DoStn n» plaSarii » e;o(ovlnt
Mčrifoor, ponedeI!ek 1. mira 1935
MARIBORSKI
145
Loto IX (XVI*
44997
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in upravni Maribor, aoaposka ul. 11 / Talolon urednlttva 3440, upravo 246C lahaja razan nadalja In praznikov vaak dan ob 16. url / Valja maaaino prajoman » upravi ali po pošH 10 Oln, dostavljan na dom 13 Din / Oglasi p« eanlku t Oglasa oprsjema tudi oglasni oddelek ..Jutra' v Ljubljani r Poštni Gokovnl raGun <L 11.40*
11
jr UT R A
11
Snovanje novih političnih grupacij
Tesnejše združitve radikalov, klerikalcev 'm muslimanov še ni — Združevanje opozicije okoli dr. Mačka - Razcep slovenskih kmetičev
Naš veliki optimist
»... ni hrepenenja tako globokega, ka- | kor je hrepenenje po grudi; nobeno drugo ne živi v srcu do poslednje kaplje, ne gloje v glavi do poslednje misli. Kdor je bil tako blagoslovljen, da je mogel reči: »Ta kos zemlje, pa če je še tako majhen, da bi ga z dlanjo pokril, je moj; moje roke so ga napravile rodovitnega, Pot od mojega čela ga je gnojil!« — Kdor ie tako rekel, ne pozabi r.a tisto ped zemlje nikoli več. Vkoreninil se je vanjo z vsem srcem in z vso mislijo, koprnenje Po nji ga spremlja po vseh daljnih potih, čez dežele in čez morje; še ob poslednji tiri jo pozdravljajo umirajoče oči.«
Teh nesmrtnih besed nesmrtnega našega Cankarja iz njegove »Zgodbe o dveh mladih ljudeh« sem se spomnil te dni, ko sem na poti preko naše slovenske zemlje, od naše severne metropole pa doli do bele Ljubljane gledal tisoče in tisoče kmetskih in kmetsko-delavskih rok na poljih, na njivah, na travnikih, na senožetih, v vinogradih, v sadovnjakih na delu, sredi najhujše vročine, na delu za skorjico kruha, ki naj bo do druge žetve njegovo življenje. Ni še gotovo, ali mu bo ostalo to, kar se sedaj še kaže; lahko še prihrume nevihte in mu toča in vihar in povodenj uničijo plodove zemlje, napojene z njegovim znojem. A kljub vsemu on nikdar ne obupa, vkljub najtežjim udarcem in nesrečam in vkljub vsem žalostnim pojavom in posledicam krize in njenih spremljevalcev ohrani mirno kri. Dač mu je mnogokrat zamračeno lice, ko nima pri hiši niti za kilo soli, ker je njegov ...pridelal;, njegova živina skoro brez vsake cene. Pa se mu kmalu zopet zjasni obraz in z novim pogumom se poda na delo, da pričara iz zemlje zaklade, ki so za njega in njegove res zakladi, četudi sicer skoro brez vrednosti.
Neizčrpen je optimizem našega kmetskega človeka. Neomajna in neizčrpna je njegova vera v njegovo zemljo, v njegovo delo in v boljšo bodočnost. Neomajna njegova vera, da morajo priti boljši časi. Ne veruje več, da bi mu mogle boljše čase prinesti kakšne politične organizacije, ne zaupa več tudi mnogo v razne vlade in parlamente, tudi v razne strokovne organizacije je njegova vera že močno omajana. Zaupa samo še sebi in svojemu delu, zaupa in veruje v svojo zemljo, v svojo grudo, ki je pogoltnila že ogromno njegovih srag.
Poslušal sem pogovor kmetov v vlaku sedaj ob spremembi vlade. Da bo morda sedaj boljše, ker je dr. Korošec prišel v vlado, je menil eden. Ah kaj, so zamahnili drugj, eni so si napolnili žepe in šli, sedaj pridejo drugi na vrsto, so menili. Kar si bomo sami ustvarili, to borno hneli.
V . našem velikem optimistu, v'našem kmetu, se dviga vera v lastno moč, v moč skupnosti vsega delovnega ljudstva. Ko bo to spoznanje, ko bo ta močna in velika vera prodrla v mase našega kmetskega in vsega delovnega ljudstva, ko se bodo iz tega novega nastrojenja v dušah našega kmetskega naroda porodile tudi nove smernice v njegovem kmetovanju, nove smernice ^zadružnega pokreta v smeri napredka našega kmetskega in s lem tudi vsega ostalega gospodarstva — se bo veliki optimizem našega kmeta Prelil v mogočni val, ki bo ustvarjal Predpogoje za lepše in boljše čase.
IS,
BEOGRAD, 1. julija. Vprašanqe novih političnih grupacij je v ospredju vsega zanimanja. Kakor se je doslej izvedelo, obstoja med radikali, klerikalci in muslimani sporazum že od meseca januarja letos, ko se je prvič pričelo razpravljati o ustanovitvi Jugoslovanske narodne zajednice. Ta za-jeduica sicer ni bila ustanovljena, ven dar pa so radikali in klerikalci pri maj skih volitvah zavzeli enako taktiko in proglasili abstinenco. Abstinenco bi bil moral proglasiti tudi dr. Spaho, se je pa na pritisk svojih političnih prijateljev nazadnje priključil dr. Mačku in šel z njim v volitve. Zatrjuje se, da bi bila večina Spahovih pristašev glasovala za Mačkovo listo tudi v primeru, ako bi bil Spaho proglasil abstinenco. Za sodelovanje z Mačkoni je pa dr. Spaho imel, kakor vse kaže, dovoljenje radikalov in klerikalcev.
Po izvršenih volitvah je pa postal kontakt med radikali, klerikalci in muslimani vedno tesnejši, naposled pa je bil sklenjen tudi formalen sporazum, iz katerega je izšla sedanja vlada. Dr.
Spaho je delal na svojo roko in izgle-da, da se je neka njegova skupina sedaj odločno izrekla proti njegovi taktiki in se opredelila za politiko dr. Mačka. Zatrjevanja, da je zlitje radikalov, klerikalcev i-n muslimanov v eno samo politično skupino že gotova stvar, kakor se izve iz zanesljivega vira, niso resnična. Ta skupina nima še izdelanega skupnega političnega programa, vse, kar je, je to, da imajo izdelan program kot vladna koalicija in za eventuelne volitve, nimajo pa stran kinega programa in je sploh malo verjetno, da bi iz te zveze nastala kdaj enotna stranka.
Kar tiče skupin, ki so šle v volitve na Mačkovi listi, je točno, da so imele le volilni dogovor. Vendar se je po volitvah pričel pripravljati teren, da se ustvari nova skupna politična formacija s skupnim programom. Kontakt med temi skupinami je ustvarjen in pri prvih sestankih se je ugotovilo, da gledajo na problem notranje državne ureditve docela ali skoraj docela enako dr. Maček, Ljuba Davidovič in Jo-
ca Jovanovič. Zlasti so zemljoradniki v celoti sprejeli Mačkovo stališče. Skupina Voje Laziča in Voje Gjorgje-viča, ki se je od zemljoradnikov odcepila, pa vztraja sedaj pri Jevtiču. Iz vsega tega se vidi, da se pripravlja n.'i strani opozicije politična grupacija, Ii kateri bi pripadali pristaši dr. Mačka. Davidovičevi demokrati, bivši samostojni demokrati, kolikor so ostali v zvezi z dr. Mačkom, srbski zemljorad-niki ped vodstvom Jocc Jovanoviča, posamezni deli muslimanske stranke, ki ne odobravajo politike dr. Spahe in posamezni deli slovenskih kmetijcev, ki so prav tako nezadovoljni s taktiko svojega vodstva. Izgleda, da je velik del slovenskih kmetijcev sedaj na delu, da se pridružijo dr. Mačku direktno ali pa, da ustanove svojo posebno politično formacijo, ki bo tesno koalira-na z Mačkovo skupino. Ako se ustanovi koalicija opozicijskih strank, bo to v bistvu Kmečko-demokratska koalicija.
Italijanske zahteve v Abesiniji
MUSSOLINI JE SPOROČIL EDENU ITALIJANSKE ZAHTEVE, KI JIH ANGLIJA-VE MORE SPREJETI.
LONDON, 1. julija. Iz informiranega vira se izve, da je Mussolini formuliral italijanske zahteve glede Abesinije lordu Edenu takole: 1. Italija zahteva protektorat nad Abesinijo v obliki kakor ga ima Francija nad Morokom in Anglija nad Egiptom. 2. Italija zahteva pravico, da se bodo smeli njeni državljani naseljevati v Abesiniji in sodelovati pri njenem gospodarskem razvoju. 3. Dalje zah teva, da se razširi njena teritorijalna posest v Eritreji in Somaliji. 4. Zahteva, da se ji dovoli zgraditi železnica iz Massaue v Mogadisk preko abesinskega ozemlja. 5. Skleniti se mora posebna trgovinska pogodba glede nabave sirovin v Abesiniji za kritje potreb Italije. Končno bi se ustanovila posebna italijansko-abesinska trgovinska družba in zagotovila bi se ne dotakljivost italijanskih interesov v Abesiniji. kakor bi tudi Italija zagotovila An-
gliji v enaki meri njene tamkajšnje interese. Ker Anglija teh predlogov ni mogla sprejeti, se tu odkrito priznava, da lord Eden v Rimu ni dosegel zaželjenega uspeha. Za nadaljnji razplet razmerja med Londonom in Rimom bo važna današnja seja zbornice, na kateri bodo zunanji minister Hoare, Eden ali pa Bald-win poročali o nastalem položaju ter o pogajanjih z Lavalom in Mussolinijem. V angleški vladi in tudi v ostalih političnih krogih se pojavlja skupina, ki pred laga, naj ostane Velika Britanija v sporu med Abesinijo in Italijo neutralna, večja skupina pa zahteva energičen nastop, ki naj prepreči vojno za vsako ceno. Ta-skupina zahteva intervencijo Društva narodov in najostrejše stališče do Italije. Položaj je zaradi tega zelo težek in vsaka odločitev bo rodila nedvomen da-Iekosežne posledice.
francoski fašisti pripravljajo prevrat?
PARIZ, 1. julija. Pariški listi objavljajo načrte fašistične organizacije »Ognjeni križ« (Croix de fau) za mesec julij. Listi zatrjujejo, da bodo 7. t. m. v Parizu velike demonstracije. Višek bo pa dosežen 12. t. m., ko bodo skušali »ognjeni križarji« izvesti prevrat. Predvčerajšnjem je bil:, v Parizu velika manifestacija »ognjenih križarjev«, pri kateri je dejal voditelj polkovnik de la Roque, da je prišel čas za »Ognjeni križ« in pričakovana ura ni več daleč, že v nekaj tednih bo prešla organizacija od besed k dejanjem.
Baldwin o sporazumu z Nemci
LONDON, 1. julija. Ministrski predsednik Baldwin je imel tu velik govor, v katerem je dejal, da se morajo sporazuma med Anglijo in Nemčijo veseliti vsi, ki vejo, kako se je razvijalo
tekmovanje v pomorskem' oboroževanju med obema državama pred svetov no vojno. Vsi Angleži morajo pozdraviti izjavo nemškega odposlanca, da noče Nemčija nikoli več napram Angliji porabiti metod, ki jih je uporabljala nekoč. Nemčija je pripravljena odstraniti podmornice kakor Anglija, ako sprejmejo ta predlog vse pomorske sile. Na žalost pa se druge sile temu predlogu upirajo.
KONFERENCA MALE ANTANTE.
BEOGRAD, 1. julija. Zaradi krize jugoslovanske vlade odgodena konferenca male antante bo v Beogradu ali na Bledu šele meseca avgusta ali septembra.
IZ DIPLOMATSKE SLUŽBE.
BEOGRAD, L julija. Berlinski poslanik Balugdžič in pariški poslanik Spalaj-kovič sta upokojena. Novi poslanik v Parizu postane dr. Purič, doslej delegat I pri Društvu narodov v Ženevi.
ITALIJANSKE VOJAŠKE VAJE.
PARIZ, 1. julija. Iz Rima poročajo, da pripravlja Italija za mesec julij in avgust ogromne vojaške vaje na severu Italije, katerih se bo udeležilo v prvi skupini 50.000 mož, v drugi pa 19 divizij. Vodstvo prve skupine bo v Bolcanu, vodstvo druge pa v Vidmu. Vajam bodo prisostvovali tudi kralj, Mussolini ter najviš" vojaški in politični dostojanstveniki.
BOJNA MOC ABESINIJE.
PARIZ, 1. julija. »Matin« objavlja razgovor z abesinskim vojnim ministrom, ki je izjavil, da ima Abesinija sedaj pod o-rožjem 350.000 mož, more pa v najkrajšem času še mobilizirati 800 do 900.000 ljudi. Italija se moti, ako misli, da bo kdaj dobila mandat nad Abesinjo. Ako je Abesiniji res usojeno, da pride pod tuji mandat, potem to ne bo mandat Italije, ampak neke druge ve’-sile (Anglije?)
PRIMANJKLJAJ V AMERIKI.
NEWYORK, L julija. Po poročilu finančnega ministrstva se je končalo letošnje proračunsko leto v USA s pri--mankljajem 3,479,000.000 dolarjev.
STRAŠNA NESREČA.
PARIZ, 1. julija. Pri Capoblanci v Maroku se je ponesrečil neki avtobus in zgorel. Pri tem je zgorelo 20 potnikov, ki so bili pokopani pod ruševinami avtobusa.
NOV PARNIK.
SUŠAK, l. julija. Paroplovna družba Topič je kupila v Angliji nov parnik z 8150 tonami. Parnik dobi ime »Olga Topič«.
POMORSKA KONFERENCA.
LONDON, 1. julija. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da pomor ske konference v Londonu letos še ne bo, kakor je to predlagala Anglija, ker se upirata njenemu sklicanju tako Francija kakor Italija.
KOLERA V SOMALIJI.
LONDON, 1. julija. Agencija »Reuter« poroča, da se jč med italijanskimi vojaki in delavci v Somaliji pojavila kolera.
Dnevne vesti
Maribor v objemu vročega solnca
ob praznikih
PROSLAVA VIDOVEGA DNE. ŽAKLJU ČEK ŠOLSKEGA LETA. SLOVESEN SPREJEM KARDINALA HLONDA. — PESTRO ŽIVLJENJE NA MARIBORSKEM OTOKU.
Za Vidov dan se je Maribor praznično oblekel. Ze na večer pred prazniki so Mariborčani okrasili svoje hiše z državnimi zastavami. Na praznik dopoldne pa so bila v cerkvah bogoslužja, ki so se jih udeležili tudi zastopniki javnega življenja. V pravoslavni kapeli je bral mašo zadušnico prota Trbojevič za padle junake, ki so od Kosovega pa do poslednjih bojev na Koroškem žrtvovali svoja življenja na oltar našega zedinjenja in osvo bojen ja. Starokatoliška služba božja je bila tudi v Narodnem domu.
Na Vidov dan je bilo slovesno zaključeno preteklo šolsko leto. Na nekaterih zavodih so bile prisrčne zaključne proslave. združene z vidovdansko proslavo. Tudi je na Vidovo slovesno sprejel Maribor kardinala Hlonda, ki je potoval v Ljubljano, kjer je na evharističnem kongresu zastopal rimskega papeža. Pri sprejemu na kolodvoru so se mimo o-jcromne množice ljudstva zbrali številni zastopniki civilnih, vojaških, samoupravnih ir. cerkvenih oblastev. Bansko upravo je zastopa! ban dr. Dinko Puc, navzoči pa so bili pri sprejemu tudi ilavantinski škof dr. Tomažič, poveljnik mesta general Hadžič, mestni župan dr. Lipold in podžupan Golouh, oba okrajna glavarja dr. Senekovič in Makar, narodni poslanec dr. Jančič, šefa policije Radoše-vič in Krajnovič ter mnogi predstavniki drugih civilnih in cerkvenih oblastev ter društev. Ko je privozil na postajo brzo-vlak, h kateremu je bil priključen salonski voz, okrašen s papežkimi zastavami, ie vojaška godba zaigrala papeževo himno Prvi je pozdravil visokega cerkvenega
dostojanstvenika knezoškof dr. Ivan Tomažič, nato ban dr. Dinko Puc, general Hadžič in mestni župan dr. Lipold. Po slovesnem sprejemu se .ie podal kardinal Hlond v čakalnico II. razreda, kjer je sprejemal zastopnike posameznih ustanov in korporacij. Nato pa sc je podal na tribuno, ki je bila postavljena pred postajo in podelil zbrani množici papežki blagoslov. S posebnim salonskim vozom je po končanih ceremonijah odpotoval iz Maribora proti Ljubljani.
Na praznik sv. Petra in Pavla in v nedeljo pa so so Mariborčani privoščili v izobilju toplega solnca, osvežujočega zraka in vode. Šele danes se prav zavedajo, kakšno dobroto jim je ustvarila mestna občina mariborska, ko je zgradila kopališče na otoku, ki ga nima podobnega nobeno mesto v naši državi. Vedno lahko rečmo, da se je ob' praznikih življenje z mestnih ulic preselilo na otok, ki je zabeležil to dni rekorden obisk okrog 15.000 kopalcev in oboževateljev lepe narave. Med domačine, ki so bili navdušeni nad toplini vremenom in osve žujočo vodo, sc je pomašalo tudi nekai tujcev, ki nas naravnost zavidajo za kopališče na otoku, na katerega smo v resnici lahko ponosni. V nedeljo popoldne so bile na otoku nekakšne propagandne plavalne tekme, ki pa so vzbudile veliko nevoljo med kopalci, ker so morali prepustiti sredi vročega popoldneva veliki bazen tekmovalcem.
Minili so letošnji prazniki ob Vidovem brez večjih nesreč in drugih omembe vrednih dogodkov.
t Časnikar Ivan Kavčič
Preteklo soboto zjutraj ie zadela srčna Kap upokojenega »Jutrovega« urednika g. Ivana Kavčiča. Z njim je izginila iz vrst slovenskih časnikarjev plemenita osebnost, ki jc vse svoje sposobnosti in sile posvetila svojemu narodu. Pokojni Ivan Kavčič je bil po rodu Idrijčan ter se je kmalu posvetil novinarskemu poklicu. Bil je urednik »Soče« in »Primorca« nato pa je stopil v uredništvo »Slovenskega Naroda« in »Jutra«, kjer je stopil ped leti v zasluženi pokoj. Kot časnikar si je pridobil mnogo in pomembnih zaslug za napredek narodnega in kulturnega življenja goriških Slovencev, kopa so bili ti odrezani od našega telesa, je bila tudi pokojnemu Kavčiču s tem zadana huda rana. Kot človek je bil iskren tovariš, ljubil je prirodo in je bil zvest sin slovenske zemlje. Pokopali ga bodo danes popoldne na ljubljanskem pokopališču. Brdi mu ohranjen lep spomin!
Kdo bo zmagovalec na uni-onskem borišču?
Črna maska ima za seboj že tri zmage. Nasprotnike obvladuje s specialnim kra-vatnim prijemom, ki se tnu ni mogoče zmuzniti. Le borba med masko in dvoj-lim uelsonovcem Šerbinskym je ostala ■leodločena. Za naslov jugoslovanskega, fjrvaka sta se preizkusila Janeš in Markovič. V 47. minuti je Markovič podlegel. Radi poteka policijske ure ni prišlo v soboto zvečer do odločitve pri spoprijemu ned bolgarskim prvakom Beličem in Jemcem Auderschem.
V nedeljo so se borbe nadaljevale. Jugoslovan Janeš je po vztrajnem, žilavem odporu podlegel v 38. minuti nemškemu iorcu dr. Auderschu. Borba je bila zanimiva in jc potekala ves čas v nekem o-lojestranskem ravnovesju. V naslednjem srečanju med črno masko in Jugoslova-lom Markovičem je prevladala maska, ii je s svojim specialnim prijemom v 21. minuti potlačila na' lopatice svojega soborca. V zadnji točki nedeljskega sporeda sta se preizkusila Poljak Šerbinsky in židovski Herkul Faktor. V 15. minuti
je židovski Hcrkules, ki je moral čutiti parminutni pritisk Poljakovega dvojnega nelsona, omahnil na lopatice.
Z rezultati zadnjih dni je položaj na unionskem borišču precej razčiščen. Cehu Totušku, Slovaku Krupi in Angležu Mortonu jc sedaj sledil črnec Kid Car-ney, ki so je po petem porazu poslovil od boriščnega odra. Največ porazov ima sedaj židovski mojster Faktor, nepremagani pa so ostali doslej Poljak Šerbin-sky, Bolgar Belič, Nemec dr. Audersch in seveda črna maska. Sodnik Konič vrši svoje posle točno in v redu, ravnotako pa tudi žirija, ki ima v našem mariborskem mojstru g. Filipančiču preizkušenega in odličnega ter veščega načelnika in voditelja.
Mrtvec na cesti
V petek zjutraj so našli na cesti med Bočem in Selnico ob Dravi truplo 50-let-nega posestnika Jožefa Poljanca. Ljudje so o najdbi obvestili orožnike, ti pa državno pravdništvo v Mariboru, ki je takoj uvedlo preiskavo. Na mesto naijdbe sc jc podala sodna komisija, v kateri so bili sodni zdtavnik dr. Jurečko, sodnik okrožnega sodišča dr. Travner in zapisnikar Varl. Komisija je dognala, da je Poljanec umrl na posledicah smrtonosnega udarca s sekiro, ki mu ga je zadal neznanec. Tudi je dognala sodna, komisija, da je Poljanec še po izvršenem zločinu šel kakšnih 700 metrov po'omenjeni cesti, kjer se jc zaradi izkrvavitve zgrudil sredi ceste na tla in obležal na mestu, kjer so ga našli. To je bilo mogoče sklepati na podlagi krvavih sledov, ki so se poznali na cesti. Tudi sta se našli v bližini mrtvega trupla dve sekiri. Napad se je izvršil najbrže v noči od četrtka na petek. Orožniki so hoteli v zadevi zaslišati pokojnikovega brata, ki pa je brez sledu izginil.
NAŠIM NAROČNIKOM! Pred neka] dnevi smo priložili »Večerniku« poštne položnice ter prosimo vse naročnike, da naročnino čimprej poravnajo, kajti le na ta način nam bo mogoče list vzdrževati in ga redno dostavljati. Oni naročniki, ki imajo naročnino poravnano, pa naj položnico shranijo, oziroma jo naj dajo svojim prijateljem, ki »Večernika« še nimajo.
Promocija. Na češki univerzi v Pragi je bil danes promoviran za doktorja vsega zdravilstva gosp. Danilo Tomažič, sin g. Ivana Tomažiča, šol. nadz. v p. Častitamo!
Iz orožniške službe. Orožniški podpolkovnik Svetozar Gefovac, ki je doslej poveljeval mariborski orožniški četi, je ime novan za inšpektorja žandarmerijskega polka in premeščen v Banjaluko. Za časa svojega službovanja si je podpolkovnik g. Gerovac pridobil velik krog prijateljev in znancev, ki mu vsi iskreno čestitajo k imenovanju, obenem pa mu žele sreče na novem službenem mestu.
Diplomiran ie bil na juridični fakulteti v Ljubljani g. Danilo Dobčnik, agilni sokolski delavec in zvesti član Sokola Maribor Matice. Čestitamo!
Pred oltar sta stopila v Ljubljani ravnatelj občinskih uradov na Bledu g. dipl. jur. Anton Mišič in gdč. Mara Karolina Plemelj e.v a iz znane in ugledne rodbine mariborskega industrijca in vele posestnika Josipa Plemlja. Mlada nevesta se je v našem športu zelo uspešno in vsestransko udejstvovala ter uživala splošne simpatije. Mlademu paru obilo sreče!
Ob svojem odhodu iz Mariboru se čutim dolžnega zahvaliti sc za krasna poslovilna večera Sokola Maribor 1. in svojih'rojakov v Češkem klubu; nadalje uradništvu tvrdke Doctor in drug za naklonjenost in sodelovanje, posebna hvala pa delavstvu in mojstrom predilnice za njih naklonjenost in krasno podarjeno cvetje. Vse še enkrat najprisrčneje pozdravljam. Zdravo! Miroslav Vagner, ravnatelj predilnice, Josefov ČSR.
Smrt vzornega moža. Preminul je na Teznem upokojeni policijski agent Josip Cotič. Pokojni Cotič je bil znan kot dosleden in zaveden narodnjak,! ki je vse svoje otroke vzgojil v nacionalnem in sokolskem duhu. Bil je po svojem značaju blag in dober, tako da se je vsem priljubil, ki so sc z njim spoznali. Užaloščenim svojcem naše iskreno sožalje!
Srebrn jubilej. Danes praznuje 251etnico svojega službovanja pri železnici oficijat Anton Arzenšek. Služil je najprej v Beljaku in Boam. a od leta 191.3 je stalno v Mariboru,- kjer je priljubljen in poznan ne le pri svojih ožjih stanovskih tovariših. temveč tudi daleč naokoli. Danes ga je čakalo v službi presenečenje — z rožicami okrašena miza in prijazno spominsko darilce njegovih sourednikov. K lenemu jubileju čestitamo!
Kolo sreče. Na včerajšnji dobrodelni tomboli Narodne obrane je zadel prvo tombolo v znesku 3000 Din trgovec Franjo Jiršič iz Dravograda, II. tombolo 1500 Din je dobila železničarjeva žena Marija Frangeževa s Pobrežja, žensko kolo je zadela delavka Krista Buconova iz Maribora, 1000 Din je dobila postrež-nica Liza Kelbičeva. kopalni pljug je zadel železničar Rok Radovič, dve odeji kuharica Marija Šobernikova, 2 koži usnja in podplatov brivec Slavko Brkič, špecerijo za mesec dni posestnica Helena Fekonjeva, blago za obleko učenec Miloš .Takopcc. radio-aparat delavec Leon Dorn, balo platna učenka Ana Letonjeva, otomano hišnica Alojzija Vršičeva, dežni plašč pa narednik Erih Kores.
Romanje na Oplenac. Na Vidov dan je odpotovalo 43$ članov Nabavljalnc zadruge državnih uslužbencev v Mariboru s posebnim vlakom na Oplenac. Po prihodu na Oplenac so se romarji uvrstili v veličasten sprevod, na čelu katerega so nosili srebrn venec in obhodili s člani cerkev. Po vstopu v kripto je pevsko društvo »Jadran« zapelo žalostinke, član upravnega odbora g. Brandncr pa je s primernim nagovorom položil venec na grob blagopokojnega Vitežkega kralja. Aleksandra I. Zedinitelja. Vsi udeleženci sonato prežeti z globokimi čustvi defilira li mimo groba. Še istega dne so Mariborčani odpotovali v Beograd, kjer so jih pričakovali zastopniki Zvezo nabavljal-nih zadrug z g. Stiblerjem na čelu. Zadružniki so si ogledali mesto ter tudi v Beogradu prenočevali. Danies zjutraj so se vrnili v Maribor. Potovanje je uspelo zelo veličastno in ie bilo prvo večje poklo
Narodno gledališče
Gledališka uprava Narodnega gledališča v Mariboru prosi vse abonente in vse abonente blokov, naj poravnajo svoje zaostanke čitnpreje, ker mora gledališče zaključiti letošnjo sezono.
KINO
ORAJSKMHNO
Danes, ponedeljek zadnjič pri popoldanskih predstavah „Sllly Mlkkhiudo*, revija III. del, popolnoma novo za Maribor. Ob ,/«9-r zvožer. nemški velefilm »Ženska temnica" Silvij« Sidney. Pri večerni predstavi senzacija za Maribor ženski boks-match.
nitveno potovanje na Oplenac, od koder je vsak odnesel nepozabne vtise.
Radio Ljubljana. Spored za torek 2. t. m. Ob 12: plošče: 12.45: poročila, vreme; 13: čas, obvestila; 13.15: radio-or-kester; 14: vreme, spored, borza; 18: otroški kotiček; 18.25: radio-orkester; 19.10: čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20: predavanje; 20.45: radio-orkester; 21.30: čas, vreme, poročila; 22: radio-orkester; 22.30: angleške plošče.
Borza dela za Inteligenčne poklice ima na razpolago 2 mesti za absolvente trg, akademije. Člani, javite se v pisarni v Gradu. dop. U.—12. ure.
Banovinski arhiv v Mariboru, sresko načelstvo, bo v času od 2.—16. julija zaprt. V istem času odpadejo tudi vodstva po mariborskem muzeju.
Mednarodne rokoborbe v Unionu, dne 1. julija ob 20-30 se borijo sledeči pari: Janeš (Jugoslovan): Bogner (Madžar). Črna maska: dr. Audersch (Nemec). Dva odločilna boja: Faktor (Žid): Belič (Bolgar) in Markovič (Jugoslovan):Šerbinsk' (Poljak).
Nočna lekarniška služba. Jutri v tore., bosta imeli nočno lekarniško službo Ma-verjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici in Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti.
Smrtna nesreča v Kamniških planinah. V Kamniških planinah sc je smrtno ponesrečila dolgoletna uradnica uprave »Ju tra« v Ljubljani, 251etna Mira Zupančičeva. S svojim prijateljem sc je Zupančičeva podala na planine, kjer jo je čakala žalostna smrt. Padla je v globok prepad in obležala na mestu mrtva. Z velikimi težavami so reševalci potegnili njeno trii plo iz globokega prepada in ga prenesli na Jezersko. Njena tragična smrt je globoko pretresla starše in velik krog njenih prijateljev.
Prva letošnja žrtev kopanja je postal 9-letni posestnikov sin Ignacij Hanuš iz Dogoš. Brez vednosti staršev se je šel kopat v dravski rokav. Ker ga pa do večera ni bilo domov, so ga zaskrbljeni starši šli iskat. Na dravskem nabrežju so našli njegovo obleko, za njim pa ni bilo sledu. Nato so se podali vešči plavalci k Dravi in ga pričeli iskati v vodi. Našli so ga dva metra globoko na dnu Drave. Hanuševo truplo so prepeljali k Devici Mafiji v Brezju, kjer so ga pokopali.b
Velika vlomna tatvina. V blagajno zdravilišča v Rogaški Slatini je v noči na preteklo nedeljo bil izvršen velik vlpm-Vlomilci so odprli blagajno s ponarejenimi ključi in odnesli iz nje okrog 80.000 Din. O vlomu je bila obveščena tudi mariborska policija, ki je poslala tja daktilg-skopa Grobina in detektiva. Po poročilih, ki jih je prejela mariborska policija tekom dopoldneva, so tatovom že na sledu.
Lov za tatom. Davi se je splazil na neki splav ob Pristanu neznan postopač in pobral splavarjem, ki so bili namenjeni po Dravi na jug, ves denar. Pri tatvini ga je zalotil neki splavar, toda tat io je urnih nog pobrisal v mesto in se izgubil v mestnih ulicah. Splavarji so takoj obvestili o tatvini policijo, ki se je podala skupno s splavarji na lov za drznim ta-tunorn, toda zaman. Prebrisani tat je izginil brez sledu,
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri jc kazal toplomer 26.4 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 14.2 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 19 stopinjah 742.4, reduciran na ničlo pa 740.1; relativna vlaga 81; vreme je nalahno oblačno in tiho; vremenska napoved napoveduje dež.
t
/Maribor
u, 'dne 1. m 1935.
!T .TTC STj lV.IMJ UW!WH
MarlborsRl #V e 5 er n IR« Julrz
MJW—WU«UJ)» 9HW*r*4~* W»V13M 9
Stran 3.
Mg—MBBBM IMKgBKBBE
Slovenska zemlja svojemu rešitelju
PRIPRAVE ZA POSTAVITEV SPOMENIKA GENERALU RUDOLFU STRU V ŠT. 1LJU V SLOV. GORICAH.
MAI-
Mladi! Da ste pripravljeni: meče ne dajte nikoli iz desnice, naše pravice nikoli iz zenice! Vranec naj zoblje vsedlan. da 'se ko strela do mej zaprašite in prevalite lažnike kamnite, ko se u kreše — vas dan.
R. M a i s t e r.
Ko je naš Rudolf Maister zapel v »Kitici mojih« o naši sveti zemlji, je prvo mesto posvetil Slovenskim goricam, solnca božjega bogatim. Slovenskim goricam, ki so kakor bajke zlate, kakor pesmi v himno zlite. I<o so bile Slovenske gorice v veliki nevarnosti sovražnega pohlepa, pa je bil zopet general Rudolf Maister tisti mož, ki jih je oeuval z ognjem in mečem slovenski zemlji, slovenskemu narodu. Komu tedaj, če ne Rudolfu Maistru, je dolžna obmejna slovenska zemlja trajno ljubezen, večno hvaležnost. Za katerega slovenskih mož, če ne Rudolfa Maistra, bo živel spomin večno v zgodovini slovenskega naroda, posebej živo pa še v trnjevi zgodovini severnega obmejnega slovenskega ljudstva.
Posebno poglavje v zgodovini bojev slovenstva z nemštvom pa tvori naš obmejni St. Ilj v Slovenskih goricah. Že od nekdaj je bil St. Ilj najodpornejša slovenska trdnjava, ki ji ni mogel do živega Bismarckov duh, čeprav sc mu je posrečilo, da se je vgnezdil v njegovi sredi. Slovenska volja in prepričanje v zmago slovenstva sta sovražnega zajc-dalca popolnoma onemogočila. Hudi so bili boji in še danes nam pričajo o njih živi spomini, priča nam o njih zavednost naših vrlih Šentiljčanov. Kdor je nekoč trpel, kdor se je boril, kdor je z drugo pomočjo zmagal, zna pravilno ceniti zmago in v njegovi sredi živi večna hvaležnost. V tej zavesti pa seje porodila tudi hvalevredna zamisel Šentiljča^
budo šentiljskih rodoljubov sta bila organizirana častni in delovni odbor za postavitev spomenika Maistru v Št. liju v Slovenskih goricah. Častnemu odboru, ki ga tvorijo izraziti narodni borci, predseduje znani pobornik slovenstva šentiljski župnik, duhovni svetnik g. V r a. č-ko. Delovni odbor pod predsedstvom znanega nacionalnega delavca, banovinskega zdravnika g. dr. B a č a r j a, pa je razdeljen na ožjega, ki mu tajnikuje zdravnik g. dr. Sentočnik, blagajno vodi g. Bauman in v širšega, v katerega-so bili pozvani tudi vsi župani bivših, ne-komasiranih občin.
Delovni odbor je imel doslej že več važnih sej in ranili posvetovanj z arhitekti in umetniki. Na njegovo povabilo je prispel v Št. Iti tudi g. arhitekt in-in-ženjer Černigoj, ki je izbral prostor za spomenik med šolo nad predorom in občinsko hišo. Odbor je imel v mislih prostor tudi na razpotju državne in banovinske ceste v bližini Vračkove gostilne, nadalje prostor pred Slovenskim domom in na vzvišenem kraju pred občinskim domom. Prevladuje pa mnenje, da je prostor, ki ga je izbral g. Černigoj, najprimernejši. Spomenik bo viden daleč na okrog z obeh cest, posebej lepo pa še z državne ceste. Tehnična stran je zvezana sicer z nekoliko večjimi stroški zaradi temeljite preureditve prostora in najbližje okolice, vendar pa je estetska rešitev naravnost odlična in nima Šent lij primernejšega kraja za tak spomenik. Odbor je razpravljal tudi že o obliki spomenika. V pretresu je bila manjša oblika z oprsjem generala Maistra in oblika v naravni velikosti. Odločitev sicer še ni padla, prav gotovo pa se bo odbor odločil za naravno velikost, ker hoče obmejni Št. Ilj postaviti svojemu rešitelju čini impozantnejši spomenik, ki naj priča tujcem in poznim rodovom o njihovi
Spomenik bo predvidoma zelo svečano odkrit o:b drugi obletnici Maistrove smrti, ker se mora Št. Ilj dostojno pripraviti za dogodek, ki bo najdragocenejši v njegovi zgodovini.
PtU]
postaviti svojemu rešitelju Rudolfu I ljubezni in hvaležnosti
nov
Maistru viden spomenik, ki naj priča o njihovi veliki hvaležnosti in ljubezni do moža, s pomočjo katerega so zmagali, do moža-junaka, ki se je postavil z mečem na mejnik in mogočno velel: >Do tu, in niti koraka dalje!«
Obmejni Šeniiljčani so nameravali postaviti spomenik generalu Rudolfu Maistru Se, ko je živel. Po njegovi smrti pa so šli takbj na delo. Prvi so bili, in ne bodo storili nič drugega, ko svojo sveto dolžnost. Za to so lahko za vzgled vsem, zlasti pa Mariboru, ki so ga v tem pogledu doslej le še same besede. Na po-
Nabiralno akcijo za spomenik je odbor organiziral zelo širokopotezno. Z nabiranjem prispevkov odbor ne bo nadlegoval revnega obmejnega ljudstva, je pa na stališču, da je dar enega dinarja, ki ga da siromak, enako vreden tisočaku bogataša. Večje prispevke bodo žrtvovali prav gotovo Številni dobrositulrani obmejni posestniki, za katerih dobro se je nekoč boril general Maister s svojimi fanti. Prispevale bodo vse Slovenske gorice, ki jih je pokojni general Rudolf Maister tolikokrat opeval in osvobodil. To je njihova sveta in moralna dolžnost!
Strela povzročila požar
Veliko neurje, ki je razsajalo pretekli petek nad ptujsko okolico, je povzročilo v Krčevini požar. Grmelo in treskalo je, da je bilo groza. Okoli 18. ure je ena nc-štcvilnih stre! udarila v domačijo posestnika Franca Zoriča. V hipu je bilo tako gospodarsko kakor stanovanjsko poslopje v ognju. Le z velikim trudom se je domačim posrečilo rešiti živino in nekaj pohištva. Na kraj požara so odbrzeli gasilci iz Ptuja s svojim gasilnim orodjem, vendar sc niso mogli lotiti gašenja zaradi pomanjkanja vode. Zgorelo je tako sta novanjsko kakor gospodarsko poslopje, ki je bilo zgrajeno šele lani, do tal. Škoda presega 20.000 Din, a je krita z zavarovalnino. Pri gašenju se je ponesrečil 21-letni ključavničarski pomočnik Ferdo Zalar, ki si je zlomil levo nogo in so ga morali perpeljati v ptujsko bolnišnico.
Zopet dva požara. V ptujskem okraju so požari na dnevnem redu. Ne mine dan brez požara in so naši vrli gasilci skoraj v permanenci. Prvi požar je izbruhnil v vasi Pestikc, občina Zavrč v Halozah, pri posestniku Jakobu Težaku. Zgorela je stanovanjska hiša do tal s pohištvom in obleko vred. Škoda znaša 25.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Požar so povzročili otroci, ki so bili brez nadzorstva in so se igrali z vžigalicami. Drugi požar je izbruhnil pri Sv. Bolfenku pri Majšpergu. Zgorela je vinska klet posestnice Marije Klasinčevc, stanujoče v Stražgonjcih pri Cirkovcah. Tudi ta klet je zgorela do tal, žrtev požara pa je tudi nekaj vina in večja količina vinske posode. Škoda znaša okrog 10.000 Din. Kako je požar nastal ni znano.
Težka nezgoda. Hudo se je ponesrečil 37-letni zidar Ivan Zavec iz Gruškovja. Pri popravljanju cerkve v Cvetlinu je padel iz visokega odra v globočino in ob ležal nezavesten. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili težke notranje poškodbe. Njegovo stanje je zelo resno.
Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je umrla po dolgi mučni bolezni Marija Senica, uslužbena v minoritskem samostanu, stara 44 let. — V Krčevini pri Ptuju je umrla Marija Arnuševa, hči posestnika, stara šele 15 let. Blag jima spomin!
Proslav® Vidovega dne v Ptuju. Tudi v Ptuju smo proslavili tradicijonelni Vi-
vnukinja
Kaj imata oba enako rada?
£ok©B®do
PROIZVOD .UNION”, ZAGREB.
dov dan na svečan način. V proštijsk; cerkvi se je vršila ob 9. uri slovesna sluz ba božja, ki jo je darovai prošt g. Ivah Greif ob asistenci dveh duhovnikov. —* Službi božji so prisostvovali predstavniki vojaških in civilnih oblastev, društev in korporacij ter šolska mladina in mnogo občinstva. Mesto je bilo v zastavah.
Slovenjgradec
Mislinjska podružnica SPD se je oddolžila velikim zaslugam tragično preminulega odbornika, višjega poštarja £* Franca Eilctza s tem, da je vzidala ob novi peti na Uršljo goro, nad krajem nesreče, spominsko ploščo. Odkritje ih blagoslovitev bo v soboto 6. julija ob 5. uri popoldne. Odhod iz Slovenjgradca ob 1.45 uri. Po svečanosti pohod na. vrli Uršlje gore. Drugi dan v nedeljo bo v romarski cerkvi služba božja.
Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 21. do 31. maja naslednjo statistiko (številke v oklepaju sc nanašajo na isto dobo v lanskem letu): Otvorjeni. konkurzi: v dravski banovini 1 (3), savski, drinski in donavski — (IX vrbaski, primorski ter Beogradu, Zemunu in Pančevu — (—), zetski 1 (l)» vardarski 1 (—); razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3 (3), savski 4 (—), vrbaski — (1), primorski, zetski, moravski, vardarski ter Beogradu, Zemunu in Pančevu — (—), drinski in donavski 1 (2); končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 1 (4), savski in vrbaski — (—), primorski — (2), drinski 4 (1), zetski in vardarski — (1), donavski 2 (4), moravski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—); potrjene prisilne poravnave: v dravski, banovini 5 (5), savski 3 (1), vrbaski, vardarski in moravski — (—), primorski, drinski in zetski l (l), donavski 1 (7) ter Beogradu, Zemunu in Pančevu 1 (—).
-c: \ ■
Dunaiski vtisi
SCHONBRUNN.
V nedeljo popoldne. Avtomobili, avtobusi, kočije. Vse drvi po neznansko dolgi Mariahilfercl, V Schonbrunn. In množice pešcev, ki hodijo semkaj posedat po klopeh ogromnega schonbrunnskega parka. Rast je tukaj prirezana v enotne obli ke in uniformno skladnost. Ta schonbrunn ski duh je marsikaj krojil in prirezoval po šablonah in vzorcih. Tega duha staroavstrijskega friziranja in uniformnosti že zdavnaj ni več. Rast in zelenje pa je osta lo kakor so ga bili prikrojili in usmerili. Na tisoče ljudi. 69 soban in prostorov, kjer je zbrano vse gradivo, ki si ga moreš misliti v zvezi s cesarjem Francem Jožefom I. Njenm je posvečena ta razstava. Po sobah trenje in prerivanje. Med razstavljenimi spisi sem zasledil tudi važno pismo, ki ga je lastnoročno pisal takratni min. predsednik kraljevine Srbije Nikola Paši6 tik pred izbruhom svetovne vojne. Pisano je v fran coščini. Vse je točno ohranjeno in nameščeno, kakor bilo v tistih časih. Delovna soba Franca Jožefa I. s pisalno mizo ob oknu, njegova spalnica, skupna spalnica, ko je še živela cesarica Elizabeta, itd. Tudi nešteto krasnih kočij, ki so se jih posluževali različni avstrijski cesarji in cesarice, je razstavljenih v posebnem razstavnem prostoru. Vstopnina je tukaj posebej. Ljudje gledajo in se
čudijo razkošju. Narodi so vse to plačevali ...
In krasni zoološki vrt, drugi največji v Evropi, četudi je marsikatera živalca crknila. Tudi tukaj se čuti, da je marsikaj odmrlo. Svoj čas so Dunajčani tudi tu lahko hodili po schonbrunnskem parku ob določenih urah. Le dostop v gotove dele schonbrunnskega parka je bil za-branjen. Danes pa je že precej drugače. Ko smo se vračali, smo videli pred glavnim poslopjem množico ljudi, ki je vrela skupaj. Kaj se je zgodilo? Nič hudega. Sin konjskega mešetarja in hče predmest nega mesarja sta šla k poroki v schon-brunnsko grajsko kapelo, kamor je svoj čas stopila le malokatera noga dunajskega občana. Zakaj bi si sin konjskega mešetarja tega danes ne smel ali hotel privoščiti!? . . . Sic transit . . .
IN PRATER?
Priti na Dunaj, se poditi po lepem mestu ob Donavi, pa si ne ogledati do zadnjih podrobnosti čudovitega pratrskega sveta, je isto, kakor priti v Prago in oditi, ne da bi kedaj sedel pri »Fleku« ali »Tomažu« pri vrčku piva, ali ne da bi se odpeljal ven v Stromovko.
V nedeljo zvečer. Pratrski dirindaj. Gneča, da se komaj pretolčeš s komolci skozi to množico. Ogromno vrtilno kolo moli od daleč nad pratrsko republiko. Vožnje po zraku, na avtomobilih in čolnih s pomočjo električnega toka. Liliputanska republika s svojim zgovornim Zupanom, lastnim gledališčem, svojimi za-
bavišči, gostilnami, pošto itd. Po neštetih pratrskih plesiščih in zabaviščih se podi neka nerazčlenljiva množica. Vmes prisluškuješ prijetno zveneči glasbi in piješ dobro pivo. In na vsak korak proda-jalnica klobas, ki so oznaka tega klobasi-častega pratra (Wurstelpratcr) v nasprotju s pratrskim naravnim parkom. Ko hodiš takole po tem svetu, ki je naselbina zase, sc ti usiljujc nehote misel, da je Dunajčan ustvaril nekaj svojemu bistvu svojskega in ustrezajočega. Pratrski posnetki so se marsikam presadili. Tudi v Pragi na primer. Pa se ni obneslo. Dunajski prater pa živi. Ljudje, ki so poznali Dunaj pred vojno, zatrjujejo, da je bilo tukaj še vse drugače. Vsi gostilniški vrtovi natlačeni. Danes popije dunajski občan, ki pride semkaj, vrček piva ali dva. Pred vojno jih je pospravil po šest, osem in deset. V pratnu se je razodevalo blagostanje občanov cesarskega mesta. Dobro, imenitno so živeli. Na račun vseh narodov in dežela v monarhiji.
Okoli polnoči prikrevsa na gostilniški vrt, kjer sem sedel z nekim svojim prijateljem, starček 75 do 80 let. Plašno gleda predse, globoko sklonjen in težko hropeč. Košček kruha si je bil izprosil in sedel v zadnji kot ter ga zavžil. »To je moja večerja«, je dejal. »Ko bi ne mogel več v prater, bi umrl«. Ob prevratu je še bil lastnik velike dunajske tvrdke . .. Tedaj je hodil v prater, danes tudi.
NA FEBRUARSKEM BOJIŠČU.
S prijateljem C. Debevcem, našim slovenskim »Stanislavskim« in režiserjem
ljubljanske drame ter opere, sva se dobila na Ringu. Ogledala sva si najprej hišo, kjer je naš Ivan Cankar stanoval kot akademik na Dunaju. V neskončnost razprostrta cesta nama ni dala miru. Kdaj bi mogel človek priti do konca? In sva stopila. Po polurni hoji sva obupala, da bi dosegla konec. Pri neki stranski ulici na levo — bila sva v 16. okraju na Otak-ringu — sva se spogledala. Sredi ulice postavljena lesena zapreka. Stopiva bližje. Kreutnergasse? »Arbeiterheim« je napis na prvem poslopju. Niti koščka stekla ni na oknih. Po zidu zijajo globoke luknje. Tam, na nasprotni strani ceste so postavili male topiče in streljali v ta delavski dom. Grozote februarske revolucije. Celo pročelje cna sama nepojmljivo predrta, razbita in poškodovana zgrad ba, ki ni več zgradba. Podrtija. Podreti je nočejo, popraviti je ni mogoče. Še hujše je razdejana sosednja hiša, last socialističnega konsumnega društva. Nikdo ne sme v ti poslopji. Vse je prazno, razdejano. Počez se vidijo razpoke, špranje in sporedni pasovi, ki so jih v neštetih salvah zarisale regljajoče strojnice, postavljeno na nasprotni strani ulice, jedva 5 do 6 metrov široke. Na pročelju delavskega doma je tudi izdolbena podoba nage ženske, ki kaže hrbet ulici. Tudi tam zadaj nekje v tej podobi se je zapičil ničemur prizanesljivi strel . . . Kaj sta ti dve ruševini? Svarilo, ali . . .
(Se bo nadaljevalo.)
Spominjajte se CM®
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida Si&oMva
laza jutmjih meglic, ki so se počasi razgubljale po obronkih Pohorja in Kozjaka, je posijalo na malo brušniško postajo mehko majsko solnce, pozlatilo tračnice, osirvelo postajno poslopje in po granitnih tesneh šumečo Dravo ter predramilo Silanovega hlapca Andreja, ki je od dolgočasnega čakanja na vlak zadremal kar sede na svojem vozm. Sunkoma je dvignil glavo in s preplašenim pogledom ošinil konja, ki sta potrpežljivo stala pred vozom. Potem se je ozrl navzdol po progi in prisluhnil. Iz daljave za gozdnimi ovinki se je oglašalo komaj raz ločno sopihanje vlaka in se mešalo s šumom umazane vode v globoki strugi.
»Prihaja . . .«, je dejal ter skočil z voza. Noge so mu bile zaspale, da se je nerodno natikal nanje, ko je krenil proti prostoru pred postajo, kjer je uradnik že čakal na vlak in se pogovarjal s trojico moških, ki so dini čakali na vlak, da se odpeljejo po svojih poslih. Izza % prvega ovinka se je oglasil zategel pisk, vlak je prisopihal, zaropotal in se sunkoma ustavil.
»Hmšnica . . je zaklical sprevodnik in skočil na peron. Za njim je izstopilo nekaj lesenih prekupčevalcev, planincev in žensk z otroci, med katerimi je zagledal hlapec Andrrej elegantno postavo sedemnajstletne gospodične v svvem pomladanskem kostimu z bdim slamnikom na glavi. Urno je skočiti in snel klobuk.
»•Pozdravljeni, gospodična!« je dejal in si z desnico popravil lase.
»Pozdravljen, Andrej!« je odzdravila deklica. »Moj kovček je tu gori, stopi ponj!«
Andrej se je dvigni po stopnicah v voz, zagrabil velik kovčeg, si ga •"'del na ramo in molče odhitel proti vozu za postajo. Dekle mu je sledilo umih, drobnih korakov. Ko sta že sedela vsak na svojem mestu, hlapec na kozlu, ona za-dej, je vprašala z urnim, a skoraj malomarnim glasom:
»Kako je doma, Andrej?«
»Kakor vedno . . .«
»In gospa?«
»Sinoči so naglo poklicali zdravnika, potem so vam brzojavili. Bolezen se je
(poslabšala, pa menda rte bo hudega. Pomlad je, maj . . . bo že . . .«
»Pomlad je nevarna.«
»Tako pravijo. Pa ni vedno treba. Zdravnik pride vsak drugi dan, zdravila prihajajo iz mesta. Ne manjka ničesar... Ob skrbni negi ni nevarnosti. Drugače je drugod, pri nas. Moja sestra rajnka Frida, ni imela zdravnika ne zdra vil, pa je seveda morala umreti. Zapackali so jo. Prihajale so babe od blizu in od daleč in vsaka je prinašala drugačna zelišča in drugačne maže. Še pes bi crknil, ko bi moral požreti vse tisto. Dejal sem materi, pa ni nič zaleglo. Tu pa je drugače; ni nevarnosti. Samo trenutno poslabšanje, pomladansko kipenje; ča se vreme utrdi in ne bo vsak dan desetkrat dežja in desetkrat solnca, pa bo spet vse kakor je treba.«
»Meniš?«
»Gotovo.«
»ta, če ne bo?«
»Dejal sem, da bo.«
»In gospod, oče?«
»Kakor vedno ... Samo kupčije ni. Žage počivajo. Les leži. Izvoz je ustavljen in Lahi še starega ne plačajo. Po Pohorju in ob Dravi je revščina. Ni beliča. Kriza, pravijo. Če se bo tako nadaljevalo, postane Dravska dolina dolina beračev in Pohorci pojdemo v Slo ve n
ske gorice za viničarje.«
»Kriza, ta je sedaj povsod. Ko bi le vedeli, kaj je prav za prav kriza.«
»Pravijo, da je posledica vojne. Najprej so nas štiri leta gonili kakor pse po vseh frontah, potem se je vse naenkrat porušilo in izprevrglo v popivanje in po-pevanje, denarja je bilo kot listja, trgovina je cvetela, žage so rasle ko gobe po dežju, železnice niso mogle sproti odvažati lesa, sedaj pa naenkrat — kriza. Meja tu, meja tam, razprtije, sovraštvo ... Seveda, kriza, čemu smo se štiri leta valjali po blatu in krvi? Za — krizo? Zato, da crknemo brez dela in brez kruha? Eh...«
Jezno je zavihtel bič nad konji, si potisnil klobuk na oči in umolknil. Tudi Sidonija, edinka lesnega industrijca, veletrgovca in veleposestnika Josipa Silana, velikega hrušniškega magnata, je mol čala in brezizrazno zamaknjena strmela v sivo cesto, ki se je pod peketom konjskih kopit in drdranjem koles krčila med obronki gozdov, iz katerih se je širil duh po vlagi in smoli. Hlapčevega modrovanja o krizi ni niti poslušala. Samo tako mimogrede ji je obvisela katera močneje poudarjena beseda v ušesu in se poten1 razgubila brez varnosti in odmeva.
(Se br> narlnlieviii'
Vsa pozornost nogometnih prijateljev je bila včeraj prav za prav osredotočena na dogodke v Mariboru, kjer se je odigrala važna tekma za prvenstvo LNP. Ilirija je morala včeraj nastopiti proti Svobodi. Tekma je bila velikega pomena prav za Ilirijo, kajti če ne bi obe točki spravila pod streho, bi bil naslov prvaka LNP za njo nedosegljiv. Tretji obisk Ilirije v letošnji prvenstveni sezoni v Mariboru ni vzbujalo prevelikega zanimanja. Na igrišču v Magdalen-skem parku se je zbralo komaj okrog 50(.) gledalcev, večinoma pristašev Svobode in Železničarja, ki so Wli na izid tekme največ zainteresirani. Z ozirom na lepe uspehe SK Svobode v zadnjem časti se je pričakovali pičel rezultat, toda včerajšnja tekma je pokazala, da Svoboda le ni kos nasprotniku večjega formata, kot je bila na primer včeraj Ilirija, ki je spravila obe točki in kopico golov za izboljšanje količnika. Pot Ilirije gre lepo navzgor, igrati mora še proti mariborskemu Rapidu v Ljubljani in 5e bo tudi to tekmo odločila v svojo korist — kar ni dvoma — potem bo prvenstvo LNP romalo v Ljubljano. Po včerajšnji tekmi je stanje prvenstvene tabele naslednje:
Prvenstvo LNP šc ni odločeno
ILIRIJA PORAZILA MARIBORSKO SV OBODO. — TEMPERAMENTNA IGRA LJUBLJANČANOV. PRVENSTVENA TABELA OSTANE NEIZPREMENJENA. TEKMOVANJE ZA DRŽAVNO NOGOMETNO PRVENSTVO. — PLAVALNE TEKME NA MARIBORSKEM OTOKU.
bližino 25. minute drugega polčasa je Svoboda vprizorila lepe napadalne akcije, ko pa je popustila obramba, je moštvo klonilo, tako da je Ilirija brez večjega napora v kratkem času dosegla nadaljnje štiri gole. Svoboda včeraj absolutno ni zadovoljila. Fanti so bili mnogo prepočasni, pa tudi ostra igra gostov jim najbrže ni prijala. Tudi sodnik domačini ni bil naklonjen, kajti njegove odločitve, zlasti v presoji faulov, so bile včasih zelo čudne. Napadalna' vrsta se je morala stalno boriti z dobro nasprotno obrambo, ki se je posluževala včasih tudi nedovoljenih sredstev, ki jih pa sodnik ni kaznoval. Napačno je bilo tudi to, da so igralci preveč forsirali Tičarja, ki pa je včeraj povsem odpovedal. Krilci so bili slabo plasirani ter so tudi premalo podpirali svoj napad. Obramba je bila morda najboljši del moštva, toda bila je preobremenjena in je morala koncem koncev kloniti. Vratar je bil v prvem polčasu odličen, v drugi polovici pa je napravil nekaj težkih napak, ki so imele za posledico občuten poraz.
Igra sama je bila zanimiva in napeta do stanja 3 : 2 za Ilirijo, to je bilo do 26. minute drugega polčasa. Bila pa je ves čas temperamentna in ostra borba za točke. Sodil je g. Višnjič iz Zagreba. Omeniti moramo, da sodnika takega formata pač ni treba klicati iz Zagreba. Vsekakor je njegovo sojenje zapustilo čuden vtis.
V predtekmi je mladina ISSK Maribora zmagala nad mladino SK Svobode v razmerju 5 : 3 (4 : 2). Sodil je g. Ves-naver. Dopoldne pa je mladina SK Železničarja odpravila mladino SK Rapida s 6 : 0 (1 : 0). Sodil je g. Konič.
Železničar
Ilirija
Rapid
Čakovečki SK ISSK Maribor SK Celje Svoboda Hermes
SK Ilirija
14
13
12
13
14 13 13 12
10
9
7
5
6 3 2 2
2
2
5.
4
7
7
8 9
39:22
55:17
36:16
30:24
17:33
19:31
15:63
23:34
2 (I :
22
20
14
14
13
9
7
5
0).
in SK Maratonom. Rezultati so bili naslednji: Štafeta 4x50 m: 1. ZPK v času 2:02.2; 2. Maraton 2:11.8. 200 m prsno: 1. Rostaher (M) 3:07.8; 2. Sotošek (ZKP) 3:10.3; 3. Voler (M) 3.22; 4. Žnidaršič (ZKP) 3:25.2. 100 m hrbtno:	1. Belan
(ZKP) 1:25.6; 2. Štigler (ZKPs 1:31.3; 3. Sme * du (M) 1:38.2. ICO m prosto:	1.
Klein (ZPK) 1:09.4; 2. Šuljič (ZPK) 1:09.8; 3. Pihler (M) 1:18.1. 50 m prosto dame (izven programa). Startale samo dame ZPK. 1. Beba Petrovič 40,8; 2. Maja Emovič 42. Štafeta 3x100 m: 1. ZKP v času 4.06,8; 2. Maraton 4.35. Waterpolo tekma med Maratonom in ZKP se je kon čala z zmago Zagrebčanov v razmerju 8:0 (5:0).
Novo zatočišče gobavcev
Ni še dolgo, ko smo poročali o samotnem otoku, na katerem pričakujejo svoj žalostni konec gobavci iz raznih francoskih kolonij. Gobavost je najstrašnejša bolezen, ki more zadeti ubogi človeški rod. Prizanesla pa ni tudi nekaterim predelom Amerike in je zdravniška zbornica v Rebaneju v Oceaniji zaprosila tamkajšnjo vlado, naj bi prepustila kot zatočišče gobavcev otok Enelono. Strašna bolezen se je namreč zadnja leta razširila in je otok Korieng, kjer preživljajo svojo hudo usodo, postal pretesen. Vlada je uslišala
prošnjo rebanejske zdravniške zbornice in se bodo v kratkem preselili gobavci s Koricnga na Enelono, ki je zelo rodoviten otok in ga bodo gobavci sami obdelovali. Silno težko pa so ti reveži pričakovali, kateri zdravnik bo tako junaški in bo prišel med nje. Tolažbi teh nesrečnežev, ki so izločeni iz človeške družbe, se je posvetil neki zdravnik Brem s svr: ' ženo, ki je tudi zdravnica.
Na avtobusni postaji.
Gospa z magdalenskega predmestja h ti pripovedovati svoji znanki:
»Pomisli, kakšna nesreča bi bila včeraj skoraj doletela našo Anico. Šla je preko kralja Petra trga in je za las manjkalo, da je ni povozil mestni avtobus.«
»To še ne bi bila tako huda nesreča«, odvrne znanka, »rojo Micko je po\"v':! šofer in to je hujša nesreča.«
Med zaljubljenci.
»Draga moja, ti si edina ženska, ki si jo poljubil!«
»Dragi moj, to ti rada. verjamem!«
»In ti si edina, ki mi to verjame!«
Somnabulizem.
Zakon je res čudna stvar! Nekaj be$cd v cerkvi in človek je poročen... in nekaj besed v spanju — pa je ločen!
Prodam
VOZ ZA MLEKO.
plug s kolesi, plato voz na pc resa naprodaj. Laminger. Slovenska ul. 26.	2893
Sobo odda
mmmmsmammmammmmmm
ODDAM PRAZNO SOBO.
Vrbanova ul. 28, priti. ievo. 2899
STOJEČI PARNI KOTEL
8 m prostora za kurjavo, se ccno odda Adolf Bernhard, Maribor, Aleksandrova c- 51. 2868
Stanovanle
SOBO
s hrano oddam gospodu. Vrbanova ul. 28. priti, desno. 2892
SK Svoboda 7
Ilirija je postavila v polje borbeno moštvo, ki je svojega nasprotnika prekosilo v vseh ozirih, zlasti v startu. Vsi deli moštva so bili izenačeni, posebno je ugala lepa igra napadalne vrste. Prav dobri sta bili krili, ki sta vprizorili številne lepe situacije pred nasprotnim golom. Kolška vrsta je pridno zalagala svoj napad z lepimi žogami, pa tudi defenzivno je bila povsem na mestu. V ožji obrambi je dominiral Svetic, dasi je bil malce preoster. Vratar sicer ni imel prevelikega dela, vendar svoje naloge ni opravil brez napak.
Svoboda se je borila, dokler je bilo še kaj upanja, z velikim elanom. Tehnično premoč nasprotnika je nadomestila s požrtvovalnostjo, pogrešali pa smo efektni start in je prav ta hiba glavni vzrok, da enajsterica ni uspela. Do ;>ri-
Ostale tekme.
Celje: SK Železničar (Maribor) :Atletik SK 6:3 (4:0).
Zagreb: Conoordia : Primorje 4:0; Hašk:Primorje 4:0; Hašk:BASK 3:2; Concor dia:BASiK 9:1.
Beograd: GradjanskkBSK 2:1. Sarajevo: Slavija:Hajduk 2:1.
Praga: Slavija:Austria 1$; Sparta: Florentina 7:1.
Brno: Židenice:Ferencvaros 4:2. Budimpešta: Juventus: Hungaria 3:1.
Plavalne tekme na Mariborskem otoku.
Včeraj so se vršile na Mariborskem o-toku prve letošnje plavalne tekme, in sicer med zagrebškim plavalnim klubom
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam točnemu plačniku. Vojašniška 5._____________2904
TRISOBNO. SOLNCNO STA-NOVANJE
oddani v Maistrovi 17. Vprašati je v trgovini Vrhunc. 2901
ODDAM LEPO SOBO
s posebnim vhodom ob parku. Nasiov v upravi »Veternika«.	2895
LEPO SOBO
oddam. Gosposka ul 40-11, vrata 7.	2896
OPREMLJENO SOBO
v bližini parka, oddani enemu ali dvema boljšima ?ospodo= tna. Trubarjeva ul. 11-1. 2890
Znania želi
VDOVA
s hišo Zeli znanja z državnim uslužbencem. Nasiov v upravi »Večernika«.
Oddam 1. avgusta DVOSOBNO PARKETIRANA STANOVANJE
s pritiklinami v novi hiSi. Tomanova 1.	-900
SOBO IN KUHINJO
oddam dvema starejšima ose bama. Naslov v upravi »Večernika«.	<1898
Oddam takoj
DVOSOBNO STANOVANJE
za Din 350.—. Tržaška c. 5. nasproti Primorske ulice. 2894
NA STANOVANJE
sprejmem boljšesa delavca. Ruška c. 9-
I«
Edini iloventki dnevnik na ozemlju bivSe maribor tke oblatti ie »Veternik
Ze to priprosto dejstvo nalaga nalomu mestu in vsema slovenskemu Podravju ožito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspetao vršiti svojo nacionalno poslanstvo. To pa bo no-g«8e 1« tedaj, ako .Veternik11 izpopolni *»di svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj ial pogrevamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov, zasebnikov Itd* ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali »Sojo, morali oglaievati v »Ve-gornikovih* malih oglasih. »Vežernlk* dela aa Vas, delajte Vi sanji
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelj
* ?n
urednik: RA Dl VOJ REHAR v STANKO DETELA v Mariboru,
Mariboru. Tiska Mariborska tiskam« d. d, predstavnik