4/2017 letnik CXIX108 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Fo to : B ar ba ra P uč ko Jure Justinek vodja ONS jure.justinek@czs.si da vseskozi vzdržujemo minimalno zalogo hra- ne. Ne smemo dovoliti, da pade pod 7 kg, in to velja za celo leto. Poseb- no pozornost namenimo ocenam zalog hrane po zadnjem točenju medu. Takrat veliko čebelarjev naredi usodno napako, da med iztoči in ničesar ne vrne, v naravi pa čebele nimajo ničesar na voljo. Zgodi se, da mati- ca omeji obseg zaleganja, česar pri sicer močnih družinah takoj na začetku ni opaziti, vendar se pozna kasneje. Vemo, da so v panjih prisotne tudi varoje. Te napadejo zalego, ki je na voljo, in te zalege je torej manj, kot bi je bilo, če mati- ca ne bi omejila zaleganja. Posledica čez en mesec je, da so vse mlade čebele invalidi, poškodovani od varoj. Družina v trenutku oslabi. To se zgodi, kadar čebelar reče, da mu je že v jeseni zaradi varoj propadla najmočnejša družina. Gene- racija invalidov pač v poznem poletju ne more več razviti dovolj številčne družine, sposobne prezimovanja. Z rednim spremljanjem podatkov s svoje tehtnice torej v vsakem tre- nutku vemo, ali paša v naravi je ali ne ter koliko hrane imajo čebele v panjih. V čebelarstvu je tako iz zdravstvenih razlogov kot z vi- dika ustrezne pridelave medu pomembna obnova satja. Vemo, da čebele gradijo satje v prvi vrsti, ker ga potrebuje- jo. In potrebujejo ga takrat, kadar je paša, zato v času paše čebele tudi najhitreje in najlepše zgradijo satje. Precej čebe- larjem povzroča nemalo težav vprašanje, kdaj je primeren čas čebelam dati satnice v gradnjo. S čebelarsko tehtnico torej zelo lahko ugotovimo, kdaj je na določenem območju primeren čas za dajanje satnic v gradnjo. Odvisno od načina svojega čebelarjenja izberemo če- belarsko tehtnico. Če imamo stalni čebelnjak, ki je blizu doma, je popolnoma dovolj običajna mehanska tehtnica. Pri tej si moramo podatke pač dnevno prepisovati v belež- ko. Njena dobra lastnost je, da ima dolgo življenjsko dobo in ne zahteva posebnega vzdrževanja. Če imamo prevozno enoto ali pa čebele dlje od doma, pa je priporočljiva elek- tronska tehtnica, ki podatke pošilja na mobitel ali računal- nik, možnost pa je tudi oboje. Poleg podatkov o teži panja nam lahko takšna tehtnica meri tudi temperaturo in vlago v zraku. Manjše nadgradnje te tehtnice obenem omogočajo tudi alarmni sistem in zaščito proti kraji z dodatnimi sen- zorji gibanja. V času napredne elektronske tehnologije so tukaj možnosti velike. Še vedno pa pri obeh ostaja za nas čebelarje bistven podatek, da v vsakem trenutku vemo, ali se v naravi za čebele kaj koristnega dogaja ali ne, in da pra- vočasno ukrepamo. Uspešno čebelarjenje v današnjem času je odvisno od vestnega čebelarja in močne in vitalne čebelje družine, ki ni nikoli lačna in je sposobna maksimalno izko- ristiti kratkotrajne in nepredvidljive paše, ki so v zadnjem času vedno pogostejše. To so s pridom izkoristili čebelarji in začeli čebele nase- ljevati v panje različnih oblik, dimenzij in materialov. Med razvojem lesne industrije so za izdelavo panjev začeli upo- rabljati les. Izkazal se je za najprimernejšega in se v večin- skem deležu uporablja še danes. Poleg lesa za izdelavo panjev pa se širi tudi uporaba poli- stirena, tako ekspandiranega (stiropor) kot ekstrudiranega (stirodur). Zaradi dobre izolacijske sposobnosti so jih začeli uporabljati v državah z zelo hladnimi zimami. Na ta način so dosegli, da so čebelje družine bolje preživele zimo. Zara- di svoje trdnosti, nizke cene in preprostega obdelovanja se Domovanja »medonosnih« čebel se v več pogle- dih razlikujejo od domovanj tistih čebel, ki živijo v divjini. Kadar nam roj izleti na bližnjo vejo, zač- nejo čebele nemudoma iskati primerno mesto za novo domovanje. Iščejo predvsem votla drevesa, skalne razpoke ali primerne luknje v zidu, ki jim lahko nudijo primeren prostor za nov začetek ali nadaljnji razvoj. Izdelava panja iz stirodurja Pobarvan rob panja za boljšo odpornost 4/2017 letnik CXIX 109 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE je uporaba polistirena razširila tudi pri nas. Čebelarji iz nje- ga izdelujemo panje za naselitev rojev ali za izdelavo nare- jencev, ometencev. Novonastale družinice se v takih panjih lepo razvijajo in lažje ter uspešneje preživijo zimo. Uporabljamo ga za izdelavo panjev različnih velikosti. Od 3-satnih ter vse do 9-satnih panjev. Dolžino in višino prilagajamo dimenziji satnikov (AŽ, LR, DB …). Kako velike bomo naredili, je odvisno od naših potreb in potreb čebelje družine. Če bomo družine vselili v mesecu maju, juniju, se nam bodo družine ob primerni oskrbi hitro razvile in je 5- ali 6-satni panj lahko hitro premajhen. Če naseljujemo kasneje, pa je 6-satni panj čisto primeren in taka dru- žina v njem lahko tudi prezimi. Manjši panji pa so primernejši za vzrejo matic. Po večini so panji iz stirodurja narejeni po principu nakladnega sistema. Z uporabo plastičnih obešal lah- ko izdelamo panje, ki ustrezajo meram AŽ- -satnikov. Pri izdelavi 6-satnega AŽ-panja iz stirodurja iz- koristimo eno ploščo do zadnjega mm. Dejansko je edini odpadek žaganje. Iz ene stirodur plošče velikosti 1250 mm x 600 mm x 30 mm lahko dobimo vse dele za izdelavo enega AŽ-panja. Takšen panj ima naslednje zunanje dimenzije: širina 295 mm x višina 295 mm x dolžina 480 mm, s tem da pri podnici prištejemo še 30 mm za naletno površino. Težava panja takih dimenzij je prostor, kamor namestimo hrano čebelam, saj tega prostora ni. Ena od rešitev je lahko nadgradnja oz. povišanje panja, ki jo namestimo na panj v času krmljenja. Tak način izdelave panjev je zelo preprost in jih lahko izdela vsak z le malo praktičnega znanja. Največjo oviro predstavljata orodje za razrez posameznih delov ter obliko- vanje utorov, kamor se namestijo satniki. Rezkanje utorov potrebujeta tudi streha, da jo trdneje poveznemo na panj, ter spodnji del panja, iz katerega moramo izrezati odprti- no, da omogočimo zračenje panja, ki je pri izdelavi iz ta- kšnega materiala zelo pomembno. Seveda je treba preko te odprtine namestiti mrežo. Priporočam perforirano alumi- nijasto mrežo, ki je trdna in kislinsko odporna. Ne smemo pozabiti na izrez žrela, ki naj ne bo višji od 8 mm in širši od 50 mm. S preveliko odprtino manj številčne čebelje družine težje obranijo svoje novo domovanje. Ko imamo pripravlje- ne vse dele panja, jih preprosto zlepimo. Za lepljenje lahko uporabimo proti vlagi odporno lepilo Mekol ali še primer- nejše poliuretansko lepilo, ki se ob nanosu rahlo raz- tegne in bolje zapolni stič- ne ploskve. Priporočljivo je poleg lepila dele panja med seboj še privijačiti. Vijaki se v stirodur dobro pričvrstijo in še dodatno okrepijo povezave med posameznimi deli panja. Izdelava panja po zgoraj napisanem postopku je najpre- prostejša in najcenejša, vendar ima najkrajšo življenjsko dobo. Vse površine, ki smo jih v postopku izdelave rezali ali rezkali, čebele in tudi mravlje rade »grizejo« in uničuje- jo. Zato je zelo pomembno, da jih predhodno zaščitimo. To lahko storimo z različnimi fasadnimi lepili ali trdnejšimi barvami, ki čebelam preprečujejo uničevanje panjev. Naj- bolj je na udaru ravno žrelna odprtina, zato jo je treba ob- vezno zaščititi. Nekateri čebelarji, ki izdelavi posvetijo več časa in denarja, te občutljive dele zaščitijo ali kar izdelajo iz lesa. Les preprosto zlepijo skupaj s stirodurom in ga na ta način okrepijo. Tako kot na vseh področjih tudi tukaj člove- ška iznajdljivost ne pozna meja, in prav je tako. Različica panja z lesenimi dodatki Aleš Bozovičar Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja ales.bozovicar@czs.si Če je še nedavno veljal les za edini pravi material za izdelavo panja, danes ni več tako. Posamezni deli, pripravljeni na sestavljanje Različica panja z razstojišči za sate