m — m Wl II IBk. — sfew//ca 16 / letnik 58 / Ljubljana, 22. april 1999 G/as//o Zveze Svobodnih Sindikatov S Slovenije Prvi maj Priložnost za večjo samozavest j^rvi maj - največji delavski praznik -vsph -a' dov°lj trdoživosti in preživel kot Vg^ene spremembe tako pri nas bnI?fnjePraznovanje naj delavce spod-dnhr ■ aji samozavesti pri obrambi pri-di 'jemh pravic. Organizirani v svoje sin-Driiate morajo tudi sami spreminjati ne-žav ni? sedanj°st. Mislim zlasti na dr-n_t°’ k' je do večine ljudi agresivna in . oierantna. Ta država povzroča, da 7 eas vsakdan zasičen z egoizmom. Sn adl Znaaaja naše države večina ljudi le zase*8 miselnost'da naJ vsakdo skrbi sp J?ve' in njihovi sindikati moramo do-Hrida bo ta država drugačna, da bo blem 'n m' vsi bolj občutljivi za pro-dri ,„vdru9ih, za sodelavce, sosede, za raippace misleče. Tudi nas bi spet mo-Pri nPrev~evati soiidarnost, beseda, kije Že DTAVPn nn7nhliona nocnn. t0 j ana'. celo zaničevana. Mislim, da1 lesaVlraJz najvišjega zakonodajnega norm javnega zbora - ki spreje Drii= e, lz katerih se širi ta delavcem T'Jazni model. m^n^ebej vsi sindikati bi morali r žar* i 0 krepitvi solidarnosti, tako rr bon^v en!mi in nezaposlenimi kot rr stara'-1™ !n revnimi, pa med mladim Js|mi, zdravimi in bolnimi. "ti sPmeri9a ,aZ'°9a'da' diija|u se moramo zavedeti avstvA tudi $e ni bogato, moč Dušan Se *—- predsednik Svobodnih sine vTT—rr------------- Čestitamo za 27. april, dan upora, in 1. maj, mednarodni delavski praznik Svobodni sindikati vabijo na prvomajske prireditve OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS CELJE 1. maj 1999 Celje - Celjska koča, Šmarje - Boč (skupaj z območno organizacijo ZSSS Podravje), Šentjur - Resevna, Laško - Šmohor, Žalec - Šmiglova zidanica, Slovenske Konjice - Stari grad. Na vseh shodih bo kulturni program s krajšimi govori. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS PTUJ 30. 4. ob 19. uri pred Gasilskim domom na Ptuju, slavnostni govornik: Albert Vodovnik, predsednik SKEI. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS POSOČJA Opatje selo na Krasu - 1. maj ob 15. uri, slavnostni govornik: Albert Vodovnik, predsednik SKEI. Na prireditvi bodo sodelovali: združeni gori ški pevski zbori, pihalni orkester, humoristična skupina in dva zabavna ansambla. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS POMURJA Murska Sobota - 30. april ob 19. uri pred spomenikom zmage proslava s kulturnim programom in postavitvijo mlaja, ob 20. uri v mestnem parku kresovanje z družabnim srečanjem, slavnostni govornik: Janez Kovač - sekretar OO ZSSS Pomurje, 1. maj - budnica po mestu, Gornja Radgona - 30. april ob 19. uri pri gradu proslava s kulturnim programom, postavitvijo mlaja in družabnim srečanjem ter kresovanjem, Ljutomer-30. april ob 18. uri pri Gezovih jamah postavitev mlaja, kresovanje, promenadni koncert, L maj - budnica po mestu, srečanje delavcev pri Gezovih jamah. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS DOMŽALE Praznovanje je organizirano skupaj z društvom Budničar na Viru pri Domžalah ob Bukovčevi cesti, 27. 4. ob 7. uri postavljanje mlaja, 30. 4. ob 19. uri koncert pihalne godbe iz Domžal, ob 21. uri kres in ob 24. uri ognjemet, 1. maj - budnica z golažem. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS GORENJSKE Križna gora - 1. maj ob 11. uri, slavnostni govornik: Rajko Lesjak, sekretar ZSSS, na Poljanah nad Jesenicami - 1. maj ob 11. uri, slavnostni govornik: Boris Bergant, župan občine Jesenice, Planinsko zavetišče Gozd - L maj ob 11. uri, slavnostni govornik: Marjan Ferčec, sekretar SINLES, Šobec, tradicionalni prvomajski tabor organizira območni odbor SKEI Gorenjske. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS ZA KOROŠKO L maj na Kremžarici ob 11. uri - slavnostni govornik: Dušan Semolič, predsednik ZSSS, na Košenjaku ob 11. uri, na Županku ob 11. uri, na Ivarčkem ob 11. uri (organizator OO SKEI za Koroško). OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS VELENJE Graška gora - L maj ob 11. uri - kulturni program: godba, pevski zbor, recitatorji; slavnostni govornik: Srečko Meh, župan mestne občine Velenje, Nazarje - 30. 4. in 1. 5. od 18. do 18. ure maraton malega nogometa, 1. maj -budnice (Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Nazarje, Ljubno, Luče, Gornji Grad, Solčava - pihalni orkester Premogovnika Velenje, Pihalna godba Šoštanj, Godba na pihala Zgornje Savinjske doline). OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS ZASAVJE V Prapretnem - 30. 4. ob 19. uri, na Kipah v Dobrni - 30. 4. ob 19.url’ na Plešah - L 5. ob 11. uri. • V programu bodo sodelovale godbe na P hala in kulturne skupine. Prvega tudi srečanja delavcev in občanov na Mr y ci, Kalu, Kumu, Zasavski gori, v porah’,eh zgodnjih jutranjih urah bodo budnice v vt> treh zasavskih dolinah. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS ZA DOLENJSKO Debenec - L maj ob 9. uri, slavnostni g vornik: Gregor Miklič, izvršni sekretar P . sedstva ZSSS. V programu bodo sodelov pihalni orkester občine Trebnje z mmforet 1 ter učenci OŠ iz Mirne in Vinko Šimek-prireditvi bodo podeljena tradicionalna dikalna priznanja OO ZSSS za Dolenjsk OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS ZA BELO KRAJINO Na Smuku - 30 4. ob 19.30 uri kresova; nje, podelitev priznanj OO ZSSS in pok'. . ob zaključku četrtih sindikalnih športnih Bele krajine, slavnostni govornik: Jože čevar, sekretar OO ZSSS za Belo krajino- OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS LJUBLJANA IN OKOLIC» Rožnik - 30. april ob 20. uri - kresovanja slavnostni govornik: mag. Dušan Sem predsednik ZSSS, r:. Rožnik - L maj ob !“• . proslava, slavnostna govorn Vika Potočnik, županja me Ljubljana. OBMOČNA ORGANIffe C! J A ZSSS PODRAvJ* Boč-L maj ob 11. uri'Sl nostni govornik Janez J : predsednik KNG, koncert p' nega orkestra PDP Svobod , Snežni stadion pod Poho j - -L maj ob 1L uri-slavno*!, govornik: Erih Šerbec, Predse,,ne-Sindikata zdravstva in socia' ga skrbstva Slovenije. Nas § otroškega pevskega zbora Maks Durjava, govor VIJd ■HS Mariniča, predsednika oh1,11*’ 0,-ga policijskega sindikata Ma ^ Jeruzalem pri Ormožu -1. maj ob * o’veC, - slavnostna govornica Vekoslava Kras ■ sekretarka OO ZSSS Podravja, promena koncert, nastop dekliškega pevskega Okarina, pihalnega orkestra Ormož. KRAŠKO-NOTRANJSKA OBMOČNA ORGANIZACIJA ^ (soorganizator prireditev v okviru d “1. maj” Ilirska Bistrica) . /gju- 30. 4. ob 21. uri kresovanje na Drag , z;1 denti, taborniki, mladi forum ZLSD, z mlade (Pero Lovšin in Križarji), . mI- 1. maj na Črnih njivah ob 10. uri turni in športni program. ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja PredsRedr,0vi-ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 321-255- |vo nar urednik Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 327-697 • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČRd.d., Dunajska 5, Ljubljana • Minl za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 "BPnnsTrorrm: Naslednja številka Nove Delavske enotnosti bo izšla 6. maja Razširjena seja konference območne organizacije ZSSS Velenje Za zakon brez sankcij je škoda papirja Še posebej slabo so zaščiteni delavci pri malih delodajalcih, ki delajo z delavci na skrajno neprimeren način. Na velenjskem območju je varuh posredoval v primeru delavcev, ki so pri nekem peku delali na čmo. Zadevo je rešil tako, da se v problem ni vmešal, saj bi sicer delavci ostali brez dela. Od pristojnih je zahteval le, naj pregledajo druga dovoljenja, kijih zasebnik ni imel. Tako so skupaj dosegli, daje pek v enem mesecu dobil potrebna dovoljenja in na čmo zaposlene legalno zaposlil. Varuh posebej spremlja tudi brezposelnost. Ugotavlja, da stari nad 40 let in nižje izobraženi zelo težko najdejo novo zaposlitev. Država, ki dopušča tolikšno brezposelnost, se odreka potencialu dela prebivalstva. Brezposelni so odrinjeni od možnosti, da bi z delom sami poskrbeli za svoje preživljanje. Velike brezposelnosti ni mogoče zmanjšati zgolj s spremembami zakonodaje, rešitev je v spodbujanju delodajalcev k večjemu zaposlo- ohtD1 *5or|ference Vol*10?116 or9anizacije t_ 'en,e so se prejšnji 2S" P°9°varjali z ora -om človekovih nravic Ivanom Bizjakom Mpraw-Cah zaposlenih. diIIh y,d®čnik jim je odvd*t®vila Poročilo orr,et™ka območne jS«n,facije Mirana n "".a, ki dokazuje Pravni311*6 P°trebe P° Pok pom°či članom ZSSS. Vprašanja članov konference so azala, da je za delo varuha med sindikalisti kar precej interesa. ni;tm()VOdne °kraz'°ž'tve Ivana Bizjaka povze- jn^rull'ie Pristojen le za razmerja med državo noh Saaiuzn'koni, do zasebnih delodajalcev nima je ne i Pr'stojnosti. Delovno področje varuha Podobno urejeno tudi v drugih državah. sleiVh Pa Se s Problemi kršitev pravic zapo-ja p' ■ Pd zasebnih delodajalcih vseeno ukvar-Je nar' zalltevab varuh najprej pogleda, kaj m„ a inšpekcija dela. Pogosto ugotavlja pri-pr dolgotrajnih sodnih postopkov, line fVlCe dc*avcev 80 slabo zaščitene, kore-da .. e8a 80 v zakonodaji, ki ne ustreza se-razrnlln razrneram- Temeljni zakon o delovnih bii 7 eri'b je §e iz bivše Jugoslavije, napisan je rtih i samoilPravT janje in družbeno lastnino. Va-l°fia M-1e* moznost sodelovati pri pripravi pred-jib ^P^sega novega zakona o delovnih razmer-n, ’ ze šel skozi prvo branje v državnem zbo-|a. , kaJ Predlogov, ki jih je varuh dal, so prcd- so n e,J!.Zakona upoštevali, drugi pa ustali na situ. rij1|^ania ureditev delovnih razmeta^ Pr°blematična, ker nekaterih re d v sP'°h ne pokriva, za nekate-Pravlh86 Primere pa zakon ne daje ko ni *10t' reševanja problemov. Ta-'nšnpL° Iaz,neicne pristojnosti med delov CuJ° dela in sodišči. V vrsti Posm i sP<)rov inšpekcija ne more neu,.,!!°Vr"’ kcr Je sP()r posledica t tovljenega dejanskega stanja. sodiivl'11 ko80 zaostanki na vseh alnii, ’ 80 na delovnih in soci-teea i S°diščih 8e največji. Zaradi pen jpPpložaj za delavce, ki so utr-Ptav ;riVlC° P°8°sto nevzdržen. Čehi] dpi aJ° spori zaradi tega, ker je sto .v avec,nezakonito vržen nace-Pravic,M|d!SČU Pre(Jnost, je pot do vi|0 d.,8a- Prva obravnava praha po ® ni končana prej kot v dveh letih, pritož-v°ston Cni dve 'ct'- Če je zadeva vrnjena pr-ja tudi »nj?kemu S0(lišču, lahko vsa zadeva tra-Pritožu'1 ce!° b* let. Delodajalci se pogosto hodejo 'C'° *e 'z špekulativnih razlogov, saj se Pred pr°tlCsri odgovornosti. Veliko delodajalcev Hude. avn°močnostjo preneha s poslovanjem. Sodb (X'aVe 80 tudi z izvršbami pravnomočnih varstv, 6 VSe to seštejemo je kot, da pravnega tako re ZaPos,*enih sploh ne bi bilo. Čeprav so s vi, Se sn° kritiko seznanjeni vsi organi v drža- Vamh Spremeni nič- kov Pr v!e zaradi dolgotrajnosti sodnih postopni p0(j ../'Pal- da bi spore reševali po arbitraž-^rbitraži •* s'stemJe v Veliki Britaniji, kjer je za fezmtat111 Postopek mesec dni časa, dal ugodne interp,.;6' dudi naši sindikati bi morali biti zadani za arbitraže. Mira Videčnik in Ivan Bizjak sta se dobro dopolnjevala vanju. Varuh zato zahteva novo aktivno politiko zaposlovanja. Za brezposelne uporabimo kar precej denarja, ki bi lahko bil boljše uporabljen. Sindikati bi za varstvo pravic zaposlenih lahko naredili več. Iz podjetij, v katerih sindikati delajo uspešno, varuh ne prejema veliko vlog. Prejema pa jih iz podjetij, kjer sindikata sploh ni ali ne izpolnjuje pričakovanj delavcev. Varuh ugotavlja, da se sindikat slabo znajde zlasti v zaostrenih situacijah, naprimer pri določanju presežnih delavcev. Sicer pa varuh pozna tudi primere, ko inšpekcija delodajalcu naloži izplačilo plač, vendar jih ta ne more izplačati, ker nima denarja. Inšpekcija pa drugega orožja nima. Tudi delavci so večkrat v položaju, ko se lahko odločajo za stavko in stečaj ali pa brezmejno potrpljenje. Vloga sindikatov pa je za varuha nezamenljiva. Vedno več dela za odvetnika Kot je povedala Mira Videčnik, nudenje različnih oblik pravne pomoči, ki jo daje odvetnik območne organizacije ZSSS Velenje, iz leta v leto narašča. Tuje delegacije, ki prihajajo v Velenje, se ne morejo načuditi številu primerov, saj jih je glede na prakso na Zahodu vsaj desetkrat preveč. Da so pritožbe delavcev utemeljene, je dokaz, da sodišče v 90 odstotkih primerov razsodi v njihovo korist. Povrh območna organizacij ZSSS Velenje deluje tudi preventivno, saj se z delodajalci skuša dogovoriti prej, kot vloži tožbo na sodišču. Številni delodajalci pa delavce ustrahujejo, uporabljajo tudi različne zvijače. Zaradi tega si številni delavci sploh ne upajo povedati, kaj se jim dogaja. Tudi državni organi so do sindikatov krivični, saj jim ne priznavajo pravice uporabljati legitimnih oblik njihovega boja. Tako j e bilo pri protestnih akcijah v zvezi s predlogom pokojninske reforme. Namesto da država daje denar za sklade dela, za enega delavca kar 51)0.000 tolarjev - vanje so vključeni delavci Tovarne usnja Šoštanj, ki se usposabljajo za možno drugo delo - naj delodajalcem da namenski denar za odpiranje novih delovnih mest. Čeprav delodajalec ve, da bo tožbo izgubil, se odloči za takšno možnost, saj računa, da bodo stroške pokrili delavci, ki zanj delajo, je varuha opozoril Rudi Taniše iz Termoelektrarne Šoštanj. Bizjak je dodal, da Dravske elektrarne nočejo izvršiti pravnomočne odločbe sodišča, ki je po 11 letih razsodilo, da so delavca nezakonito odpustili. Ker gre za državno podjetje, je varuh na nujnost spoštovanja zakonitosti opozoril tudi ministra, v katerega resor spadajo elektrarne. Varuh ugotavlja, da pri nas še nihče ne ugotavlja odgovornosti za povzročeno škodo v delovnih sporih. Boljše bo, ko bo sodni postopek hitrejši. Za zakon, ki nima sankcij, pa je po Bizjakovem mnenju škoda papirja, na katerem je natisnjen. Sicer pa napisanega v Sloveniji nismo pripravljeni spoštovati, spoštujemo le tisto, v kar smo prisiljeni. V podjetjih velja logika džungle, vsakdo si upa narediti toliko, kot je močan. Neizvršitev pravnomočne sodne odločbe je kaznivo dejanje. Naša sodišča pa tistim, ki sodnih odločb ne izvršijo, ne stopijo na prste. Rudi Boh, porotnik, je na podlagi svojih izkušenj opozoril, da so sodni postopki tako dolgi zaradi pomanjkanja dokumentacije. Problem je tudi takrat, ko pri toženi stranki ni več odgovorne osebe. Za dolgotrajnost postopka sodišče večkrat ni krivo. Tudi vodstveni delavci bi kdaj morali priti pred sodišče. Nadaljevanje na naslednji strani Člani konference so varuhu postavili več vprašanj. Pravna pomoč V ZSSS (Poročilo za leta 1994, 1995, 1996, 1997) 1994 1995 (30. 9. 95) 1996 1997 ZASTOPANJE - pred delovnimi sodišči 172 192 230 270 - pred organi v podjetjih in zavodih 86 76 73 44 SKUPAJ 258 268 303 314 PRAVNI NASVETI 828 1030 1230 1221 MATERIALNI ZAHTEVKI - plače 132 145 847 572 - regresi 56 61 59 71 - odpravnine 90 82 79 82 SKUPAJ 278 288 985 725 RAZPOREJANJE 24 31 37 42 ZDRAVSTVENO, POKOJNINSKO INVALIDSKO ZAVAROVANJE 16 12 17 21 DISCIPLINSKE ZADEVE 12 14 16 23 KOLEKTIVNI DELOVNI SPORI (6. člen Zakona o delovnih sodiščih) PRESOJA POGODB O ZAPOSLITVI 4 2 4 3 SPORI IZ NASLOVA OBJAV, RAZPISOV 5 4 3 3 IZBIRE KANDIDATOV 2 2 REVIZIJE 2 3 3 STEČAJI 2 3 2 (500 zadev) PORABLJENA SREDSTVA 5,800.000,00 6,500.000,00 SKUPAJ 1427 1652 2300 2357 (2855*) " individualne zadeve Bizjak je na to odgovoril, da za prvo obravnavo šele po dveh letih niso krivi ljudje izven sodišč. Zavzel se je tudi za takšno spremembo procesnih predpisov, da zlorabe ne bi bile več mogoče. Predlagatelji bi morali zagotoviti dokaze ali priče, ki jih predlagajo, sicer naj bi sodišče odločilo brez tega. Za vodstvene delavce, ki kršijo pravice delavcev, pa Bizjak meni, da bi spadali na kazensko sodišče. Andrej Kranjc je povedal, da v drobnem gospodarstvu sindikat praviloma ni organiziran. Pogodb o zaposlitvi pogosto ni mogoče pregledati. Delavci so odpoved delovnega razmerja pogosto prisiljeni podpisati vnaprej. Tem delavcem sindikat res ne more pomagati. Bizjak je odgovoril le, da nihče ne sme podpisati pogodbe o zaposlitvi ali odpovedi, če ne zadrži vsaj ene kopije. Pogodbe o zaposlitvi, ki bi morale biti v personalnih mapah, je lažje nadzirati kot bianko odpovedi. Sindikat pa bi delavcem, ki se pritožujejo, moral zagotoviti anonimnost. To je v večjih organizacijah lahko, če pa sta pri delodajalcu le en ali dva delavca, pa to ni mogoče. Bernarda Guzej, zdaj je zaposlena na eni od osnovnih šol, je varuhu omenila svoj primer. Več kot pet let si je zaman prizadevala za popravo krivice. Nekdo ji je svetoval, naj obišče varuha. Iz Ljubljane je nekdo poklical v njeno službo in problem je bil rešen v desetih minutah. Bizjak je bil tega primera zelo vesel, vendar je zadeva lahko bila rešena tako hitro, ker je šlo za državni organ. Bizjak je še menil, da so pravice, ki jih ni mogoče uresničiti, zgolj v škodo delavcev. On sam je predlagal, naj bo odpovedni rok za presežne delavce le tri mesece, državni zbor se je odločil za šest mesecev. Če je delodajalec brez denarja, je ta pravica seveda neuresničljiva in zaradi tega prihaja do antidatiranja in drugih malverzacij. Za konec pa je Bizjak povedal, da pri delu sodeluje tudi s sindikalnimi zaupniki. Skupaj z njimi išče možnosti, da bi delavcem pomagal. Varuh je svoje izvajanje sklenil takole: ”Če se boste dokazovali z delom, z vašim članstvom ne bo težav. Najlažje je probleme reševati na kraju samem, vendar seje za to treba dobro organizirati. Nihče nima pravice preprečevati organiziranja in dela sindikata v podjetju.” Franček Kavčič Gre torej za take vrste pomoč, ki jo nudita brez strokovne pomoči odvetnik0 -za neizplačane prejemke in podobno. Ne gre pa samo za to. Veliko je kršitev ^ lovnopravne zakonodaje. Veliko je težav z t plačili regresa za letni dopust, posebno pn z sebnikih in manjših podjetjih. Problem nas J pri delovno intenzivnih dejavnostih, teks ni, lesni, kovinski industriji, nikoli denim ^ energetiki ali v državnih organih. SojPa lu-kršitve določb o delovnem času, nespoštovanj delovnih pogodb (delo za nedoločen čas^s^^ šajo spremeniti v delo za določen čas), krs ve predpisov pri prerazporejanju delovneg. časa, pri nadurnem delu. Manjši delodaja pogosto povzročajo delavcem, ki se PoSrL. jo za svoje pravice, precej težav in tam i mo veliko dela. Pri tem ni nujno, da gre dno za materialne pravice. Nekateri delo jalci takšne delavce dajejo na disciplinski P stopek vsakih nekaj mesecev, čeprav p'aV vsakič izgubijo, dokler se delavec ne nav ča in sam odpove delovno razmerje. Katera podjetja imate kot sindikalni funkcionar v dobrem in katera v slabem spominu? . j0. Nekatere uprave in podjetniki s sindikati bro in normalno sodelujejo, celo sprašuj .L nas, kako bi zadeve uredili, da kasneje ne imeli težav zaradi morebitnega kršenja P vic zaposlenih. So pa tudi direktorji in P jetniki, ki mislijo, da samo oni vse vedo m z jo, in se niti na sodišču ne sprijaznijo z o nimi dokazi o nasprotnem. ^0, Sindikati dobro sodelujemo z upravo pitame Sevnica, Kostaka v Krškem, Transp Krško, če omenim le nekatere. 0 Težave z dokazovanjem našega prav imeli v podjetju INO v Krški vasi (štirje ^ lavci so terjali razlike plač za nazaj in s' sodišče). Podobno je bilo v Elektronu s N pic, invalidski firmi, kjer so štiri delavke ^ jale neizplačani regres za leto 1997. Oo je samo ena še zaposlena. . n£ Najde se delodajalec, ki ima priprav J ^ dvojne podatke o izplačanih plačah, deJanLat ki so bili, kot je bilo v enem primeru, d1 nižji od tedaj še zajamčene plače, in druge P datke za morebitni nadzor inšpekcije. V°f. e podpisati, da ne bodo zanosde. pa delodajalci pred zaposlitvijo deW tavajo izjavo, da ni član sindikata- j Saviu smo imeli preko 30 stečajev, ven-V7i,,S? na večini pogorišč nekdanjih podjetij bov * ‘l nova Podjetja. Na primer: Livarno Doda h'JC °^uP‘i° neko ljubljansko podjetje, ščn k-tU z8radilo trgovski center. Na pogori-ie ž 0vin°plasta v Jesenicah na Dolenjskem Krst Zrasel trgovski center. V Kovinarski v 2a C1TI Je bilo ob stečaju zaposlenih 264 ljudi. Potfk'10 °8raj° zdaj deluje osem podjetij s nih °i.n° Pr°izvodnjo, v katerih je zaposle-*e °R r°v8 1 nekdanjih delavcev Kovinar-io ip IV™ Oprema je za zdaj še prazna, lo n Pa odl Kleparja je odkupilo neko nem-Podjetje, vendar tam teče drugačna pro- Takih pretresov druge dejavnosti niso doživele. Bili so posamezni stečaji, toda nikjer ni bilo tako hudo kot v kovinski industriji. V Posavju imamo precej razvito energetiko, kjer so plače in prejemki boljši kot drugod, največ pa imamo tekstilne industrije, kjer so plače, kot veste, zelo nizke. Razširjena je tudi lesna industrija, v kateri tudi niso kdo ve kako dobre plače. Posavje se ne more primerjati z razvitimi središči, kjer so povprečne izplačane plače bistveno višje. Nizki osebni dohodki pa se poznajo pri prilivu sindikalne članarine ... Ko ravno omenjate sindikalno članarino -na območju je preko 20.000 zaposlenih, torej možnih članov sindikata. Koliko članov imate v resnici? Članarino plačuje okrog 10.000 zaposlenih. Kakor pa smo člane izgubljali, jih vseskozi tudi pridobivamo, predvsem v malem gospodarstvu in obrti. Uspehi, kijih dosežemo na sodiščih v korist članov, odmevajo med Najboljša reklama 7 dobljene tožbe “Vonjal' smo se s sekretarjem območne sanizacije ZSSS za Posavje Marjanom Urbančem Krii,OCn® organizacija ZSSS za Posavje pokriva območje Brežic, lt0| ®ga in Sevnice. Tu živi približno 70.000 prebivalcev, nekaj več Urba - 00 jih je zaposlenih, nezaposlenih pa je 5000 ljudi. Marjan deli -C* ?ekretar območne organizacije, si z Ladislavom Rožičem i^-dikote dejavnosti, pri čemer sam pokriva kovinsko, tekstilno oro str,j°i komunalno dejavnost, energetiko, družbene in državne nUditle’ gradbeništvo in še nekatere. Urbanč pravi, da z Rožičem in p :? 80 do 90 odstotkov pravne pomoči članom, denimo izračune sodj -J?.Ve teriatev, pa tudi zastopata jih pred upravami ali na pret.Sc|b- Poleg tega je treba pomagati tudi volonterskim So v p6dnikom sindikatov in predsednikom svetov delavcev, takšni prp,f,r.0savju v veliki večini, saj ti ne morejo dovolj potanko poznati P>sov. O njunem delu smo se pogovarjali z Marjanom Urbančem. ja n; |a ln tudi nekdanjih delavcev Klepar-stečai zaPosldi- V Metalni v Senovem je bil navt> m P°st°Pek zaključen s prisilno porav-bj|j ' ckdaj zaposleni naj bi v kratkem do-osta ih0 pel'no dogovorjenega poplačila zabili v • PrePnostnih terjatev, ki jih bodo do-p°sC°ti poplačane v petih letih. Je pa zapre! J. okoli sto delavcev, polovica manj kot kede]1 x° SV0Je terjatve spremenili v lastni-goče ,, Cze' Neprednostne terjatve je bilo mo-ni Želel kmeniti v laslniški delež, kdor pa tega Hekri ■ do*3'* poplačane petodstotno. kovinaJi,sm9 ?eiaH, da se je v Posavju ni tako deiavnost sesula a Kaže pa, da Podjetj Ine Ses|;lt'*1 Podjetij seje dvignilo novo Za ?c]aj £ ,rianjše, z manj zaposlenimi, vendar ge po J kar uspešno. Večinoma sojih na no-dov0]j UVl 1 v "i'h zaposleni ljudje, ki so imeli je zda; v 8uma prevzeti tveganje. V Posavju aarje Ze težko dobiti dobre varilce in kovi- “SSnosfii? POlOŽai V dru9ih zaposlenimi. In lahko povem, da smo pri branjenju pravic zaposlenih kar uspešni. Zlasti odmevni so uspehi proti takim delodajalcem, ki se jim nihče ni upal oporekati. V zvezi z jamstvenim skladom ste verjetno morali priskočiti na pomoč kar precejšnjemu številu zaposlenih ... Ja, bilo je kar precej primerov. Večina je bila uspešno rešena, čeprav so bile sprva sporne odpravnine, ki jih prvotno sprejeti zakon ni upošteval. Zdaj se te zadeve rešujejo sproti. Z jamstvenim skladom dobro sodelujemo, enako z zavodom za zaposlovanje, ki opravlja te posle za jamstveni sklad. Dobro sodelujemo tudi s stečajnimi upravitelji, pri čemer terjamo od njih delovanje v zakonskih okvirih. S posameznimi pa smo imeli nekaj težav. Nekateri so nam terjatve prerekli in zadeve se vlečejo, čeprav smo tudi že na prvostopenjskih sodiščih dokazali, da imamo prav. Stečajni upravitelj v Prevozu iz Brežic denimo drugače razume zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji podjetij in je pre-rekel odpravnine delavcem, ki so v drugem odstavku 160. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji opredeljene kot prednostne terjatve. Zato smo vložili tožbe-ni zahtevek za priznanje teh terjatev za 80 bivših delavcev Prevoza, saj sta nam dala prav ministrstvo za ekonomske odnose in ministrstvo za delo, pa tudi praksa. V stečaju podjetja Plamen iz Krope, kjer smo gorenjskim kolegom pomagali s svojimi bogatejšimi izkušnjami, je stečajni upravitelj te terjatve brez oporekanja izplačal. Omenjate svoje bogate izkušnje s stečaji. Koliko ste jih pa 'obdelali’? Za seboj imamo približno 35 stečajev in smo se dobro naučili delati izračune in pripravljati terjatve v imenu delavcev. Zato smo gorenjskim kolegom, za katere je bil Plamen prvi primer, lahko priskočili na pomoč. Sindikat je imel glavno vlogo pri uvajanju sodelovanja delavcev v upravljanju podjetij. Kakšne so razmere v Posavju na tem področju? Marjan Urbanč: Najboljša reklama za sindikat so dobljeni sodni procesi v zaščito delavskih pravic proti podjetnikom, ki se jih nihče ni upal dotakniti. V Posavju so bili morda ustanovljeni samo trije sveti delavcev brez naše pomoči. V 90 odstotkih bivših družbenih podjetij so ustanovljeni sveti delavcev. Svetom smo pomagali pri sestavi poslovnikov svetov delavcev; pomagali smo tudi pri dogovarjanjih z upravami o participacijskem dogovoru. Zal tu ne gre tako gladko. Uprave bi rade zniževale pravice, ki jih delavcem daje zakon. V Posavju je večina podjetij manjših, zato imamo samo enega profesionalnega predsednika sveta delavcev, v Jutranjki Sevnica. V Posavskih podjetjih je tudi v sindikatih samo en polprofesionalni delavec. Zato imamo mi na območni organizaciji več dela, saj ni mogoče pričakovati, da bodo volonterski sindikalni funkcionarji ali predsedniki svetov delavcev dobro poznali zakonodajo. Zato moramo pogosto razlagati prav zakonodajo in opozarjati na možne pasti. B. R. 6 1 >13 FTifl [ETTfTTrTTT1 st. 16 / 22. aprn 1999 Pogodba o solidarnosti med sindikati člani EfflF Izvršni odbor Evropske organizacije kovinarjev (EMF) je na seji 12. marca sprejel pogodbo o solidarnosti med v to organizacijo včlanjenimi sindikati. Iz nje povzemamo najpomembnejša določila in navodila. 1. V razmerah ekonomske in denarne unije, ob izzivih združenega trga delovne sile, ob nacionalnih sistemih socialne varnosti želijo članice EMF za svoje člane več narediti tudi prek nacionalnih meja. 2. Član nacionalnega sindikata, včlanjenega v EMF, ki dela v tujini, ima pravico postati član sindikata v državi, v kateri dela. Če traja delo v tujini več kot eno leto, ta član sindikata praviloma postane tudi član sindikata v državi, v kateri dela. O članstvu obmejnih delavcev sprejmejo sindikati posebne medsebojne sporazume. 3. Članom sindikatov, vključenih v EMF, bodo sindikati dežel gostiteljic nudili potrebno pomoč pri zadevah, ki so povezane z zaposlitvijo in delovnopravnimi problemi. 4. Če podjetje ustanovi podjetje v drugi drža- vanje nacionalne zakonodaje in upoštevanje konvencij Mednarodne organizacije dela. 5. Ko gre za spore v zvezi s pogoji zaposlitve in drugimi delovnopravnimi zadevami, so člani sindikatov, vključenih v EMF, upravičeni do pomoči sindikatov dežel, v katerih delajo. O povračilu stroškov te pomoči se vpleteni sindikati dogovorijo med seboj. 6. O začetku stavke je treba čimprej obvestiti obvestiti sekretariat EMF. Ta sekretariat je za pomoč stavkajočim dolžan storiti vse, kar je v njegovi moči. Mora jih ščititi tudi pred možnimi ukrepi delodajalcev, kot so: selitev dejavnosti v druge države in premeščanje delavcev. Sindikati, včlanjeni EMF, bodo svoje člane obveščali o stavkah njihovih ko- legov v drugih državah, preprečevali bodo upor bo stavkokazov. Sindikati, člani EMF naj bi se bilateralni ali multilateralni ravni dogovarjali o pomoči v stavkah. Pravica do ugodnosti iz tega sporazuma je P vezana s plačilom članarine, kar člani dokazujej s člansko izkaznico. Sindikat države gostiteljice zagotavlja č anon sindikatov, povezanih v EMF: vključitev v ko e tivne in druge pogodbe, obveščanje, posveto nje o delovnih, socialnih in zaposlitvenih zadev Če stroški v individualnih sporih presežejo evrov, jih sindikat države gostiteljice ni dolžan *&• Sindikati lahko sklenejo tudi bilateralne sporaZ me o pokrivanju višjih stroškov. To še posebej ve za obmejne sporazume. EMF bo shranjevala sklenjene pogodbe m sp razume. - Ta pogodba bo začela veljati I. julija letos. P va analiza pa bo narejena po treh letih. __ . Domači sindikati so dolžni voditi natančno e^ denco o nudenju pomoči članom sindikatov, ki lajo v njihovi državi. u Če v začetku izvajanja te pogodbe ne bo do jasno, kateri sindikat je dolžan nuditi pomoč,^ udeleženi sindikati ravnajo kooperativno m nu vseeno pomagajo. c X. Prodaja Tama: igra s časom in živci Jeklo Štore „ . naj bi kupili Švedi v družbi z Uniorjem Prodaja premoženja Tama v stečaju se spreminja v igro živcev in časa. Stečajni upravitelj je vsem 77 “podnajemnikom” že poslal sodne odločbe, po katerih morajo proizvodne prostore izprazniti do 1. maja. Zanje je trenutno edina rešitev, če bi Tam v celoti kupilo podjetje MTI Evropa. Omenjeno podjetje seje namreč v pogodbi s stečajnim upraviteljem že zavezalo, da bo vsem najemnikom Tamovih proizvodnih kapacitet omogočilo podaljšanje najemnih pogodb pod pogoji, ki ne bodo slabši od dosedanjih. Ker pa je v 77 podjetjih, ki so “podnajemniki” v Tamu, zaposlenih okoli 2000 delavcev, se lahko razplet zgodbe o prodaji Tama spremeni v prvovrstno politično temo, ki ne bo pretresla samo Maribora, temveč celotno Slovenijo. Če bodo morali najemniki izprazniti Tam, bo v Podravju poleg 31.000 brezposelnih delavcev ostalo brez pogojev za delo še 2000 delavcev, stopnja brezposelnosti v mestu pa bo poskočila krepko nad sedanjo, ki je skoraj 24-odstotna. V Mariboru so se prejšnji teden sešli mariborski župan Boris Sovič s sodelavci, minister za gospodarske dejavnosti v odstopu Metod Dragonja s sodelavci, direktor Slovenske razvojne družbe Bogdan Topič, stečajni upravitelj Mirko Žagar in še nekateri, na sestanek pa niso povabili predsednika upniškega odbora in SKEI v Tamu Draga Gajzerja, pa tudi predstavnikov podjetja MTI Evropa ne. Po neuradnih podatkih je tekla beseda zlasti o tem, kakšna bo usoda delavcev. Sovič je menda predlagal, da bi ustanovili nekakšen konzorcij, v katerem bi se združili tisti, ki so kakor koli zainteresirani za nakup posameznih delov Tama. Že naslednjega dne je omenjeni predlog sprejel nadzorni svet Slovenske razvojne družbe. Potencialni člani konzorcija naj bi bili Slovenska razvojna družba, mestna občina Maribor in zainteresirani kupci za posamezne dele Tama. Na začetku tega tedna pa so se v Mariboru sestali predstavniki Slovenske razvojne družbe s pred- stavniki podjetij, ki imajo v najemu proizvodne kapacitete Tama v stečaju. Beseda je tekla o oblikovanju konzorcija vseh zainteresiranih, ki bi bili s skupnimi močni pripravljeni kupiti premoženje nekdanjega Tama v celoti. Pogovor je pokazal, da med nekaterimi najemniki Tamovega premoženja, ki bi bili zainteresirani zlasti za nakup tistega dela, ki ga imajo sami v najemu, sicer obstaja interes za oblikovanje konzorcija, vendar pa je še veliko nerešenih vprašanj v zvezi s pravnim statusom konzorcija, višino kupnine in drugimi vprašanji. Nad vsemi, ki kakor koli sodelujejo pri prodaji Tama v stečaju, visi kot Demoklejev meč vprašanje, ali bo 2000 delavcev iz najbolj obubožanega industrijskega mesta v državi ob mednarodnem prazniku dela ostalo na cesti ali pa bo problem prodaje Tama pristojnim vendarle uspelo rešiti drugače! T. K. Po skoraj enem letu pogovorov, spletk in na^Jr. govanj je nadzorni svet Slovenskih železarn P dil predlog, da naj bi Jeklo Štore kupila Inf** Švedske, ki naj skupaj z Uniorjem dala najiU dnejšo ponudbo. -cj S tem so se, če bo do tega nakupa tudi v test prišlo, uresničile zahteve SKEI, naj ima ,ta “n1. binacija prednost pred ponudbo Aicherja iz N čije, ki naj bi bila zelo sumljiva. - a, Ponudnika sta se obvezala, da bosta v S o ^ zagotovila najmanj 400 delovnih mest, na ka naj bi proizvedla dodatnih 60.000 ton jekla za trebe ladjedelništva in strojegradnje. Kot kaže^ ocenjevalci dali prednost Švedom in Zrečanom sti zaradi zagotovitve delovnih mest in oblju J ne naložbe v povečanje zmogljivosti. Pred kupčijo, katere cena še ni znana, bodo danji lastniki Jekla morali pridobiti še soglasje s ^ Republike Slovenije. Pogajanja v kovinski industriji se bodo le začela Tri združenja pri gospodarski zbornici in tri združenja delodajalcev Slovenije so prejšnji teden poslala SKEI pisno stališče do predloga za začetek pogajanj o povečanju izhodiščnih plač. Uvodoma ugotavljajo, daje začetek pogajanj blokiral SKEI z zahtevo za takojšnje triodstotno povečanje izhodiščnih plač. Po njihovem pisanju so se plače dosedaj povečevale le po dogovoru. Morebitne stavke bi po mnenju delodajalcev zavrle pogajanja in oslabile socialno partnerstvo. Izračuni delodajalcev ne kažejo možnosti za povečanje plač, povrh jun kupci skušajo še naprej znižati prodajne cene. Če bi sprejeli predlog SKEI za povečanje plač, bi resno ogrozili konkurenčnost večjega dela predelovalnih dejavnosti. Razmere nas vse skupaj silijo k pogajalski mizi, so še zapisali delodajalci. Zaradi potrebe po približevanju Evropski ,j in zaradi recesije na svetovnem trgu bodo sk . vseslovensko tiskovno konferenco in svoja šča predstavili širši javnosti. ,e[0- Izvršni odbor SKEI je to pisno ponudbo dajalcev ocenil za neustrezno. Ponujena P°k _ nja pa je kljub temu sprejel. Računa, da bo lia^ nja pa je kljub temu sprejel gajanjih lahko utemeljil svoj predlog povečam" c hodiščnih plač. Udeležil se bo tudi vsesloVL^ y industrijske konference, saj pričakuje, da bo * potrdila pravilnost politike SKEI. SKEI je11111^-vsa leta skušal vplivati tudi na izboljšanje ' ^ sirijske politike, ne le na plačno politiko. 1 . jp kazujeta tudi listina o dolgoročni politiki P.\ memorandum o medregionalni tarifni po*11 f K- Grand Hotela Toplice Bled so hoteli od odgovor-vedeti zlasti, kako dolgo bodo morali še potrpeti. S^*2d”ksvek,!,e WVcev Grand Hotela 2ar»~.e Bled Sklical zbor Dnu°u-en'^ in nanj p J'fb'1 Xse’ ki bi lahko ten2a^a*' rešiti težave prS Podjetja. Na zbor je So 'ave?ina akterjev, ki de aP.oslenim nalili čistega vina. Od MoifCl°n?*'zacijskih upravičencev je prišel Feri pra aar» ki je na njihovi strani. Prišli pa so tudi žanin* zastopniki, ki po tem, kar smo slišali, M etai° položaj tudi zaradi lastnih koristi. Na zbor so med drugimi prišli predstavniki Save, SRD, blejski župan in Feri Molnar, kije edini pravočasno vložil denacionalizacijski zahtevek. Zbor delavcev Grand Hotela Toplice Bled Delavci največ pričakujejo od države, doslej se je držala na strani Gr,n j u na /b°i*u povedal direktor s0sel-- C*a toplice Zvone Špec. °krool'ZaVe le8a podjetja začele pred Podcp lrn' desetimi leti, ko so zaradi gohiti nj|Cne “Markovičeve” marke iz-V°iitv' cf m'l'Jona mark. Poosamos-Slovenije so izgubili velik del meri. Ko naj bi vse skupaj končali pred 31. julijem lani, pripravljeni so bili vsi potrebni papirji, se zaradi denacionalizacijskih zahtevkov to ni zgodilo, zato so prešli v last Slovenske razvojne družbe. V njenem okrilju so do konca lanskega leta še enkrat Delavci bodo še malo potrpeli 1’ora‘srl>IU Je sodelovala tudi Milena Sitar, sekretarka območnega oddala i ■ v katerega so včlanjeni skoraj vsi zaposleni. Gostom je povejo, ’ - aJe potrpljenja zaposlenih verjetno konec. Ljudje zelo težko dela-bodo^S° k-rez denarja. Zaposleni se bodo po zboru odločili, kako dolgo dnik rSp Pldpravljeni potrpeti. Kot nam je povedal Iztok Bratož, predse-kati k ' !: ki ie tl|dl sodeloval na zboru, so sc zaposleni odločili še poča-va|j j P1 e' stavka vodila v stečaj, ki je v interesu drugih, bodo nadaljevala v' l|T1cn°vali pa so stavkovni odbor, ki ga vodi predsednik sindi-fešitv- k0d-ietj.u Dolf Potočnik. Stavkovni odbor so pooblastili, naj se o Za p atl P°gaja naprej, še posebej o možnostih izplačila plač. Delavci so Savj OrUPr' reševanju težav zelo hvaležni dobaviteljem, tudi kranjski mo no, ,s eJ Pa največ pričakujejo od države, ki mora poskrbeti, da bo--___ al‘ turistična dežela. staipih PridoK rOStov’ z velikimi napori so 0||i nove. P°stoty>L^? težave pa jim je povzročil *ava i!? denacionalizacije. Naša dr-^tadi ,P°dpira več izvoznih storitev. Vi jim n' nac'onalizacijskih postopkov, spremr!.YVlcieti konca, je razpolaganje v lJPr iv.enjem zmrznjeno. Čeh. §te Ujle krmarila po svojih moti poti 7V' ° .zaP°slenih so po narav-*6q ^ v anjšali za 45, sedaj jih je še °bjekte P^Vimi napori so vzdrževali s*°ritve’ ar6ostjc cenijo. Penzionske pvuVr;i,'° zaradi renomeja hotela kar ^ledu b rjžje kot v drugih hotelih na S° Potrpi6' 6 standard boljši. Sobe pa S Sav ne temeljite obnovitve. Ztrnelj nrii° SC sk°faj o vsem spora-’ P°dpisano je bilo pismo o na- Usodo delavcev krojijo pravni zastopniki Udeleženci zbora so izrekli veliko obtožb na račun pravnih zastopnikov, ki naj ne bi imeli vseh pooblastil. Največ očitkov je letelo na Batiničevo, ki naj bi skrivala enega od upravičencev in naj bi za svoje delo dobila pol milijona v markah. Da nima vseh pooblastil, so udeleženci zbora povedali tudi Dušanu Arzenšku. Pravni zastopniki (odvetnik Rus?) naj bi že zahtevali 800.000 mark. Delali naj bi zlasti zase in zalo zavajali upravičence. ji, ki mešajo druge tri upravičence, pa naj dajo karte na mizo. Po besedah Jožeta Jaklina iz. Slovenske razvojne družbe (SRD) je podjetje ostalo brez lastnine, saj so z njo zavarovani denacionalizacijski zahtevki. “Vaši so le stoli in vilice,” je povedal zaposlenim. “Podjetje, da bi funkcioniralo, potrebuje investicije. Kdo bo vlagal v podjetje, če lastnine ni,” seje vprašal Jaklin. Od lani je nastalo za milijon mark škode. Sava je ponujala pet milijonov mark kupnine, s katero bi izplačali upravičence, v naslednjih letih bi vložila še enkrat toliko. Tako bi ohranila podjetje in delovna mesta. Na SRD so se pojavili tudi drugi interesenti (Tehnounion in Kompas Turizem, vendar niso dali še nobene konkretne ponudbe. Če je kdo resen interesent, naj da pisno ponudbo. Del denacinalizacijskih upravičencev zastopa odvetnica Janja Batinič. Z njimi se SRD ni mogla neposredno pogovarjati, izjema je le Saša Molnar, ki je pisno zahteval vrnitev premoženja v naravi. Del dedičev, ki želijo vrnitev premoženja v naravi, očitno želi povzročiti stečaj podjetja, je povedal Jaklin. Po besedah Janje Batinič njene stranke vztrajajo pri vrnitvi premoženja v naravi. Družbeno premoženje naj bi ločili od zasebnega, ki je predmet vračanja. Podjetje bi lahko prevzela tiha družba, tako da bi tisti, ki bodo dali denar, ostali anonimni. Pisna ponudba je že pripravljena, vendar bi njeni potrebovali še nekaj podatkov. Franček Kavčič pripravili nove papirje, vendar tudi od tega ni bilo nič. Delavci so letos prejeli le regres za lemi dopust, ker je to izplačilo cenejše. Plače še niso prejeli nobene. Povprečna plača je 84 odstotkov povprečja Slovenije. Boris Malej, blejski župan, je izrazil podporo prizadevanjem za rešitev problema, kije posledica slabe zakonodaje. Na občini bodo podprli tistega, ki bo v hotel vložil denar -najmanj 20 milijonov mark. Sava je takšen partner. Preprečili bodo, da bi se v Hotelu Toplice ponovila Jelovica (razdelitev na dva dela). Eden od denacionalizacijskih upravičencev (Feri Molnar, ki edini živi na Bledu) se s takšno politiko strinja. Provokator- SGiT opozarja vlado Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije ponovno opozarja vlado, da se bo zaradi nerazumne ignorance države slovenski turizem kmalu dokončno sesul. Paradni konj slovenskega gospodarstva hira, hira tudi Bled, paradni konj slovenskega turizma. V biseru, kije bil turistični ponos Slovenije, vre, delavci stavkajo, v drugih hotelih pa se zgodbe Hotela Lovec ponavljajo. Tudi v Grand Hotelu Toplice so že imeli strateškega partnerja, ki je bil pripravljen poplačati upravičence in dokapitalizirati podjetje, vendar se počasi umika, saj denacionalizacijski upravičenci in dediči vztrajajo pri vrnitvi v naravi. Zaradi nerazumno dolgih denacionalizacijskih postopkov pa blejski hoteli umirajo na obroke. Slovenska razvojna družba, ki je podjetja prevzela, pa zanje nima ne strategije in ne sredstev. Delavci so primorani svoje pravice iskati s skrajnimi sredstvi sindikalnega boja, pri katerem jim Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije daje vso podporo, hkrati pa poziva pristojne institucije, od lastnikov do lokalne skupnosti ter pristojnih ministrstev, naj blejski turizem čim prej rešijo agonije. Delavce Grand Hotela Toplice podpirajo tudi delavci drugih blejskih hotelov (Golf, Park, Krim, Kompas in Jelovica). Karmen Leban, sekretarka SGiT Sklep o podelitvi plaket Svobodnih sindikatov Slovenije v letu 1999 f. Plaketo Svobodnih sindikatov Slovenije v letu 1999 prejmeta sindikata podjetij: 1. SINDIKAT SINLES GARANT POLZELA - na predlog Območne organizacije ZSSS Celje in republiškega odbora Sindikata lesarstva Slovenije 2. SINDIKAT TELEKOM - PE MARIBOR - na predlog Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. II. Plaketo Svobodnih sindikatov Slovenije v letu 1999 prejmejo tile člani sindikatov: 1. IZTOK BRATOŽ, predsednik Sindikata gostinstva in turizma Slovenije -na predlog Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije 2. DUŠAN DJORDJEVIČ, predsednik sindikata Mercator Nanos, predsednik Območnega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije ter član republiškega odbora in izvršnega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije - na predlog Sindikata delavcev trgovine Slovenije in izvršnega odbora Sindikata Emona Maksi-market d. d. 3. IRENA HAAS, predsednica sindikata javnega podjetja Mariborski vodovod - na predlog Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije 4. JOŽICA NOTERSBERG, predsednica sindikata Vrtca Velenje - na predlog Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije 5. NACE SILA, predsednik sindikata Zavoda KP Dob in predsednik sindikalne konference uprave IKS - na predlog Območne organizacije ZSSS za Dolenjsko 6. CIRIL UREK - sekretar Območne organizacije ZSSS Zasavje - na predlog Območnega odbora sindikata KNG Zasav-je-Posavje. D„&„ Semolič, predsednik ZSSS Utemeljitve prejemnikov plaket ZSSS za 1999 Sindikat Sinles Garant Polzela Sindikat Sinles nenehno skrbi za ohranjanje gmotnega položaja zaposlenih v družbi Garant Polzela. To je še kako pomembno, saj so številna lesarska podjetja na Celjskem in drugod po Sloveniji potonila ali krepko zmanjšala število zaposlenih. Po zaslugi Sindikata Sinlesa imajo zaposleni v Garantu plače in drage pravice na višji ravni, kot jih določa kolektivna pogodba. Obenem pa Sinles Garanta vodi takšno politiko, da delovna mesta niso ogrožena in da je mogoč tudi razvoj podjetja. Sindikat Garanta je vključen v delovanje organov dražbe, kjer si prizadeva zlasti za ohranitev dosežene lastniške sestave v korist zaposlenih. Sindikat sije prizadeval za uresničitev programa lastninjenja podjetja in oblikovanje organov delniške dražbe Garant, sooblikoval je tudi svet delavcev. Po zaslugi sindikata imajo zaposleni tudi predstavnika v nadzornem svetu družbe, s čimer so delavci dobili možnost vpogleda v delo uprave, zlasti v zadeve, povezane s socialnim položajem zaposlenih. Vodstvo sindikata se zaveda, da lahko na odločitev v korist zaposlenih vpliva le z argumenti in strpnostjo na pogajanjih. Potrebne kompromise dosega tudi z usposabljanjem svojih zaupnikov in predstavnikov zaposlenih v organih družbe. Sinles Garanta namenja veliko pozornost reševanju socialnih problemov svojih članov. Zaradi takšnega dela Sinlesa so vanj včlanjeni skoraj vsi zaposleni v Garantu. Sindikat Telekom -Poslovna enota Maribor V Telekomovi poslovni enoti Maribor je kar 90 odstotkov zaposlenih včlanjenih v Sindi- Iztok Bratož, rojen 21. decembra v Novi Gorici, višji upravni delavec, je predsednik Sindikata gostinstva in turizma Slovenije, zaposlen v HIT Nova Gorica. kat delavcev prometa in zvez Slovenije F ZSSS. Sindikat v tej poslovni enoti, ki P01^ Maribora pokriva še Lenart, Ptuj, Slovem Bistrico in Koroško, ima 18 sindikalnih z upnikov, izvršni odbor pa je šestčlanski-dikat Telekoma je podpisal sporazum ° P gojih za delo sindikata. Ze leta 1996 so v p jetju odprli sindikalno pisarno. .. Leta 1997 so bili zelo dejavni pri PT£0°. kovanju podjetja v delniško družbo. Sve ^ lavcev je izvolil predstavnike zaposleni^, nadzornem svetu. Imajo tudi delavskega rektorja, ki je bil prej eden od najaktivnjJ. ših sindikalnih predsednikov v tej p°s 0 enoti. V novem svetu delavcev je tudi e od članov izvršnega odbora SDPZ iz p°sl° ne enote Maribor. Svet delavcev ima v P slovni enoti Maribor tudi odbor. Ker m^ mandat že potekel, se pripravljajo na iz litev novega. . k0„ Ko so bile leta 1996 iz dejavnosti Tele* ma izločene dejavnosti čiščenja in varova ^ objektov ter razdeljevanja toplih obroko , prevzemniki teh dejavnosti na zahtevosl kata prevzeli vse delavce, ki so ohrani i nezmanjšano raven pravic. Ker se Prote? . *al ribor, kije prevzel varnostno službo, m pogodbenih obveznosti, je bila na zahtevo ^ dikata pogodba z njim prekinjena in sklep) s podjetjem Varnost Maribor. .«a. Sindikat Telekomove poslovne enote 0 s ribor je bil glavni pobudnik, da so skla ^ socialnim sporazumom ob koncu lanskega ^ zaposleni prejeli še pol plače. Leta j zaposleni prejeli še dodatnih 60 odstotkov sečne plače, ki je bila izplačana v nl^,a. Sindikat Telekomove poslovne enote ribor je dejaven tudi na področju rekrea in oddiha, organizira izlete in družabna Čanja članstva, članom v gmotni stiski pa solidarnostno pomoč. Iztok Bratož je že dragi mandat predsedni ^ dikata gostinstva in turizma Slovenije. ^JctUyc5S. tiven član sveta ZSSS, sedaj je član predsedstva Aktiven je tudi v sindikalni organizaciji v p°° in v območni organizaciji ZSSS za Posočje- ^ Pri delu sije vedno prizadeval za varovanje p zaposlenih iz dela ter za izboljšanje g1?1^? o-socialnega položaja članov sindikata. Sinu' ^ stinstva in turizma Slovenije je pod njegovi a| stvom stopil na pot samostojnosti in s ^'jl. a[go-učinkovit zaščitnik interesov delavcev. stinstva in turizma je pod Bratoževim v0 ^ postal član mednarodne zveze sindikatov v Bratož skrbi tudi za pojavljanje s'nT-'n1j sim medijih in za njegovo sodelovanje z drug1 dikati. L Jen 7- avgusta 1949 v Postojni, stalni tehnik, je predsednik jy l*ata delavcev trgovine Mercator sintVv’ Predsednik območnega odbora oh l.a trR°vine za krasko-notranjsko 'Hočje, član izvršnega odbora Sindikata Vcev trgovine Slovenije. del U^an Djordjcvic zavzeto zastopa pravic dn avcev in se bori proti krivicam, ki se jir beCV||'0 dogajajo. Tudi zaradi včasih robat u, . e do predstavnikov kapitala je med de lavci Nanosa spoštovan, nii LSan Djordjevic je v času, ko so v Slove $ku k°iektivne pogodbe padale kot domini lo -PaJ s kolegi dosegel, daje uprava Merct gohk^Pdpisala s sindikatom kolektivno pc Spe 0 'n dogovor o politiki plač. S tem je pr kol u • t?mu> da seje odnos delodajalcev d r ekt'vnih pogodb spremenil tudi na državi Škodi’-• je med prvimi, ki so opozarjali n sai. . Vost pravilnika o obratovalnem čast Jse-!e zaradi tega delovnik trgovk in trgovce pCeJ Poslabšal. ?arn delu mu ni bilo nikoli lahko, zaradi opc Za n a ”a Prav'ce delavcev je bil ožigosa raj.er§apa in rušitelja poslovne politike. Z; 1 svoje pokončne drže je bil uvrščen tuc l^Plsek presežnih delavcev, njh, avci mu zaupajo, saj je vsak dan me red' '• ^valežni so mu za to, kar zanje m vale ‘n mu ve^krat pošljejo tudi pisne zal r(tr V(lnja z nepremičninami Slovenije za ka. ^na Haas je dolgoletna sindikalna delav-kata ,Veljavila seje pri reorganizaciji sindi-Sin(ji,ejavnosti in ponovnem včlanjevanju v sP°dur31 ^°munalnega in stanovanjskega go-rib0r ,stVa Slovenije. Po njeni zaslugi je v Ma-več i kem vodovodu v ta sindikat včlanjenih 80 odstotkov zaposlenih. Kot predsednica sindikata je skrbela, da so bile kolektivne pogodbe v javnem podjetju Mariborski vodovod takoj uveljavljene. Uresničevala je tudi skupno politiko ZSSS. Uveljavila seje tudi pri določanju politike ZSSS in Sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije. Kadar kaj ni bilo napisano tako, kolje mislila, da bi moralo biti, je vedno dajala konstruktivne predloge za izboljšanje listin in akcij na njihovi podlagi. Kritična je bila do dogajanj v Svobodnih sindikatih in dajala predloge, kako kaj izboljšati. rojena 6. marca 1958, vzgojiteljica, je predsednica sindikata v Vrtcu Velenje, predsednica območnega odbora Sindikata VIR. Jožica Notersberg je zaslužna za uspešno delo Sindikata VIR, deluje tako v sindikatu zavoda, na območju in na državni ravni. Prizadeva si zlasti za uveljavljanje pravic zaposlenih in izboljšanje njihovega materialnega in socialnega položaja. Vključevala seje v reševanje konkretnih problemov delavcev, pri čemer seje izrazil njen čut za pravičnost. Z vodstvom zavoda razvija Jožica Notersberg korektne partnerske odnose, takšna je tudi do ustanovitelja vrtca in njegovega financerja. Zaradi njenega prizadevanja so zaposleni v vrtcu Velenje dobili obresti za premalo izplačane plače brez vlaganja tožb. Sindikat v njenem zavodu organizira tudi obisk kulturnih prireditev, izlete, srečanja, članom daje brezobrestna posojila. Aktivna je tudi v republiškem odboru VIR, kjer opozarja na probleme zaposlenih in predlaga aktivnosti za njihovo odpravo. Zaradi svojega dela uživa Jožica Notersberg med članstvom ugled. S svojim delom je prispevala tudi k ugledu Sindikata VIR in ZSSS. rojen 14. novembra 1948, profesor telesne vzgoje, zaposlen v upravi ZPKZ Dob, je predsednik Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije v upravi ZPKZ Dob. Nace Sila je v sindikatu začel delati že zelo mlad. S svojo zavzetostjo, znanjem in izkušnjami je zaslužen za krepitev samostojnosti sindikata v upravi ZPKZ, na območju in na državni ravni. V dejavnosti izvrševanja kazenskih sankcij je dosegel izboljšanje pogojev za delo. Vplival je tudi na večjo pravno in socialno varnost delavcev zavoda. V sindikatu zavoda je vpeljal tudi druge oblike aktivnosti, naprimer rekreacijo in športne ter kulturne prireditve. S svojimi izkušnjami je obogatil tudi delo območne organizacije ZSSS za Dolenjsko. rojen 21. avgusta na Senovem, sekretar območne organizacije ZSSS za Zasavje. Ciril Urek se je po končani srednji rudarski šoli v Trbovljah zaposlil v tamkajšnjem rudniku. Izkazal se je že kot aktiven in ambiciozen mladinec. V takratni mladinski organizaciji je opravljal vrsto funkcij. Deloval je v Elitu Trbovlje, IBT, občini Trbovlje, skupnosti revirskih občin. Vseskozi je bil tudi sindikalni aktivist. V sindikatu seje zavzemal zlasti za varstvo pravic zaposlenih in izboljšanje njihovega materialnega in socialnega položaja. Pred 12 leti je prišel na takratni občinski svet ZSS Trbovlje, malo kasneje je postal medobčinski sekretar ZSS, od leta 1990 pa je sekretar območne organizacije ZSSS Zasavje. Ciril Urek si prizadeva tudi za uveljavljanje sindikalnih zahtev v organih lokalnih skupnosti in na državni ravni. Prizadeva si za krepitev in samostojnost območne organizacije ZSSS. Trudi se za razvoj medsebojnega sodelovanja sindikatov. Probleme delavcev je skupaj s kolegi iz območne organizacije in strokovnjaki iz Ljubljane pripravljen pomagati reševati ob vsakem času. Pri tem je tudi uspešen, saj se na probleme delavcev vedno odzove pravočasno. Skrbi tudi za sindikalne zaupnike, ki so izpostavljeni šikaniranju vodstev podjetij. Pri razpravah o žgočih sindikalnih temah kolege vedno spodbuja k večji enotnosti in medsebojni strpnosti. Opazna je tudi njegova skrb za to, daje javnost obveščena o aktivnostih ZSSS in sindikatov iz njene sestave. Zaradi vsega tega ima Ciril Urek velik ugled med člani sindikata. Njegova kariera pa se letos zaključuje, saj odhaja med upokojence. T/ VJTfjffTIfl Prejšnji četrtek je bila na Zaloški cesti v Ljub-' Ijani slovesnost v spomin na tragično zaduše- no stavko železničarjev pred 79 leti. Zandarji so na stavkajoče streljali, ker so stavkali za ohranitev osemurnega delavnika ter starostnega in bolniškega zavarovanja. Zaradi strelov žandarjev je takrat umrlo 10 mož in petletna deklica, ranjenih je bilo prek 40 ljudi. Letošnjo slovesnost so organizirali železničarji - borci (železničarski sindikati spominski dan ignorirajo), za program sta poskrbela Železničarska godba iz Zidanega Mosta in pevski zbor Tineta Rožanca. Dušan Semolič je pred spomenik žrtvam nasilja na Zaloški cesti skupaj z Jožetom Gaubejem in Cvetko Gliha tudi letos položil spominski venec. Sindikalna lista April 1999 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) Javni sektor" (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.693,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.846,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.285,00 2. Kilometrina (od 27. 3. 1998 dalje) 35,94 35,94 3. Ločeno življenje 66.940,00 53.909,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 1999) - po SKPGD (na delovni dan) 537,00 537,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 53.311,00 45.321,00 - za 20 let 79.967,00 67.981,00 - za 30 let 106.622,00 90.641,00 2. Odpravnina oh upokojitvi 334.696,00 496.890,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 100.409,00 - ob smrti v ožji družini 50.204,00 Minimalna plača (od 1. 1. 1999) 68.233,00 Zajamčena plača 39.082,00 Regres za letni dopust najmanj ■ največ 102.000,00 70 % povprečne slovenske plače oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 90.641,00 68.223.00 39.082.00 84.800,00" 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za prehrano je v januarju nižji za 11,00 SIT na dan zaradi nižje rasti cen prehrambenih izdelkov v decembru v primerjavi z junijem 1998. Predlog za usklajevanje regresa za prehrano dvakrat na leto in z rastjo cen prehrambenih izdelkov je naš. Če bi veljala eskalacija kot za izhodiščne plače, bi bil regres za prehrano tudi v drugem polletju lani 517,00 SIT na dan. Za januar pa bi se povišal na 545,00 SIT. Dejansko smo lani imeli regres v višini 548,00 SIT na dan. Z gotovostjo ocenjujemo, da bo po prvem polletju znesek iz januarja v višini 537,00 SIT usklajen na višji ravni. 4. Regres za letni dopust v javnem sektorju letos še ni določen, zato je zapisan dosedanji znesek. Strokovna služba ZSSS Prejšnjo soboto seje od sodelavcev iz Doma sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani poslovil Jernej Turk, človek, ki nas je več kot 20 let skoraj neopazno puščal mimo vratarnice te osrednje sindikalne hiše. Na svoj dom v vasici Gabrovčec blizu Krke je povabil prav vse. Zbralo se nas je natančno 33, naknadno je prišel še Dušan. Postregel nam je dobrote s svoje kmetije: pečenice, krvavice, klobase, pečenko, kotlete, krompir; pa piškote, potice (tudi kostanjevo). Za začetek smo poskusili njegov šnopček in medico, kasneje pa skoraj spraznili velik flaškon rdečega belokranjca. Da ne bi mislili, da se nismo izkazali tudi gosti, moramo izdati, da so Jerneja verjetno najbolj osrečile kuharice - podarile so mu košarico njegovih priljubljenih ribjih konzerv z žemljicami. Sodelavci smo prispevali še za žago za kosti; da bi bil Jernej še naprej točen, je Rajko dal stensko uro, ožjim sodelavcem pa ga kljub dobremu namenu ni uspelo presenetiti z živim darilom. Čeprav je bilo “junakov” kar precej, nekateri so zaradi tega trpeli še dva dni, je bil pravi le en sam nej. Takoj po prihodu je namre . poučenim med drugim pokaza^ P na katero tudi Turki gredo le peS; sneje pa je držal štimungo na res šoki ravni. , y Jerneju želi tudi uredništvo. ^ skupaj s Francko penzijo še dolg0 val. PRAVNA MNENJA IN NAOVETI Piše: Igor Pišek, dipl. iur. Transformacija delovnega razmerja Delavka je sklenila delovno razmerje za čen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotne ^ lavke. Ko se je začasno odsotna delavka vr .. je delodajalec delavki podaljšal delovno raz"11 V M je delodajalec delavki podaljšal delovno • - ,;l WW za čas izrabe letnega dopusta. Po izrabi le* ^ dopusta in po prejemu sklepa o prenehanj0 lovnega razmerja je delavka uveljavljala t*^. formacijo delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, v delovno merje, sklenjeno za nedoločen čas. Ali v opisanem primeru pride do * formacije delovnega razmerja? Zakon o delovnih razmerjih določa v 18. členu, da če ... ostane delavec na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, se šteje, da je delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Na tej podlagi je delavka uveljavljala transformacijo delovnega razmerja. O zadevi je odločalo tudi sodišče. Višje delovno in socialno sodišče je v sodbi opr. št. Pdp 1277/96 z dne 3. 7. 1998 pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da v opisanem primeru ne pride do transformacije delovnegara/.c,p-ja. Iz obrazložitve sodišča prve s nje izhaja, da podaljšanjadel°v^^ razmerja, sklenjenega za dol°LC. lasamo zato, da bi lahko delavka ristila letni dopust, ni mogoč^ jr deliti kot razlog za transformacU ^ lovnega razmerja, saj delavka m v delovnem razmerju tudi p° ^ ko bi ji moralo prenehati delov", je-meije, zato, da bi opravljala sy°J jjjls lo, ampak zato da je doma lZ' proste dni letnega dopusta. Strogo nadzorovani nezaposleni n Zayodu za zaposlovanje ustanovljena posebna služba za ^yz°r na zavodu otiiavlienih nezaooslenih. ali spoštujejo *ak°r na zavoclu prijavljenih nezaposlenih, a "onsko določene obveznosti nezaposlenih fetku maja bo začela pri zavodu za MOSlovanip Hplnuati nnun nctannulion: nad2S °vanie delovati novo ustanovljena služba za na , or» ki bo ugotavljala, ali nezaposleni, prijavljeni obJ,Vociu>. izpolnjujejo vse svoje zakonsko določene stfanln0rti do zavoda in njegovih pogodbenih neZgK- predvsem za to, da se zagotovi, da bo osel>a na voljo za zavodove aktivnosti, Sun,1 P.e bi zavod zanjo našel zaposlitev. Kot je *avodC' Le°P°ld Hanžič, pomočnik direktorja 6 naPa za_zaposlovanje, bo služba, v kateri bo vsaj Pribii *°rn'*cow 'n*® kontrolorjev, nadzorovala *3vqh n° dYa odstotka nezaposlenih, torej tiste na iav au Prijavljene nezaposlene, ki se na pozive bodic-9 ne bodo odzivali, in tiste, ki jih bodo prijavile Sl ustrezne službe ali tudi (anonimno) občani. jih obveznosti ne izpolnjujejo, je zavod dolžan nadzirati izpolnjevanje le-teh. Novela zakona o zaposlovanju mu je z določilom o ustanovitvi posebne službe za nadzor olajšala to delo. Zakon določa, daje služba za nadzor enotna za področje vsega zavoda za zaposlovanje in podrejena neposredno direktorju zavoda. Neposredni nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti nezaposlenih do zavoda opravljajo nadzorniki, ki so pooblaščene osebe. Za posamezne postopke v okviru nadzora, zlasti za ugo- konoz?0^ kkar|žič je poudaril, daza-Prirne aJ)os*ovanju in zavarovanju za brezno .Zp0selnosti določa’ da si co (,r se na oseba z vpisom v eviden- 'skani|Z*30SC*n‘.*1 za8°tovi pomoč pri vitev j, ZaPoslitve, pogoje za uvelja-in Dri ravic za primer brezposelnosti trie a.°?nost za vključitev v progra-Hkrati 'Vne P°*i*ike zaposlovanja, i^e ,pa Prevzame z zakonom dolo-jedolrv'VeZ-nOSt'’med drugimi tudi, da ročjj i 6n ^as dneva dosegljiva za spo-nje. g n P°z've zavoda za zaposlova-er vse brezposelne osebe svo- lavljanje dejstev in okoliščin, pa lahko pooblastijo kontrolorje. Z ustanovitvijo službe za nadzor je iz nadzorovanja, ki so ga doslej opravljali delavci v krajevnih uradih za delo, izločena osebna nota: bodisi osebna zamera ali pa popuščanje zaradi poznanstva. Nadzor po zakonu in pravilniku obsega ugotavljanje, ali nezaposlena oseba, prijavljena na zavodu za zaposlovanje, izpolnjuje pogoje za uveljavitev in ohranitev statusa nezaposlene osebe, ali izpolnjuje obveznosti brezposel- Manj nezaposlenih Po zadnjih podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo konec marca letos 122.917 prijavljenih nezaposlenih oseb ali 2(M)3 manj kot mesec dni prej. Nezaposlenost se je torej v mesecu dni znižala za 1,6 odstotka. V marcu je bilo vključenih v zaposlitve 6883 oseb, iz registra nezaposlenih pa sta bili iz različnih vzrokov črtani 1602 osebi. Za primerjavo: lanskega marca je bilo v Sloveniji registriranih brezposlenih 127.513. nih oseb, dogovorjenih z zaposlitvenim načrtom, ali izpolnjuje obveznosti brezposelnih oseb in izpolnjuje ostale pogoje iz sklenjenih pogodb o napotitvi v programe aktivne politike zaposlovanja, ali je razpoložljiva za zaposlitev, ali pravočasno in točno sporoča podatke, ki vplivajo na pridobitev ali izgubo statusa nezaposlene osebe in tako naprej. Poudarek pa je na nadzoru nad razpoložljivostjo oziroma odzivnostjo nezaposlene osebe na pozive zavoda za zaposlovanje. Po zakonu mora biti nezaposlena oseba razpoložljiva na dogovorjenem naslovu tri ure na dan. Podrobneje pa to obveznost opredeljuje zaposlitveni načrt, ki ga zavod izdela za vsakega nezaposlenega. Ker so po zakonu posledice neizpolnjevanja obveznosti za nezaposleno osebo hude, izguba statusa nezaposlene osebe in vseh pravic v zvezi s statusom,je dobro vedeti, ali nezaposleni lahko kaj vpliva na odločitev zavoda. Odgovor je: prav malo. Lahko doda k mnenju nadzornika svoje pripombe, odločbo pa izda direktor zavoda in zoper njo je možna le še - tožba. Nadzorna služba zavoda za zaposlovanje bo začela delati v začetku maja s tremi nadzorniki, do konca leta pajih bo vsaj šest ter osemnajst kontrolorjev. V začetku bo zavod ljudi za to delo rekrutiral iz vrst svojih zaposlenih, ki že imajo izkušnje, kasneje pa bodo uvedli posebne izpite, da bi lahko to delo opravljali tudi drugi. B. R. POSOJILA DELAVSKE HRANILNICE so pripravljena po meri sindikalnega ČLANSTVA. UGODNEJŠE POSOJILNE POGOJE zagotavljajo tudi sindikati dejavnosti IN OBMOČNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE SINDIKATOV ZSSS. ZA ČLANE SINDIKATOV, KI IMAJO V HRANILNICI VSA SVOJA SREDSTVA BODO POSOJILA OD 01.05. 1999 NAJBOLJ UGODNA. SINDIKAT KNG IN SDE SLOVENIJE ZAGOTAVLJATA S SVOJIM JAMSTVOM, DA DOBIJO V HRANILNICI POSOJILA ČLANI NJIHOVEGA SINDIKATA TUDI V PRIMERIH, KO SO Tl ZAPOSLENI ZA DOLOČEN ČAS IN NEDRŽAVLJANOM R SLOVENIJE. '■‘klavska hranilnica r \ •‘“bljana, Dalmatinova 4 KNG IN ŠE NEKATERI SINDIKATI PA BODO SVOJEMU ČLANSTVU OMOGOČILI ŠE CENEJŠA POSOJILA, Z MINIMALNO OBRESTNO MERO IN BREZ STROŠKOV ZAVAROVANJA. ZA ČLANE SINDIKATOV ZSSS SE OBETA PRAVA POSOJILNA PONUDBA, PONUDBA, KI NIMA KONKURENCE. ČLANI SINDIKATOV ZSSS, IZKORISTITE PRILOŽNOST, KI SE VAM PONUJA. S POSOJILOM DELAVSKE HRANILNICE BOSTE LAHKO POPLAČALI KAKŠNO DRAGO ŽE NAJETO POSOJILO. POSOJILA HRANILNICE SO GOTOVINSKA, KI VAM PRINAŠAJO NADALNJO UGODNOST, RAZLIČNIH UGODNIH NAKUPOV S POPUSTOM. Sl °6I/3000-200 E m' .,06‘/-3000-220 i 'bati: ‘avska.hranilnica@ siol.net ZATO NE ODLAŠAJTE, POKLIČITE V DELAVSKO HRANILNICO, DOBILI BOSTE ODGOVORE ZA URESNIČITEV VAŠIH ŽELJA. NAŠA ŠTEVILKA TELEFONA 061-3000-200 JE ODPRTA ZA VAS. Ljubljana, april 1999 Jože Stegne, direktor št. 16 / 22. april 1999 72 iiflFTOSETMTl? INTERVJU Pogovor s predsednikom Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije v Naft' Lendava Ivanom Krpanom Lastnika Nafte, država in Petrol, sta lani poleti želela ukiniti rafinerijsko dejavnost v Lendavi. Zlasti zaradi odločnega stališča sindikata dejavnosti energetike v podjetju in na državni ravni ter delavcev, ki so zagrozili, da se bodo za ohranitev delovnih mest borili z vsemi sredstvi sindikalnega boja, vključno z zasedbo mejnega prehoda v Dolgi vasi, sta država in Petrol sklenila “Pogodbo o zagotovitvi pogojev za kratkoročno poslovanje Nafte Lendava”, ki podjetju zagotavlja poslovanje do avgusta 1999. Lastnika sta se s pogodbo zavezala, da bosta do pomladi sprejela načrt sanacije Nafte, delavci pa so zavestno pristali na znižanje izhodiščnih plač za eno leto ter tako dali svoj prispevek k sanaciji. Da bi izvedeli, kako se omenjena pogodba uresničuje, kakšen je socialno-ekonomski položaj zaposlenih in kako v Nafti potekajo sanacijska prizadevanja, smo se pogovarjali s predsednikom Sindikata delavcev dejavnosti energetike v podjetju Ivanom Krpanom, ki ga je 550 članov edinega sindikata v Nafti januarja letos ponovno izvolilo za svojega predsednika. Sicer pa je v Nafti, ki je pred desetletjem dajala delo in kruh okoli 1300 delavcem, zdaj zaposlenih 630 delavcev. 50 odstotkov zaposlenih ima štiriizmensko* lo, ki že samo po sebi ni lahko. K temu P3J treba prišteti še onesnažen zrak (v njem so pi nafte, formalina, fenola in drugih kem' in druge slabe pogoje dela. V preteklost'J vodstvo podjetja zelo malo storilo za izu°J ikalij) sanje pogojev dela. Na srečo je novo voi dstvo na področju varstva pri delu že sprejelo "e kaj pozitivnih ukrepov.” Zaskrbljeni zaradi zavlačevanja sanacije Kako pa poteka sanacija podjetja? Ivan pan ocenjuje, da lastnika neodgovorno zavljš čujeta dolgoročno sanacijo Nafte. "V s'a 8 katu smo zaskrbljeni, da se zadeve glede p godbe ne uresničujejo na način, kot je to pisano in dogovorjeno. Zato smo lastnik3. • ■ali’1. upravo s pismom seznanili s svojimi stat Delavci Nafte rafinerije ne dajo “Delavci Nafte trenutno ne prejemamo plač po kolektivni pogodbi. Delavci smo se sicer lani poleti v prid sanaciji podjetja zavestno odločili za znižanje izhodiščnih plač do avgusta leta 1999 za 10,3 odstotka, vendar pa so v drugi polovici lanskega leta naše plače za kolektivno pogodbo dejansko zaostajale za okoli 16 odstotkov. Zato si v sindikatu prizadevamo, da bi delavci dobili poračun,” pravi Ivan Krpan. “Ostale pravice imamo delavci urejene po kolektivni pogodbi. Regres za letni dopust smo lani dobili v dveh zneskih v višini 102.000 tolarjev bruto, podjetje vsem zaposlenim zagotavlja toplo malico, prav tako pa zaposlenim vrača 80 odstotkov stroškov za prevoz na delo in z dela, kakor to določa kolektivna pogodba.” Delavci so strnili svoje vrste Sindikat delavcev dejavnosti energetike v Nafti dela uspešno, kar je pokazala tudi seja letne konference, kije bila pred nedavnim. Delegati na konferenci so pozitivno ocenili delo sindikata v minulem štiriletnem mandatnem obdobju. “Naš sindikat, kije edini v podjetju, se v prvi vrsti bori za zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih in spoštovanje podjetniške kolektivne pogodbe. Veliko naporov pa smo vložili tudi v ohranitev normalne proizvodnje in vseh dejavnosti, saj podjetje samo tako lahko zagotavlja delo vsem zaposlenim,” pravi Krpan. Po njegovih besedah so bile vse stavkovne zahteve, ki so bile postavljene S.julija 1998 na zboru delavcev, uresničene. Pravilna je bila tudi lanskoletna odločitev stavkovnega odbora o preklicu protestnega shoda. Sicer pa so se sindikalisti v Nafti že prekalili v borbi za delavske pravice, saj so bili v zadnjih letih večkrat prisiljeni poseči po najbolj radikalnih oblikah sindikalnega boja - od napovedi stavke do zapore prometa. “Sindikat v našem podjetju je odlično organiziran. V sektorjih delujejo zaupniki in poverjeniki, ki so povezani v konferenco sindikata. V zadnjih letih, ki so bila za delavce Nafte težka, smo strnili vrste, med zaposlenimi pa je tudi naraslo zaupanje v sindikat, ki se dosledno bori za njihove pravice. Upam, da bo tako tudi ostalo, saj bomo samo tako v prizadevanjih za socialno varnost vseh zaposlenih lahko uspešni." Solidarnost v kolektivu Sindikalisti in delavci v Nafti pa poznajo pregovor, da si mora vsakdo najprej pomagati sam, če želi, da bi mu bog pomagal. Zato so med seboj solidarni. “V podjetju deluje blagajna vzajemne pomoči. Člani lahko iz nje dobijo 72.000 tolarjev brezobrestnega posojila. Če se delavec znajde v stiski, mu sindikat priskoči na pomoč z enkratno pomočjo v višini 15.000 tolarjev. Poseben solidarnostni sklad pa deluje tudi pri našem sindikatu dejavnosti na državni ravni,” pojasnjuje Krpan. V Nafti deluje tudi svet delavcev, ki ima 13 članov. O tem, kako tesneje sodelovanje med svetom delavcev in sindikatom govori podatek, daje 12 članov sveta delavcev tudi članov sindikata. Kako pa sindikat sodeluje z vodstvom podjetja? “S prejšnjim vodstvom podjetja smo imeli več težav kot s sedanjim. Razen že omenjenega prevelikega zaostajanja plač za kolektivno pogodbo ta čas z novim vodstvom nimamo odprtih vprašanj. Odnose med sindikatom in vodstvom podjetja, ki ga vodi direktor Cvetko Žalik, lahko ocenim kot korektne in dobre.” Seveda pa to ne pomeni, da so sindikalisti zadovoljni z razmerami v podjetju. “Pogoji dela v Nafti so izjemno zahtevni in težki,” pravi Krpan. “Ker se je število zaposlenih v zadnjih letih tako zmanjšalo, je produktivnost dela zelo visoka. Še leta 1994 nas je bilo v podjetju zaposlenih 850, danes pa enak ali celo večji obseg dela opravlja 630 delavcev. Okoli v pi.Miiu, m sv ga namili diuuiriaii^* r , li lastnikoma in upravi, so med drugim z * šali, da so v sredstvih javnega obveščanj" sledili informacije, ki se sklicujejo na zaupf vire, češ daje pri večinskem lastniku odi tev o usodi Nafte že padla, čeprav lastnik3 nista pridobila vseh študij o dolgoročni s" , ciji podjetja. “Takšne informacije vnašajo ^ zaposlene upravičen dvom v korektnost oh nav vseh študij in zaposleni v Nafti si ne z ^ mo, da bi se ponovilo lanskoletno poletje' bi morali še dodatno ogrevati poletne teror rature pred iztekom pogodbenih obveznos avgustu 1999. Delavci ponovno zahtevamo. lastnika skupaj z upravo družbe (pri tem se r, sebej pozivamo vlado in pristojna ministrs zagotovita socialno varnost zaposlenih na os vi dela. V koliko ne bomo dobili od lastnl^. družbe pravočasno informacije, da se dog0' jata o sanaciji Nafte v cilju ohranitve de* . nih mest in zagotovitvi nadaljnje proizvo . na vseh postrojih tudi po mesecu avgustu • . bomo prisiljeni uporabiti vsa dovoljena sU|, stva pritiskov v okviru sindikata in tudi c ne demokratične družbe,” piše v pismu, je v imenu Nafti nega sindikata podpisal Krpan. Načrti prenove so na Uprava Nafte je do konca januarja vila razvojne načrte podjetja, o katerih je z6. ^ kla razprava na nadzornem svetu, pri lastnf ^ pa tudi v javnosti (v gospodarski zboru občinskem svetu). Razvojni načrt sektorja . tlnerija” govori o treh variantah, vse tri P3;'fr vorijo v prid posodobitve rafinerije. P°, p' anti C, kije s podjetniškega vidika najb°'J ( nimiva, bi bila interna stopnja donosa r3\,ji rije 19,5-odstotna. Razvojni načrt sek 7 “Raziskave in pridobivanje nafte in P eternelji na nadaljevanju proizvodnje ogU Nafte se z ukinitvijo rafinerij-t*rjarnoV,'OSt'n,kakor ”e bomo sprijaznili, pač pa prav delavci tega ne občutijo v svojih žepih. Vendar pa je nerealno pričakovati, da bi lahko za strojegradnjo v Pomurju našli toliko dela in naročil, kot pričakujejo nekateri, še zlasti zato, ker je v krizi celotna kovinska in elektroindustrija v regiji. Delavci se zavedamo, da je rafinerija, ki daje delo in kruh sicer samo 200 delavcem, srce Nafte, zato je še kako pomembna tudi za nemoteno poslovanje in obstoj drugih dejavnosti in nasploh za regijsko gospodarstvo.” “Dokler iz programov, ki nam jih obljubljajo, ne bo nastalo nič realnega, delavci v obljube ne moremo verjeti!” pravi Ivan Krpan. v°dik0' v’ nadaljevanju raziskav in odkrivanja Prav3 TGSnica O Nafti lovih ■■""“-jvvaiiju m^isKav m uunnvanja je 'n nahajališč ogljikovodikov s pomočjo tu-San m. domačega kapitala, izvajanju ekološke v0:nCl'*e !n likvidacije čez 200 starih vrtin. Raz-5irjt" n5rtsekt0I'ja “Petrokemija” temelji na tern * StvV'*.a dobaviteljev zemeljskega plina Po!.n°VeČanjU Proizvodnje formalina in lepil. VomiVC>I-S strutcškimi partnerji že tečejo. Raz-investnaCIt se*ctorJa “Strojegradnja” temelji na ni; „ lranju v modernizacijo opreme za seda-J Pr°izvodni program. Ver,amej° holaj^' aPr‘'a Je Nafto obiskal direktor Pe-podi anez Lotrič, ki se je sestal z vodstvom ta jn -]|a' ločeno pa tudi z vodstvom sindika-Po,d am Syeta delavcev. “Od Lotriča je le-1 a v c e v ”GL ^r' ^C' na Pogovor s predstavniki de-“Te ’ k°mentira Lotričev obisk Ivan Krpan, tudi;? S-m° ^'h posebej veseli, saj smo se je ža| njegovim predhodnikom Premkom, ki obod^1*«0 Preminil, večkrat pogovarjali po bo(loč°St* ^!a*tC' Napovedoval nam je le- Stavnp^k?1 s samim obiskom pa so bili pred-I v 1 delavcev zadovoljni s tistim, kar je Lotrič lister P°Vedal. “Lotrič nas je podobno kot mi-g°nja a 8°spodarske dejavnosti Metod Dra-odpoVpCa *etom dni želel prepričati, naj se ^arnesi™0 Mnenjski dejavnosti v Lendavi. trarno: ° leSa nam je ponudil plinsko elek-derivat^', ladišče državnih rezerv za naftne Vrstnih Jjrav* ^rpan. “Delavci pa imamo to-sajjih 0 - ^ ki opozarja, da bi bila ener-Lendavj ®Pre.cej dražja. Tudi to, da bi bilo v reZerVc S _ ndišče naftnih derivatov za državne ne derivat nam ne zdi realno. Ali bodo naft-V°’ nato n-C IZ *^°Pra najprej vozili v Lenda-jko, Notra °d tod razvažali nazaj na Primor-Ljttbljan a)n[sk°’ Dolenjsko, Gorenjsko in v Str°jegriH Lastniki Nafte hvalijo tudi našo njo, daje najboljša v Sloveniji, če- Krpan je prepričan tudi, da slovenska javnost ni seznanjena s pravo resnico o Nafti. “Izguba, o kateri nekateri toliko govorijo, ni rezultat slabega dela delavcev, temveč namernega finančnega izčrpavanja Nafte. Zato bi morala uprava vztrajati na reviziji poslovanja od leta 1994 do konca 1998, kar je opredeljeno tudi v pogodbi.” Po Krpanovih besedah sta glavna krivca za izgubo v Nafti lastnika. “Tako denimo rafinerijska cena derivatov nenehno pada, trgovska marža in dajatve državi pa se povečujejo. Vzrok za večji del izgube je tudi nizka izkoriščenost rafinerijskopredelovalnih zmogljivosti ter zaustavitev dodelave motornih bencinov in zaustavitev rafinerije lani poleti. Izguba iz tekočega poslovanja v lanskem letu znaša le okoli 200 milijonov tolarjev. Če bi se lastnika obnašala gospodarno, bi Nafta lani poslovala pozitivno. Nesprejemljivo je, da se v izgubi za leto 1998 prikazujejo obresti za terjatve v višini 260 milijonov tolarjev Petrolu, medtem pa revizija po omenjeni pogodbi še ni narejena. Ko je rafinerija lani v drugem četrtletju začela poslovati čedalje bolj uspešno, sta lastnika zahtevala zaustavitev proizvod- nje, češ daje potreben dvomesečni remont," se huduje Krpan. Nafto po Krpanovih besedah še dodatno iz-črpujejo različni drugi stroški, med njimi tudi stroški za seje nadzornega sveta. “Člani nadzornega sveta prejemajo 700 mark sejnine, sestajajo pa se praktično že dvakrat mesečno, s čimer na neki način že blokirajo delo uprave. Poleg tega pa je nadzorni svet še neustrezno sestavljen. V njem je samo četrtina predstavnikov delavcev, čeprav bi jih po zakonu morala biti tretjina.” Sanacija Nafte je mogoča samo s posodobitvijo rafinerije “Dolgoročna in celovita sanacija Nafte je možna in izvedljiva samo s posodobitvijo rafinerije,” je prepričan Ivan Krpan. “Država je Lendavi in pomurski regiji pri sanaciji podjetja dolžna pomagati, saj je s politično odločitvijo v preteklosti preprečila izgradnjo nove tehnološko sodobne rafinerije v Lendavi, nadomestnih programov pa ni uresničila. Z neurejeno cenovno politiko pa je podjetje pahnila v nelikvidnost ter si ga poceni prilastila.” Krpan opozarja, daje država v Nafto pripeljala Petrol kot solastnika z namenom, da bi se poleg trgovine ukvarjal še s proizvodnjo naftnih derivatov in ob pomoči države saniral Nafto. To je bilo opredeljeno tudi v Družbeni pogodbi iz leta 1994 in Protokolu iz leta 1995. Petrol pa za to ne kaže interesa, temveč očitno sedaj poskuša storiti to, kar je pred letom dni želel storiti minister Dragonja: ukiniti rafinerijski program. Lani poleti je takšen scenarij preprečila država, kije pokazala, da odločitev o usodi edine rafinerije v Sloveniji ne more biti samo posledica podjetniškega interesa. Krpan vidi nevarnost v tem, da bi Petrol odkupil delnice Nafte od države, nato pa skladno s svojimi podjetniškimi interesi rafinerijsko dejavnost enostavno ukinil. Kakor koli že, delavci na čelu s svojim sindikatom se ne nameravajo pustiti žejne prepeljati čez vodo. “Vztrajamo na rešitvi za rafinerijo, saj tudi študije kažejo na to, da bi bila njena posodobitev rentabilna,” poudarja Ivan Krpan. Tomaž Kšela Predsednik uprave Gorenja Jože Stanič in predsednik sveta delavcev Peter Kobal se rokujeta po podpisu dogovora o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju podjetja. Kobal je ob tej priložnosti dejal, da mora biti soupravljanje dodatna spodbuda za razvoj Gorenja in da se morajo vsi zaposleni obnašati kot lastniki. Stanič pa je menil, da morajo za kapitalom stati tudi ljudje. Podpis dogovora je v imenu SKEI pozdravil Emil Krušič, ki je povedal, da so bila pogajanja o njem zelo zahtevna. Lahko bi bilo smešno, pa ni. Zgodba je namreč resnična. Pa pojdimo lepo po vrsti. Ljubica Škerjanec iz Rogaške Šlatine je v poslovnem sistemu Danas - danes je že mogoče tako reči -protizakonito izgubila delo, češ da ni pravočasno podpisala delovne pogodbe, po kateri ji je delodajalec zmanjšal plačo. Kakor sama pravi, je pogodbo delodajalcu vrnila v zakonitem roku, podpisala pa je ni zaradi zmanjšanja plače. Vse to seje dogajalo v času, ko šla”. Ustavil jo je namreč vratar v zaporu in ji preprečil pristop do delovnega mesta. Ko mu je pojasnila, za kaj gre, je tudi sam postal zaskrbljen nad njeno usodo. Poslal jo je na sodišče, naj se tam pozanima, kaj ji je storiti. Na sodišču je Škorjančcva želela govoriti s sodnico, ki obravnava primer Dadasa, vendar je bila takrat odsotna. Po dveh urah soji prijazne strokovne sodelavke sodišča pojasnile, da v celici 49 kljub zahtevi delodajalca ne bo mogla delati, ker po veljavnih zakonih in kaj bo na njeno pravnomočno sodbo P°J kel zavod za zaposlovanje. Ko seje na vodu prijavljala kot brezposelna oseba.J6' mreč morala podpisati izjavo, da bo toz ‘ bivšega delodajalca zaradi nezakonite °flP vedi delovnega razmerja. Hkrati se je rala obvezati, da bo zavodu vrnila dena ^ nadomestilo za primer brezposelnosti. ee sodbo proti delodajalcu dobila. Sedaj tožbo proti delodajalcu dobila, v celici 49 riborskih zaporov pa ji država ne dovoli Resnična zgodba Delovno mesto v celici številka 49 so delavci Dadasa zaradi neizplačanih plač stavkali proti delodajalcu, vendar pa Škerjančeva v tem ni bila udeležena, ker j e bila v bolnišnici oziroma na bolniški. Zato je tudi delodajalcu vrnila pogodbo samo dva dni pred zastavljenim rokom. To pa delodajalca ni oviralo, da ji ne bi enostransko odpovedal delovnega razmerja, tako kakor tudi mnogim drugim delavcem Dadasa. Sicer pa smo o stavki v Dadasu v Novi Delavski enotnosti obsežno poročali lani poleti. Na delovnem sodišču, kjer je ob pomoči sindikata vložila tožbo za varstvo svojih pravic, je Ljubica Škorjance pravdo razumljivo dobila. Delodajalec jo je dolžan sprejeti nazaj na delo, ji vpisati manjkajočo delovno dobo v knjižico in ji izplačati plače in prispevke za Spoštovani! nazaj. Ko je bila sodba pravnomočna, pa je Ljubica Škorjance dobila od direktorja poslovnega sistema Dadas pismo. V njem piše: “Skladno s sodbo v imenu ljudstva št. P d 1778/98 vas pozivam, da se takoj, po prejemu tega pisma pa najkasneje do 25. marca 1999 zglasite pri meni, na naslovu Mariborski zapori, Vošnjakova 16, 2000 Maribor, celica 49. Opravljali boste tajniško administrativna dela za direktorja poslovnega sistema Dadas, zato se temu primerno oblecite. Zaradi blokade žiro računa vam dolgovanega zneska ne moremo nakazati zdaj, nakazali pa ga bomo takoj, ko bo žiro račun deblokiran. S spoštovanjem. Podpis: Davorin Sadar, direktor!" Ljubica Škorjance, kiji ni vseeno za svoje pravice, seje tako, kakor ji veleva sodba, po nalogu delodajalca 25. marca zares primerno oblečena oglasila v Mariborskih zaporih, vendar pa do svojega delodajalca in svojega “novega delovnega mesta v celici 49 ni pri- sklepih sodišča direktorja Dadasa v zaporu ne sme obiskati nihče drug, razen njegovih ožjih sorodnikov. Kaj pa njen poziv na delo v celico številka 49 pomeni z delovno pravnega stališča, pa ji tudi prijazne sodne (so)delavke niso znale povedati, čeprav je bilo vsem jasno, da si Škerjančeva ne želi delati v zaporu - v naši (ne)pravni državi in v popolnem pravnem (ne)redu je morala samo zavarovati svoje zakonite pravice. Tako je vzela Lidija Škorjance, ki je bila po nalogu delodajalca seveda tudi primerno oblečena, ponovno pot pod noge. Vrnila se je v Mariborske zapore in jim pojasnila vse, kar soji povedali na sodišču. Pazniki so nekaj časa strigli z ušesi, nato pa so ji - meni nič in tebi nič - na dopis delodajalca napisali, da se je dne 25. marca oglasila v zaporih, da pa zaradi drugih zakonskih predpisov ne more do delodajalca oziroma do svojega novega delovnega mesta v celici 49. Ker pa Ljubica Škorjance očitno prebira Novo Delavsko enotnost in zato ve, kako neurejeno zakonodajo imamo v tej državi, je za vsak primer poslala dopis še republiškemu inšpektorju za delo. Obvestila gaje o svojem primeru in ga povprašala, kako naj ravna. Ne gre samo za to, da jo je strah, kaj bom rekel delodajalec, ker se “zaukazanega” in vse naslednje dneve ni primemo oblečena pojavila v celici 49, temveč jo podobno kot številne druge sedaj že bivše delavce Dadasa, ki so se znašli v podobnem položaju, skrbi, Prejme naj: Ga. Ljubica Škorjanec Rogaška Slatina DADAS eS DADAS Ij-Pajtitiinik* ' SLO -2 F«; hTMjOtKtp sdglisr tss: Predmet: Poziv na delo Skladno z Sodbo v imenu ljudstva, ŠL Pd 1778/98 vas pozivaj da se takoj, po prejemu tega pisma, najkasneje pa do 25. Ma® 1999 zglasite pri meni, na naslovu Mariborski zap° Vošnjakova 16, 2000 Maribor, celica 49. Opravljali bos ^ tajniško administrativna dela za direktorja PS DADAS, zato 5 temu primemo oblecite. Zaradi blokade žiro računa vam dolgovanega zneska ue more® nakazati zdaj, nakazali pa ga bomo takoj, ko bo žiro rac®1 deblokiran. S spoštovanjem, Dayorm Sadar Direktor !9PWF iitf lati, čeprav si tega tudi sama niti naj m o L želi. Kakšno potezo lahko od države kuje naprej? Ali bo morala zavodu vrni ,g narno nadomestilo, ker je tožbo proti dajalcu dobila, od njega pa zaradi blo^ p. nega žiro računa ni dobila plač za nazaJ. p) ko bo z njenim delovnim razmerjem. K ^ ji delodajalec ni ponudil nobenega dr'L’ jo delovnega mesta kot tistega v celici 49. ( katerega ne more? Kdo ji v tej dežen. ^ očitno veljata pravni (ne)red in brezumje-^ ko zagotovi, daje njena socialna varnost temu, daje bila vedno prizadevna, usp in poštena delavka, zagotovljena? fj. Feminističen Seštevanje “Ali imate knjigo Popolni moški? ” “Oddelek za znanstveno fantastiko je t’ drugem nadstropju!" Antifeminističen “Dragi, koliko let bi mi prisodil?" “Po postavi 16, po očeh 13, po bokih pa 20. Ali sem zadel? “Seveda, če si sešteval...” “Povejte mi, kdo je sekretar ZSSS!" Soseda “Rajko Lesjak! ” “Hvala! Žena, piši pod petnajst -Rajko Lesjak! ” “Sosedo sem prepričal, da *yv “Kaj je feminizem?” “Bolezen norih krav! ’ Halo, halo Zenska jeza čela skupaj varčevati! “Kako?" “Skupaj se bova kopala varčevala z vodo! da*0" Se en feminističen “Ali zares vse ženske iščejo idealnega moškega!" ‘ 'Zagotovo, vendar šele po poroki! ” “Halo, ali je tam ZSSS?” “Da!" “Nujno potrebujem siiulikalno pomoč!" “Kako vam lahko pomagamo?” “Žena se strašansko jezi, ker sem pred tremi dnevi izgubil ključe od stanovanja.” "Kajpa hoče?" “Ne vem! Že tri dni je zaklenjena v stanovanju!" Bistroumnost “Sinko, kdaj se bo mama prif' Z avtomobilom od frizerja? "Kmalu!" “Kako pa to veš?" “Avto je še doma! " Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Komisija za šport in Območni odbor SI)GD Celje organizirata ob dnevu gradbincev 99 Podrobne informacije prejmejo na osnovi prijav vodje ekip od organizacijskega odbora 48. letnih IG 99. S 48- letne športne igre gradbincev Slovenije ^ruj in datum izvedbe: Žalec, 5. junij 1999 ^Portne panoge: Ča, '■ a*1 r ek>pno moški - 4 tekmovalci (2 rezervi), 2 j=,rimJ,a 10 minut jgr'j ani*z,|i tenis - ekipno moški - ženske - moški ipr-j P° Swaithling sistemu (3 igralci) - ženske °3J^po CarbiUcn sistemu (2 igralki) 3 .V' eg janje - ekipno moški, borbene igre 6 x 4 j,°4; ekipno ženske 4 x 100 lučajev a,'ie ".ek'pno moški - 3 strelci - ekipno krogi**a*'narl'ie ‘ ekipno - 4 tekmovalci z dvema fi nar! n.a vsakega igralca 6 i„‘ - dl)°jka - ekipno moški - ženske; ekipa šteje 7 tov + 2 rezerv> ter dv 3 ' no8omet - ekipa šteje 6 igralcev (5+1) 8 t r®zerv< + vratar ri|e"h et^V?" m°ški, ženske - posamezno; kategorij 5o let *et’ od ^ do 40 let, od 40 do 50 let in dena*4”10^1111^ v Posameznih panogah bodo izve-2nikov 6 X)C*° vsai ^ prijavljene ekipe - posame- ni ^eležbo in dosežene rezultate so predvide-venjje ' m kolaJne- kijih podeli RO SDGD Slo- nii^ organizacije in tehnične izvedbe breme-Ške krt■ . ence (štartnina). Reprezentančne stro-JeJ° organizatorji - pokrovitelji. Čas za prijavo je do 10. maja 1999 na naslov: Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana (tel./faks: 061 / 312-460). Športni pozdrav! Anion Prišel, predsednik komisije za šport Mijodrag Popovič, predsednik SDGD Slovenije Komisija za organizacijo in kadre Območnim odborom SDGD Slovenije Na podlagi 73. člena Statuta SDGD Slovenije in določil Pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj SDGD Slovenije komisija za organizacijo in kadre razpisuje podelitev plaket in priznanj SDGD Slovenije za leto 1999 V letu 1999 bo SDGD Slovenije podelil 3 plakete in 5 priznanj. V skladu z 8. členom Pravilnika lahko podajo predloge za podelitev plaket in priznanj sindikati podjetij-družb, območni odbori SDGD Slovenije ter organi in delovna telesa RO SDGD Slovenije. Pri posredovanju pisnih predlogov in utemeljitev upoštevajte 6. in 9. člen Pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj SDGD Slovenije: 6. člen Plakete in priznanja se podeljujejo za posebne dosežke predvsem na naslednjih področjih delovanja: - aktivnosti pri zagotavljanju in izboljšanju ekonomskega in socialnega položaja članstva; - razvoja in krepitve samostojnosti in ter učinkovitosti SDGD Slovenije na posameznih ravneh organiziranosti; - popularizacije in razvoja določene dejavnosti v SDGD Slovenije; - aktivnosti na področju medsindikalnega sodelovanja v domovini in tujini; - za večletno aktivno delovanje v organih SDGD, pri uresničevanju interesov članov, uveljavljanju in razvoju sindikata; - pomembnega prispevka k zdravemu in humanemu delovnemu okolju; - učinkovite zaščite in uveljavljanja temeljnih človekovih pravic članov. 9. člen Predlog za plaketo ali pisno priznanje mora biti podan v pisni obliki in vsebuje: a) za posameznika 1. ime in priimek 2. rojstni podatki in poklic 3. naslov sindikata podjetja - družbe, katerega član je 4. utemeljitev predloga b) za organizacijo 1. naslov organizacije 2. utemeljitev predloga. Pisne predloge pošljite na naslov: SDGD Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, do 10. maja 1999. Plakete in priznanja bodo podeljena ob obele-žitvi dneva gradbincev, ki bo predvidoma v Žalcu, 5. junija 1999. hrane Irebse, predsednik komisije za organizacijo in kadre *Ve*a svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar Osebnost uspešnega pogajalca” v viog| pog ~ y| ^vyajdii3Mi i spubuui lubii, svuje preui lubii n i pur i iai ijkijivusu Udete?!? npPoviP učinkov, če j?h uporablja nasprotna stran, - seznaniti u^inkovftose( z moznostmi 'n postopki povečevanja svoje pogajalske p°djetN' °St sem'naria: Seminarje namenjen predsednikom sindikatov 9ariizari'7co/0c*0v’ funkcionarjem sindikatov dejavnosti in območnih orje članstv ter elanom svetov delavcev. Pogoj za udeležbo na seminarju ^ndikato° Vg|nem 0d sindikatov dejavnosti, ki so združeni v Zvezo svobodnih 'ZV0dbe: Seminar bo v četrtek, 13. maja 1999, v Domu sindikatov, _...pnova 4, Ljubljana, soba 16/1. Metode: Predavanje, aktivno sodelovanje udeležencev, testi o pogajalski sposobnosti in nagnjenjih udeležencev seminarja, razprava o rezultatih testov in njihovi uporabi, analiza posameznih primerov. Strokovni izvajalec: dr. Bogdan Kavčič, univerzitetni profesor, avtor knjig: “Kako se uspešno pogajati” (1992) ter “Spretnost pogajanja” (1996) in številnih strokovnih člankov o pogajanjih. Rok za prijavo: Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 5. maja 1999. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Čer bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija: Cena seminarja znaša 10.000 SIT za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ZR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar VI., sklic na številko 06". Dodatne informacije: Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/316-489 in pri Jožici Anžel na telefonski številki 061/13 10 033, interna 282 ali 061/316 489, št. faksa: 061/317 289 ali 061/13 34 279. Vanda klešeta vodja izobraževanja pri ZSSS Prijavnica za izobraževalni seminar “OSEBNOST USPEŠNEGA POGAJALCA” 13. maja 1999 v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1 Uvdo9d00 do 9.15 ure PROGRAM SEMINARJA: 0(j o v Serninar: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS ?°men do 10.30 ure w!' ®t*|i pociaianla po9alalcev za uspešnost pogajanj ,p|iv na '■“aujanja (ocena naravnih nagnjeni pogajalca pri pogajanjih in nj< >iza rezSost Pogaianj) Pd ,n ezultatov testa K°ris°ne5id0J1-30 ure Od i-i - n Sk°dljive lastnosti pogajalcev Togost«0*12'15 ure nSI: Ocen!1 n®,napake Pogajalcev ^d ig 'e nekaterih napak pogajalcev ^rstejr, d° 13-30 odmor, od 13.30 do 15.00 ure r°9ajaisiuh ^Ini uporabe pogajalskih taktik; Načini nevtraliziranja učir Od 1s *,n taktik pQraba i°J.6'30 ure Od .. nočl v pogajanjih; Uporaba laži v pogajanjih; Odkrivanje u-30 ci a° 16.45 ure: zaključek seminarja Ime in priimek:......................................Datum rojstva: Izobrazba, stopnja izobrazbe:....................................... Naslov doma:........................................................ Zaposlitev:......................................................... Naziv in naslov družbe:............................................. - delovno mesto:................................................ Član sindikata dejavnosti Slovenije:................................ Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu podjetja oz. zavoda:........................... Predsednik sindikata podjetja: DA NE Drugo (navedite):................................................... Funkcije na drugih ravneh sindikalne organiziranosti - V sindikatu dejavnosti (navedite):............................ - V območni organizaciji ZSSS (navedite):....................... kVa i Hati irrv Žig in podpis odgovorne osebe: REŠEVALCEM ČESTITAMO Prvomajska nagradna Nova Delavska enotnost BLAGO- STANJE PAULA ABDUL POLITIK ANDREOTTI GLAVNO MESTO IRANA ČUFAR TONE GORILNIK OGOREK VELJKA^ CRNO-BEL PEVKA DIMITROV- SKA LUTECIJ LJUBLJANA FRANCOSKI DRAMATIK (Eugene Plešasta pevka,’ lepotne POPRAVKE IGRALEC BROSNAN NJIVSKI PLEVEL S STROKI STRELA PETRA GOVC OSTER VETRIČ ČUŠIN SILVA ZIM. ŠPORTN REKVIZIT KOROŠKA GORA PISATELJICA FATUR GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 16(22. 4.1999): 1:.......................................... 2:.......................................... 3:.......................................... IZHAJA VSAK PETE1}' BOGATE NAGRAD*' - . . . , aA Pravilna rešitev gesel iz 14. letošnje številke Nove Delavske enotnosti: • ptf) EASTWOOD, 2. MERYL STREEP, 3. NAJINI MOSTOVI Nagrado 5000 to v J# — * • ..... -- ------- - - iali P*r Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije -Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 3. maja 1999. me Ivan Mitrevski, Ljubljanska c. 89, 1230 Domžale. Nagrado bomo posl DEL SKELETA NORVEŠKI DRAMATIK (Henrik) EVROPSKA OTOŠKA DEŽELA SLAVKO DUŠČAK DEL GLAVE MED ČELOM IN TILNIKOM AMERIŠKI KOMIK NEMEGA FILMA (Buster) NEKDANJI EGIPTOVSKI VODITEU NATAKARICA TROPSKA DREVESNA MOKA ZDRAV- STVENI DOM GLAS, KI NASTANE TUDI VNOSU GR. JUNAK RAN.V PETO MEHIŠKI INDIJANCI SIAREJŠI 11N RAZSVET- LJAVO NEZNANKA MATEMATIKI ILUSTRATOR MAVEC ČEBELI POD. ŽUZE IZELKA ZNAMKA KOREJSKIH AVTO- MOBILOV OBOK NAŠ BIVŠI OBRAMBNI MINISTER KRAPEŽ NAŠA AVTOMOBILSKA DIRKAČICA (Nina) ČRNSKA DUHOVNA PESEM VRSTA PISANE PAPIGE LEPILO (star.) DOBER .. SEŽE V DEVETO VASI TRZANJE QB-RAZN, MIŠIC LIDIJA OSTERC OLJNICA KONTURA CHAPLINOVA ZENA PERZIJSKI SVEČENIK PLESNI LIK PRI ČETVOR._________ OMLATEN SNOP PIJAČA ST. SLOVANOV BOTANI- ČARKA PISKERNIK ŽLAHTNA BELA KOVINA NAVODILO ZA RAČUNSKI POSTOPEK OMAKI PODOBEN DODATEK NA JEDI JAPONSKI GINEKOLOG, SOAVTOR TEORIJE O PLODNIH DNEH PRODAJNO- RAZSTAVNA PRIREDITEV ORANŽADA JANKO MODER GRŠKA BOGINJA JUTRANJE ZARJE NAŠ SODOBNI PISATEU (Boris A.) DRESER CIRKUŠKIH DIVJIH ŽIVALI PETRA RAMPRE AM. PEVKA (Diana) iK AN! j! •OP VANJ RAN GOSKI NAVSKO IZDELOVALK/1 ŽENSKIH ŠKOTSKO PRISTANIŠČE FILMSKI •I /IM H ARHITEKT, MOŠKO IME ZENSKIH KLOBUKOV MLETA ii San, REŽISER (Franci) peve. MEŠANA SOLATA KATEREM i oforen IMENUJE OSTRI Sl PODSTRESNC STANOVANJE (Francois) /RA! IŠKI PREROK KARIKATUR. ior.li i NAMIZNO PREGRINJALE BESEDA, PREVZETA IZ TUJEGA JEZIKA ANGLEŠKI IGRAIIC JAMBA 10NDA