpravi je bil še večji, kakor včeraj. Kot prvi je bil zaslišan filozof Vlasika, ki potrjuje, kar ie bil včeraj navede! Ma^arvk ter izpove, da mu je jurist Pastika povedal, da ima zelo drago razmerje z neko gospo, ki ga je stala 2800 K- Na vpra-šan]ev kje je dobil denar, mu je re-keU da so plaćali Hudje, ki imajo do« sti denarja. Vlasiko konfrontiralo s Pastiko. Vsak vitraja pri svojih tr-ditvah, Pastika pravi, da tega nikdar ni govoril, dočim pravi Vlasika, da mu je to pravil. Dr. Bouček predla-ga, da naj *e kot priča zasliši bančni uradnik Novak, odličen član mlado-češke stranke, kex ie včerai pred pričami povedal, da i« stala Svibova afera mladočeško stranko mnogo denarja. Vslic protestu dr. Ra&na, ki se sklicuje na ispovedi posUnca Kramara in tajnika SUa* ki sta tzpo-vedaia. da sa dokaze si dala strtak* niti vinarja, sklene sodišče ga pova-bitj kot pričo. Pričevanje dr. švihe. Ob splošni napetosti se prične zasliševanje dr. Švihe, ki odločno \z~ pove: Izjavljam slovesno in pod ča-stno besedo in v popolnl zavesti svoje današnje situacije, da nlsem nikdar bil konfident policije, da nlsem nikdar dobival od policije denarja, da nisem imel nikdar zvez s policijo, da ji nikdar nisem dajal poročil, da takih poročil nisem dajal niti dr. Klimi, niti drugim nastavljencem praške policije kakršnibkoli poročil. Nato naglasa, da je bil referent v raznih uradniških vprašanjih in je kot zastopnik državnih nastavljen-cev prisostvoval mnogim zborova-njem, na katera ie prišel tuđi dr. Klima. Dr. Klimo pozna že izza dijaskih let, »Bila sta dobra znanca ter sta prijateljstvo pozneje obnovila. Dr. Klima je bil napram njemu vedno korekten. O sebi pove, da n\ nfkđar potratno živel in da ni imel nikdar posebnih dragih potreb. Nikdar ni izdajal več, kakor je pošteno zaslužil. Ćeška agrarna stranka in češko-nemška sprava. Praga, 15. maja. Klub čeških agrarnih državnih poslan cev je imel včeraj sejo, v kateri je izvoli! pred-sedstvo. Za predsednika je bil izvo-Ijen poslanec Stanek, za podpred-sednika pa sta bila izvoljena poslan-ca Prašek in Udržal. Klub je sklenil, poslati predsedniku poslanske zbornice dr. Svlvestru pismo, v katerem iziavlja češka agrarna stranka, da je pripravljena, udeležiti se spravnih pogajanj, naglaša pa še enkrat za-htevo, da mora vlada razpisati nove volitve za deželni zbor češki, da se deželni zbor konstituira in izvoli deželni odbor in da se imenuje najvišji deželni maršal. Gaiiški deželni zbor. Dunaj, 15. maja. Gaiiški deželni zbor se najbrže ne bo več sestal. Na-mestništvo v Lvovu sestavlja že volimo listo na podlagi volime reforme. Sele ko bo to delo končano,bo volilna reforma sankcionirana. Obenem bo gaiiški deželni zbor začetkom julija razpuščen in bodo razpisane nove volitve, ki se bodo vršile koncem septembra ali začetkom oktobra. Predarlskl deželni zbor. Bregenc, 15. maja. Predarlski deželni zbor je izvrjil nekaj volitev v odseke ter razpravljal o zmenjanju hranilnih vlog pri bankah. Bosna. Sarajevo, 15. maja. Dr. Dimović je odstopil kot vodja od njega ustanovljene stranke. Govorilo se je že delj časa o njegovem odstopu ter se je dr. Dimović k temu odločil baje zaradi napadov srbske opozicije in nasprotstva s strani muzlimanov. Hercegovina. Sarajevo, 15. maja. V vaši 2im« lje pri Mostarju je baje napadlo pred-včerajšnjem 20 srbskih kmetov muz-limane. V boju je bila ena oseba usmrčena. trije so bili smrtnonevarno ranjeni, pet mož je bilo težko ranje^ nih. V mostarskem okraju vlada med muzlimani veliko razburjenje. * Dogodki na Balkanu« Profesor Jovan Skerlić t. Belgrad, 15. maja. Znani srbsk! učenjak in mlacioradikalni poslanec, vseučiliški profesor dr. Jovan Skerlić je danes ponoči v 37. letu svoje starosti umri. Pred par dnevi se je vrnil iz Prage. Smrt je nastopila vsled zapletenja črev po dvodnevni težki bolezni. Smrt profesorja Sker-lica je izzvala splošno žalost. Narodna skupščina se je v znak žalosti odgodila do ponedeljka. Crnogorsko - albanska meja. Rim, 15. maja. Med člani međunarodne komisije za določitev crnogorsko - albanske meje so se pojavila sicer res nesporazumljenja, vendar pa se delo ni prekinilo. Menihi na Sveti gori. Petrograd, 15. maja. Ruska du-ma je soglasno sprejela interpelacija na več ministrov zaradi neupraviče-nega postopanja menihov na Sveti gori, glede vporabe vojakov proti menihom samostana Panthelion, zaradi izgnanja menihov iz Odese in zaradi konfiskacije manuskriptov, knjig in ikon. Preiltane časopise v šent-jahobshBm okroju sprejema vsako sredo zveCer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. ^Gospodarsko napredne druStvo za šcntjakobski okrai« v druStveni sobi, VožarsHi pot 4, da Jil1 potem odda liudem. kl drugače ik pridejo do branja, pa radi beiou UO. l„ »SLOVENSKI NAROD*, dne 15. wja 1914. Stran 5. Gospoflnnlvd — Orijentalne žcfeznice. Govo-rlcc, da hoče grof Bcrchtold poslati v Belgrad ultimatum zaradi orijentalnih železnic, še nišo potrjene. Gotovo je samo to, da je takozvani Vi-talijcv projekt, mešano vodstvo* v katerem bi bili zastopniki Avstrije, Rusije in Francije, pokopan. Grof Berchtold je ta predlog akceptiral, a zda] ga zatajuje in ga ćelo pripisuje Franciji. Kaj stori zdaj grof Berchtold, tega menda še sam ne ve. Ne kaže namreč nič, da bi hotel upošte-vati korist Trsta in Reke. V interesu Trsta in Reke bi bilo, da ne stori na* ša vlada ničesar, kar bi moglo dati Solunu ali Pireju prednost, pač pa da skuša ohraniti Avstriji vse kupčije, ki jih je imela v stari in novi Srbiji. Za nas bi bilo gotovo gospodarsko slabo, če bi Srbija svoj izvoz obrnila na Solun. Zato bi bilo želeti, da se pri vprašanju o orijentalnih železnicah doseže sporazumljenje v tem smislu, da bo srbski izvoz gravitiral v Av-strijo, in da se ne bodo za izvoz čez Solun dovolile tarifne in druge olaj-šave. To bi bilo v korist Avstrije, Trsta in Reke, a če se bo to tuđi vpo-števalo. Je drago vprašanje. SlO« IH MlI lie žile flrazfte si Onia ie lenu Današnji list obsega 6 strani Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. posianec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Ako vam ie drago zdravje, čitajte današnji Lvsoformov inserat in zahtevajte zanimivo knjigo »Kaj ie higiena* gratis od kemika Hubman-na, DunaS XX. Petraschgasse 4. Influenca nam pogosto zapusti oslabljenje telesa in ga dela sprejem-liivega za druge bolezenske kali, n. pr. jetiko in pljučnico. Zato bi morali začasa odrediti vse pravilno za ohranitev zdravja, kar storimo s terru da se vsakega kašlja polotimo z uživanjem »Sirolin - Roche«. Dobiva se v vsaki lekarni. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani*. Uradni kurzi dun. borze 15. maja 1914 ■aložbsnf papir] i. ! * 4°b majeva renta..... 81*95 t 8215 4•?> o srebrna renta .... 85 40 85"60 4°o avstr. kronska renta . . 8245 82-65 4° o ogr kronska renta . . :i 8070 8090 40 o kranjsko dež. posojilo . ! — *— ft9*— 49/0 k. 0. češke dež. banke . ;■ 87-25 . 88-25 Spečko. jj ! Srećke iz !. 1860 >s. . . . i, 432*— 442 — n „ „ 1864......li 67V— -•— „ ttskc........P 291- 301-m zemeljske I. izdaje , i. —*— — — ; „ II. ft . jj 240.50 250-50 m ogrske hipotečne . . [• —*— —•— w dun. komunane , , 469"— 479 — „ avstr. kreditne • . • | 475-50 485*50 H ljubljanske..... 5625 6225 1B avstr. rdeč. križa . . 1 51*75 55-75 h ogr. „ „ , .' 29-50 33 50 n bazilika . . % . . . 25-25 29 25 „ turske .,,.•.. 220*30 223*30 Delnlee. | Ljubljanske kreditne banke . j 398— 402*— Avstr. kreditnejja zavoda , 60650 i 607-5.0 Dunajske bančne družbe . 51150 512*50 Južne železnice...... 9730 93-20 Alpine-Montan.......80*5*50 j 80/*50 Češke sladkome družbe . . 293— "97 — Zivnostenske banke . . « . ] 26750 26850 Valute. i I Cekini.....«' W ; J H'38; 11*43 Marke . . 4 • t • • . 1 . j 117-70 117-90 Franki ..,.»•«... j. 95*67» 95*87» Lire ..,••..••.. °515 95*35 Žitne eene v Budimpešti. Dne 15. maja 1914. Termin« Pšenica za maj 1914 . . za 50 kg 1406 Pšenica za oktobei 1914 za 50 ks 1234 Rž za okt 1914 . . . . za 50 kg 10*— Oves za oktober 1914 • . za 50 kg **25 r oruža za maj 1914 . . . za M) kg 747 Koruza za juli) 1914 . • za 50 kg 759 dike efem, tri ftodi n» stop idri?je radi *mk daa 1 do 2 ?i-ifcmrja *eč izdajo: HaJfragtJM Na zdravniško priporofUo so lako stročnice antinikotinske kakor tuđi listki nepottskani, na vsaketn posameznem )e fi - iz vodnega tiska razvidna var- y—^*y nostna znamka in ime izdelovalca ^ „Modiim* CM SpedaHte.« 1 trn ■£* £* ? ]f*~- zSi §£ Vetrovi Nebo , ■■J* f mm £ 3 14. 2.pH. 737*6 14-0 tr.jvzh. dri.obb*. „ 9. iv. 737 4 97 m jasno 15. 7. ij. 737 6 71 si. jvzh. ™£* Srednj« ve«ajSnja temperatura 8-3«, norm. 13^'. Pađavtaia v 24 urah mm 130. V oedeljo se vabijo vsi na majnikov izlet mm „Visoko na Gotovcu", kjer bode pole^ vesele zabave dobra majnikova pljaSa (Ma*bowle). Za obilno udeleibo se priporoča AlojiiJ Blasek, 1914 "mmmtvmmm restavrater. Kavana .Central*. Vsak večer koncert izborne in priljubljene dunajske elitne tamske kapele R. fr Dictrich. i J0F* Vso noČ odp-rto ! 1769 Vstop prosti *^*S :: pri Tržičn (BIKonfalcono). :: Seiija od 1. ittaifa do konca septembra. Na novo prirejene in povečane vroče bromske io klornatrijske toplice. Ena-komerna toplina 38°—40° in naravne glieske kopeli, analizirane od dvornega svetnika prof. dr. E. LudwT'ga ter od ] njega in najrlavnejših zdravnikov Du- i naj&, Prnge, Gradca in Trsta najtopieje | priporočene proti bolezni ischias, kro- j ničnemu in hudemu revmatizmu v skle- | pih in mišicab, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim. — Pojasnila daje radovoljno nprara. Dlstingrlranat __ finoizobr. 23 I. sirota, vesele in ljubeznjive nravi, neodvisna, 200.000 mark gotovine se želi poročiti z odi. misi., dobro sit. gospodom. Obojest. diskr. pogoj. Anonim. in indiskret nevpoštevano. Dopi^ pod Mlrsalnias Mmtm 1T5.M Haa^aari, haaptpoatl 1884 Pozor trgove! I Pozor trfoveft! Na fftevaoai trgm ▼ Ktnnilra so odiofo v najem 1917 ispi irgonlD U i mm wb Prostor je jako ugoden za vsakovrstno trgovino. Pojasnila daje Fr. Cvek V KniPfitlm. 50-60Knatedeo *Laslni!;o mimogrede zgovorne in delavne osebe (tuđi dame) z razpečavanjem najno-vejSih reklamnih predmetov, ki se povsođ rabijo. Ni treba kapitala. Trajen zaslužek. Pismeneponudbepod: ReklameUntTersal, Lfablfana, požtnoleteće. 1913 ki ima veselje do mesarske obrti, spre?me tako} MA^8 ROJC me&ar ia prekafevalec, HAMNIE. 1921 ^R*aV*!*iraVRBB*RaB*aP^EnB*BEj^9HBBBCn31K*XJ U*ftrLfia^9UV.'''a*r^DlM*F>*ctf^B*B^HMaiBBI*^B Edtna primorska tovarila dvokolaa \ „TRIBUNA" ?; Gorica, TržaSk« / ulica št 26, pref - —,. -,. pivovar Oorfup, I Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih ! in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-l strijonov itd. itd. Gorica, Stolna ulica St. 2-4« Prodaja na obroke. Ceniki franko. Potrtim srcem naznanjam« vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, dg j€ naša pieljubljena hči in mati, gospa Ivana Jelovšek vckp«se&tskA in c kr. dvartu zilaf ateljic« danes zjutraj, ob 3. uri po dolgotrajn: bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v 51. letu starosti, mirno premtntU. Pogreb drage rajnice bo v soboto. dne 16. maja t. 1. ob 4. uri popo'dne iz hiše žalosti na Vrhniki. Maše zadušnice se bodo služile v Jupni cerkvi na Vrhniki. Bodi ji blag spumin! Na Vrhniki, dne 15. maja 1914. Ivana Reblć Joako, Kn^ert Maka mati. sinovi. zahvala. H Za vao izkazano srčno soČutje povodom smrti I nabe matere I Marile Demiar ^ Kaučič izrekamo vaem sorodnikom, prijateljem in znancem I za Častno spremstvo ranjke najiskreaejšo zahvalo I Žalaločl ostalL Zahvala. I Za vse mnogobrojne ustne in pismene sožalne izraze povodom I smrti mojega iskreno ljubljenega moža Vatroslava Holza R dalje 2a vse lepe vence \n šopke na pokojnikovo krsto se zahvaljujem | I iz dna srca. Posebno zr*.hvalo izrekam velerodnemu gospodu c in kr. \ I polkovniku Webru za istno spremstvo gg. c in kr. podčtstnikov in I vojaške godbe, dalje počast, gosp. monsignoru c. In kr. mornariškemu I I superiorju Karlu Kokolju za blagohotno izvrSevanje pogrebne ga obreda S in spremstva, g. primari dr. Iv. Jenku in prečast g. župniku H. Sattnerju I I za opetovane tolažne ol ke tekom bolezni pokojnika, si. pevskemu zboru I I za prekrasni Žalostinki, dalje vsem mnogoStevilnim gg. zastopn kom uradov I I c. kr. deželne vlade, me- tnega magistrata in občinskega sveta, posebno j I velec. komisarju g. Fra 1 Govekarju za požrtvovalni trud pri ureditvi ' | sprevoda in sploh za iz: Ino skrb ob tej zame težki uri, dalje cenj. za- I 3 stopnikom narodnih druMev in korporacij, uredni^tev, umetnikov ter vsem | j ostalim damam in gospodom. Vsem: najprisrčnejša hvala! I V Ljubljani. 14. raaja 1914. • 1924 Margareta Bali. je ravnotako v aajrevnejši koči, kakor v najodličaejši palači strogo paziti na svoje zdravje, zakaj •aue^a-trpljiTr je posel dam v hiši in v rodbini. Zdravje žena je v ozkem stiku s čistostjo njih telesa ia torej ni moči zadosti priporočati ^"-^ ^ za nego van je telesa desinfekcijsko sredstvo, n. pr. lysoform. Važno je za toaleto, to je temeljito čišćenje tuđi najbolj občutijivih delov telesa rabiti mlačno vodo in pridejati nekaj kapljic lysoforma. Ako dame tako opravljajo vsak dan takozvano intimno tosileto se pogosto obvarujejo nalezljivih bolezni in njih posledic. Nujnojezato potrebno, da je l37"soforxaa. ki tuđi hitro odstrani neprijetoi vonj in pot, povsod pri rokah. — Poizkusite enkrat! — Originalna steklenica za 80 h v vsaki lekarni in drogeriji. Za desin-fekcijo ust se izdelava Iy5ctorm iz poprove mete. (Stekleaica po K*-^ 60.) Zanimivo knjig > »Kaj je higijena?« pošljem na zahtevo vsakemu gratis in franko. Kemik Hubmana, referent Lysoformwerke, Dunaj XX., Pretraschgasse Štev .4. Kupite lvsoform Ie v originalnih steklenicah z cavodilom. Svarimo pred brez- pomembnimi ponaredbami. \Sirolin"Roche" » olajfta in ozdravi bolezni v prsih « kašeljf katar, influencoy naduho. Dobiva se p6 vseh lekinak. Originalni zavitek 4 K. Dobiva se ao vteb lekirnife« li 15 pravila. Neprestani boj je naše življenje. Ne samo boj za vsakdanji kruh, nego tuđi boj za drugo materijalno blago. za idealne zahteve, za ugled, čast in marsikaj drugega. Vsak pa ne zmaga v tem boju, čeprav je po zakonu v pravici- Saj pravi že pesnik: »2ivemu pravico!« Mirno pa lahko povemo: pravico ima zdravi. Zakaj, kaj poma-ga človeku. da se zaveda, da je člo-veško in zakonito v pravici, ako ni ma moči, svojo pravico tuđi dognati. Boj za vsakdanji kruh hoče vztrajnosti in moči. Gledati moramo zato, da se ohranimo vedno zdrave in moči se zavedajoče, motenja zdravja in bo-leče trpljenje moramo hitro odstraniti, pri čemer nam izborno služi Fellerjev bolečine tolažečt rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsafluid«. Pri revmatičnih, protinskih ali nevralgričnih bolečinah, bodenju, trganju, lumbagu (Hexenschuss). boie-činah v križu, bodenju v ledjih in drugih s prehlajenjem, prepihom ali prenaporu nalezenih bolečinah, tolaži bolečine, poživlja in osvežuje. Čitajmo, kaj piše neki učitelj 0 Fellerjevemu »Elsa-fluidu«: »Slučajno sem naletel na nekaj steklenic Vašega izbornega rastlin-skega esenčnega fluida »Elsa«. Izborno mi je služil pri mojih zastaranih bolečmah v prsih in pri živčnih ter drugih bolečinah. Učinek je bil na- ravnost čudovit. Prosim, da mi takoj pošljete tucat svojega domaćega zdravila.« Ivan Wagner s. r.t učitelj, \Veissbriach, Korono. Naši bralci bi morali Fellerjev fluid z znamko »Elsa-fluicU imeti doma, saj stane poizkusni tucat samo 5 kron franko in se samo pristen dobU va od lekarnarja E. V. Feller, Stubi« ca, Elsatrg št. 238 (Hrvatsko). j ... duzir. podjetje zvezdnih tkanin „Hermes" v Ijubljani Seleetorgova alia 5. t> nadstropje prodaja vsafci ntii ■ aim OSTANKE raznoga oblačUaega blaga sa polovične ceae. Ostanke posufamo v krafe, kfer ■ ■tanano z trgovci zvozOf tadl po pošti. Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! Stran 6« »gLOVEHSKl NAROD* đm tt. maj« 1114. 110 štev. Priptrt6i tt kat »trokovnjak "«* K# J XJ R ^M A. N -—■■- optik * gptHiHit, •ptlčal uvei i električnim obratom. Bodit* prividni pri n?i kupei #>tel9 k#r le spoetalfst tim lahko določi pravilno otela ia Vas strakovnjaška pastrve. Nova stekla za đaleč in blizino, važno za dalekovidne. Kjučavničarska -:: felavtia :: US starem, že 30 let obstoječem kraju, se odda sa ajgut. V Eebrt II, »lira Staroga trt*. Ail j« dobiti točno in neškodljivo učin-I kujoČega sredstva proti me$ki esleb«lc5ti? Velezamiv opis o piesenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripo- I znano tuđi od številnih nemškth in ino-zemskih profesorjev in zdravnikov) raz-pošilja za 20 h za poštnino v zaprtem I dvojnem pismu brez natiska dr. med. H. Seemann, Sommerf eld 83, (Ff o.) I Gospodje vsake starosti, ki so doslej I brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, I krogljice, metode, praške takozvane oja- I čila itd.), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na [ razpolago samo omejeno število eksem I plarov. 4563 Za pomladno ;§=== sezij o I Najmodernejše oblike, garantirane kvalitete in prvovrstne priležnosti so čevlji tvrdke: Selenburgova ulica. Devet popolnoma novih 1915 kompletnih okeni iz mecesnovega lesa, 2 25 x 1*05 m sve-tlobe so po nizkl ceni na proda] pri J. Predovtču, Ambrožev trg 7. 1887 Resna ženltna ponudba. Samostojni obrtnik, 27 let star, išce gospodično ali mlado vdovo, ki bi imela veselje do trgovine in nekaj premoženja. Ponudbe s sliko, ki se se vrne, pod šifro „Sretna bodočnost1887". Na upravništvo .Slovenskega Naroda*. m rm • j • v elegantni obliki priporoča VlZltniCC Narodna tiskarna. lEŽirOlIilvodaM lase x*B69ljivo Bćlnkttfo proti 1319 iz pa danju las in pr hl ja ju, pospešuje rast las in brade in sploh služi za splošno negovanje las. Oblastveno rreizkuSeno in od zdravnikov priporočeno. Na tisoče posve-k dočeb od zdravnikov in laikov. Steklenica K 3 lin K 1-T Pristre samo s firmo ScliaMk«m«rs D Bfacbf. Salsborg. — Petrol, olje za krhke M lase K 1— Dobiva se po skoro vseh lekarnah f in drogeriiah vseb dežela. P- Schmidbauerja nasl. \ kemićal UboratoHt » Salzbnrgv Bahmhotstrau# 2t. LjiMjtaa:^' Ptarf. hkra U-taft. Ictaa. I ! P«ct«jaa : |k-arack. Mm.-^ ■ Tr«t: H. Wt. ! dw|-.J ty Im- . nitL 4wjw1it. — 0«r1cm:9kitaiije) popoltioitia hra»pla6no. A. Basberger, LJablJana. Glavni zattopnik: The Grimophonc Co. Limitd. London, Avstrtjske gramofonske družbe na Dunaju, Homo* pnon Compny Berlin. ajJeBke Ma^kajMi aBlMBieie voda%o w sslogl« MK! Jaaj*0 ft*zi«W«li»Bl MTKT! 3513 a* Jafcrii« M^MIJtol