T sredo in saboto izhaja in velja: •elo leto pol lete Jetert lete & tor. — kr. Po posti: m #elo leto . . « for. SO kr. aa pol leta . . S * 20 „ m četert lete . 1 „ 70 , SLOVE »Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila. Za navadne dvestopne verst, »e plačuje: 5 kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera ee trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru^ Za vsak list mora biti kolek (stempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vraeajc V Celovcu v saboto 4 . februarja 1865. Tečaj L v Česa je Slovencem treba? '■'VI. Vsak narod, ki se zbuja iz dolzega spanja in si otresa težek jarra, potrebuje ljubeznjive pa krepke po¬ moči in podpore. Poglejmo uboge slavjanske kristjane na Turškem, kako bi si radi pomagali iz svojih težav in stisk, — pa menjka jim potrebne pomoči in podpore, — sirote same si pa pomagati ne morejo. Narod slo¬ venski — hvala in slava presvitlemu cesarju za okli¬ cano ravnopravnost vseh narodov! — narod naš se zbuja, se otresa, ustaja. Pri tem svojem slavnem usta- jenji pa tudi on potrebuje ljubeznjive pa krepke pomoči in podpore, da se spravi iz starega groba, in se postavi ravno prav lepo po konci. In veste, odkod slovenskemu narodu dohaja ta potreba, pomoč in podpora? — Izomi- kani in darežljivi rodoljubi so, ki svojim zanemarjenim slovenskim bratom podajajo prijazno svojo roko, da jih postavijo na lastne svoje noge. Zatorej si taki rodoljubi prizadevajo, širiti pravo omiko in vednost med slovenskim narodom in podpi¬ rajo vse naprave, ktere imajo ta sveti in imenitni na¬ men. Pravi rodoljub, ki se je zavedel svoje narodnosti, podpira vse žlahtne domače naprave! Hvala Bogu, da jih imamo že precej ! Krona vseh teh naprav je: „S 1 o ven s k a M ati c a“ v Ljubljani. Te naprave blagi namen je: „Slovenskemu narodu pripomoči do omike na vse strani, znanstveno izobreževaje slovenski jezik in slovensko slovstvo." Komur je torej mar za napredek slovenskega jezika in slovstva, za pravo omiko slovenskega ljudstva, on naj pristopi k „Matici sloven- ski“ in naj vabi in kliče tudi druge k pristopu. — Za njo pride „družba sv. Mohora" v Celovcu. Njej je imenitna naloga, posebno med prosto ljudstvo spravljati podučne in mikavne knjige, med njim zbujati ljubezen do slovenščine, in tako širiti pravo keršansko omiko. Kes se je za obe te napravi naše ljudstvo že precej vnelo, že precej družnikov štejete obe, že precej ste nabrale potrebne zaloge, —- pa vendar je še veliko premalo, še je treba veče podpore, veče razširjave. Po¬ slušajte katoliški Slovenci, kar smo brali po novinah te dni: Leta 1804 se je na Angleškem osnovalo društvo, kte- rega namen je, razprostirati po vesoljnem svetu popa¬ čeno in krivoverno sv. pismo. Od aprila 1. 1863 do aprila 1864 je to društvo razposlalo 2,495.219 iztisov takega sv. pisma; samo po Nemškem 288.668 iztisov! Kdor se je zavedel svoje narodnosti, naj se uči od na- sprotnikov, kaj mu je storiti in darovati, da se ohrani in širi med našimi Slovenci prava katoliška omika. — „Matica slovenska" in „družba sv. Mohora" ste slavni materi slovenske omike. Njima pa lepo streže in po¬ maga pri tem svetem in težavnem opravilu 14 ljubih hčeric in sestric: Naše mlade „Čitavnice“. Drugi imajo „Kazine“, „Resourse", „Lesevereine“, „Kranzchen", „Teatre“ in sila veliko tacih družeb. Slo- venei imamo „čitavniee“, kterim je namen, prebirati vse baze časnike in tako se omikovati; — pošteno se raz¬ veseljevati z glediščnimi igrami in milim petjem; — pri¬ jateljsko se pogovarjati in posvetovati, kako —po kteri poti in s kterimi pripomočki — bi se dalo pomagati, da draga naša domovina napreduje v duševnem in ma- terijalnem obziru. — Brali smo lani , da je na Slavon¬ skem 10—12 prostih kmetov napravilo čitavnico. Tudi pri nas bi ne smelo menjkati čitavnice v nobenem kraji, kjer je le mala peščica pravih rodoljubov. Ni treba, ka¬ kor naročiti si slovenske časnike, — shajati se vsaj en¬ krat v tednu, prijazno se tam pogovarjati, kako veselo zapeti in v letu enkrat več znanih prijatlov povabiti: ,,lz malega raste veliko!" Zraven marljivih 14 hčeric imate „Matica sloven¬ ska" in „družba sv.Mohora" še verlih sinčkov, ki svoje materi krepko podpirajo. Ti sinčki so: „S 1 o venski časniki". Vemo, kako so Slovenci beračili od Poncija do Pilata, da so se jim dovolile „Novice“. Komej je pa minulo 20 let in zdaj imamo Slovenci že sedem časni¬ kov ! Res sicer, da naši časniki niso veliki in debeli, pa so bolj jederni in čversti, — da ni toliko plevela in smetja, pa več zernja in zlata. Ponosno rečemo, da vsi naši časniki slavno spolnujejo svojo nalogo in nosijo pa vseh slovenskih pokrajinah pravo omiko med ljudstvo slovensko. Slovenci! terda se vam godi na vse strani, hudo je za denar, — pa vendar imate še toliko goreče in rodoljubne ljubezni, da vi — le 1 '/ 2 milijon vas je! — deržite sedem časopisov. Ne bodi vam zal za ves ta denar: obrodil bo ob svojem času stoterni sad. Pa odprimo imenike in poglejmo, kdo podpira vse naše domorodne naprave. Večidel le taki, ki si svoje krajcarje terdo služijo in morajo vsak belič dobro po¬ gledati. Kje ste naši pervaki, naši bogatini, kterim je za 100fl. toliko, kakor kaplanu ali kmetu za desetico? Ena sama „Preša“ velja 24 fl. in koliko jih je med nami, — za 24 gold. podpiraš naše domače 'naprave vse od slavne „Matice" do malega „umnega gospodar¬ ja". In veš, kaj podpiraš? Veš kaj zanemarjaš? Ne reci, da si se zavedel svoje narodnosti, ne reci, da te je prešinil duh slovenski: Zgubljen sin matere Slave si. Spoštuj svojo mater, pa ne v besedi, tem več — v djanji! — Pravi rodoljub podpira sam narodne domače naprave in nabira jim pomoči tudi od drugih ljudi. Deržavni zbor. V zadnji seji so spet o žganji govorili. Ljudstva to dosti ne mika, ker je bilo malo poslušavcev. Menili pa so se o meri in o zaznamovanji posod, ki se rabijo pri žganji, in kako je to, da naše železnice preveliko ceno postavljajo. O tej reči je pač marsikaj potožiti, ali kaj pomaga, ker železnice niso v naših rokah. Tujci gospo¬ darijo, in dokler so ti glava, bode težko manj a cena, naroči si blago iz- Pruskega, ali pa odkoder hočeš. Skle¬ nila pa je zbornica, naj ne jemljo železnice drugod vi- šega plačila, ki je naši obertniji in kupčiji v škodo. — Finančni odbor obravnava zdaj strpške o deržavnem mi- nisterstvu. 26 — Govore tudi, da „ožega“ zbora letos ne bo. Ni¬ majo neki dosti priprav zanj. Z Ogri in Hervati jo zdaj na vso moč poskušajo. Da bi le kaj zdaio! Avstrijansko cesarstvo. Dežele aiže-avstrijanske. Dunaj. Kardinal Ravšer razposlal je te dni pa¬ stirski list o papeževi okrožnici. Turinski vladi ne bode škodovalo, ako si ga dobro zapomni. Namesti Hajnalda, kije bil katoliški škof na Sedmograškem in je zagovarjal pravice Madjarov, izvo¬ ljen je zdaj Fogaraši. Bog mu daj večo srečo! Na vseučilišču, se nam zdi, še ni vse mirno. Tež¬ ko se bode obhajala petstoletnica tako, kakor se spo¬ dobi. Minister Smerling je unidan dijake iz Terezijan¬ skega zavoda pohvalil, ker so se potezali tako moško za učenika Arndtsa, ki drugim ni bil po volji. Časniki zdaj le o ogerskih zadevah pišejo. D e d k jih ne pusti pri miru. Radi bi ga že na Dunaji imeli, ali on se še le opotavlja. Dežele notrajno-avstrijanske. Iz Celovca. Zastran prošnje, ktero je „Slovenec“ v predposlednjem listu prinesel iz Bistrice blizo Pliberka smo zvedeli, da je res temu taka. Tedajni slovenski po¬ slanec pa ni te prošnje sporočil deželnemu zboru, da ni še hujši razkačil gospode v deželnem zboru. Le samo dve reci je sprožil zastran slovenskega jezika: Naj se štenografični zapisniki zbornih sej pošiljajo slovenskim srenjam tudi v slovenskem jeziku, in da morajo v de¬ želni bolnišnici vsi ljudje, ki z bolniki v dotiko pridejo, popolnoma slovenski znati. Obe te dve reči ste naravne, pravične in ne prenapete; —• pa vendar ni obveljala nooena in hud ogenj je bil v strehi. Kaj bi torej člo¬ vek še bolj šeršane dražil in dragi čas tratil? — Lani ni več bilo slovenskega poslanca v deželnem zboru in dež. zbor se je še kujal nad tistimi 50 gld., ki se plaču¬ jejo za to, da Plajberška srenja dobiva postave v slo¬ venskem jeziku. Zastran slovenskega jezika se torej Slovencem naj bolje kaže, da se naravnost s svojimi prošnjami obra¬ čajo na c. k. vlado: Ona ima serca in pravice tudi za Slovence. Priča nam je to le: Do 1. 1864 je dobivala sama Plajberška srenja slovenske postave. Kdor ko¬ roško deželo pozna in ve, koliko da je terdih Sloven¬ cev, molčal je tiho in žalostno, pa je vedel , da dolgo tako ostati ne more. 1 In res! Prosila je srenja Bela pri železni Kapli, prosila je srenja Sinčaves za slovenske postave. Glejte! visoka vlada nju je uslišala in že dobivljate od 1, 1865 tudi vse postave v slovenski besedi. Terkajte Slovenci na pravem mestu, pri visoki c. k. vladi in se vam bode odperlo. Čč. gg. c. k. okrajne predstojnike pa lepo prosimo, da uboge slovenske srenje pri tej pravični in potrebnej reči blagovoljno podpirajo, kakor je storil okrajni pred¬ stojnik v Doberlivasi, č. g. žl. L u š i n . Slovenski žu¬ pani in svetovavci bojo veliko bolj veselja imeli do no¬ vega srenjskega življenja, oklicevavci novih postav bojo jih bolj jasno in pravilno oklicevali, samim uradnikom se bode pri opravilih ložej godilo in slovenski ljudje bojo postave bolj razumeli in zvesteje spolnovali. Tako bode prav za vse: torej prosite za slovenske postave pa le pri c. k. vladi! — Prihodnjič pa, ko bote volili spet E oslance za deželni zbor, bodite pametni in volite svoje „udi, ki jih poznate, da so pravi Slovenci, — ime¬ novali jih vam bomo o svojem času. * Beseda o Vodnikovem spominu je bila lepa. Več prihodnjič. * lz Ljubljane. S .. čan. Več kot 900 let je že, kar je naš krajnski velikan čuval nad slovenskim narodom in ga zvestega ohranil. Od novega leta sem pa je od¬ padel in zapustil svoje stražno mesto. Potožimo ti in prosimo te, preljubi nam „Slovenec“, naznanuj svetu slavjanskemu, da nas močno žali in boli, da je sivi „Triglav“ svojo kučmo z cilindrom, domačo surko spremenil z nemškim frakom. Neverjetno je to pa ven¬ dar celemu svetu znana resnica. Kaj je neki sivega starčka nagnalo, da se je sprevergel in svojemu sloven¬ skemu narodu nezvest postal. Pa — nezvest ne smemo reči, le beseda je tuja, serce je pa vendar še naše, saj se še dosti v slovenskem duhu obnaša. Le nekaj se nam clo čudno zdi in to je, da je pravilno pisanje slo¬ venskih imen tako hitro pozabil. On piše: Supančič, Kaučič, Aušič itd. Naj pa dela naš sivi starček, kar se mu zljubi, Ljubljančanje, mi nikoli pozabili ne bomo, da ima naša bela Ljubljana sveto in slavno nalogo, naj bode slovenska Athena. Ker ti ravno pišemo, naj ti še to povemo, da so „Novice“ v sporočilu letnega zbora pozabile povedati, da je o_bčinstvo (ljudstvo) letos pervikrat zvedelo, da naša „Citalnica“ za stanovanje na leto plačuje po 1400 fl. a. v. Slišalo se je po tem po celi dvorani nezadavoljno mermranje; stanovnina ta se vsem previsoka dozdeva, ker bi se čitalnični prostori privatnim ljudem k večemu za kakih 900 fl. oddati zamogli. Drugikrat zopet kaj, če vam bode všeč! (Lepo prosimo! Vredn.). v Od kranjsko-goriške meje, konec januarja. J. L. Z. Blagi „Slovenec“ ! Tudi od naših krajev Ti bi radi 'naznanili radost našo nad Tvojim prihodom med brate Slovence; pa saj mislimo, da to tako veš, ker je že stara resnica, da narod one ljubi, ki se trudijo za njegov blagor in omiko. Toliko Ti pa vendar moramo povedati, da smo s Tvojimi listi prav zadovoljni, da jih vselej z hrepenenjem pričakujemo in se tudi nadjamo, da Te bratje Slovenci ne bodo pustili pomanjkanja ter- peti ne glede dopisnikov, ne^ naročnikov. In prav je tako; kajti pregovor pravi: Človek! pomagaj si, in po¬ magal ti bo Bog! — Zima se nam letos čudno spreminja; za mrazom in snegom smo imeli te dni silne nalive dežja, kar kmeto- vavcem čisto nič ni bilo po volji, ker boje se, da bi žita po ravninah ne potonila in pozebla. Danes zapadel nas je pa vnovič sneg; tedaj nas objela nova zima. — Div¬ jine je v naših krajih letos precej obilno; zlasti sern so prav veliko postrelili; bi rekli, da skoraj preveč. Iz serca privoščimo tem mičnim in boječim živalicam, da že Svečnica terka na duri, ki bo nemilim lovcem po¬ brala zopet „pihavnike“ iz rok. Ali, žalibog! da se tudi brezvestnikov ne manjka, ki ne slušajo veliko cesarske postave glede lova, in tudi čez prepovedani čas pobijajo ubogo divjino. Novi sneg utegne zveradi posebno ško¬ dovati, in ji zapahniti pota v visoke gore. O slovenski politiki ne vem veliko povedati: „Či- tavilice'* delajo pohlevno , mirno in krotko, pa vendar bi utegnile biti marskakemu tern v peti, ali bolje reči: mnogim so tern v peti, ker one pričajo, da narod naš zaveda se vedno bolj in bolj svojih pravic ter noče biti več drugim sramotni sluga. — Naj veča — ne no¬ vica, ampak starica med nami je ta, da zelo vse čez slabe čase toži in se z velikim hrepenenjem po boljših dnevih ozira. To pa vendar pobožnega ljudstva v naših gorskih zakotjih ne ovira, da bi za olepšavo svojih cerkev po stari šegi in navadi ne skerbelo. Lansko jesen — 27 — so dodelali v stari Loki prekrasno novo cerkev, katere lepota slovi dalječ čez meje slovenske. Slava neutrud¬ nemu ondotnemu v. č. g. dekanu Francu Kramerju in bivšemu 6. g. kaplanu M. F. V.; kajti neumorno sta oba- dva delala pri tem hlagem početju, in se tvegala ne le zdravja, ampak morda tudi zadnjega krajcarja pri tem bogoljubnem delu. — V Loškem mestu so lani prizidali k ondotni larni cerkvi novo kapelo in postavili v celo cerkev sprelepe nove stole. — v Bukovšici so pozidali lepi novi farovž i. t. n. — Letos bodo v Stari Loki de¬ lali na notranjem olepOtičji nove cerkve (veliko se bo dalo sčasom še o tem povedati); — pri sv. Lenartu nad Loko zbirajo za dva nova zvonova; v Zalemlogu za novi veliki oltar; v Sorici pa dobijo o Binkoštih nove orgije z 10 spremeni. Dela jih znani podbrežki orglo- delec Peter Rojc, ki je tudi k Vam v Gorotanu mnogo dobrih orgelj postavil. Zlasti Žihpoljske orgije poleg Celovca so nek izvertno delo tega mojstra. — Toliko za danes! Bog in njegova pomoč! — V Terstu 5. januarja 1865. —■ f — (Slovenščina na teržaški gimnaziji.)Dovoli mi, novorojeni »S lo venec“, da sperva nekaj o našej c. k. gimnaziji govorim. — Vsako leto prihaja manje število učencev. Večina Ta- lijanov in tudi nekteri Slovani hodijo v občinsko gim¬ nazijo, ktero so lani odperli, kjer se predavajo vsi pred- metje v talijanskem jeziku, in kdo bi jih grajal zato? Saj je materni jezik vsacetnu človeku najmilejši in naj- prijetniši. Vendar je letos tudi nekaj tujcev v našo gimnazijo prišlo, posebno pa veliko Slovencev. V vsa- cem razredu je menj ali več Slovencev, v osmem pa so skorej vsi Slovani (Slovenci in Hervatje). Nekteri so prav vneti za domačo reč, ne manjka pa se tudi merz- lih in mertvih za ljubo domovino. Pa če ravno je v našej gimnaziji veliko dijakov slovanske kervi, vendar slovenščina ni še dosegla onih pravic, ktere jej gredo, vedno je še izvanreden predmet. Uči jo č. gosp. Fr. Cegnar v treh razredih po dve uri na teden v vsacem razredu. Vsi Slovani morajo poslušati slovenski nauk, sicer ne dobe spričevala in ne morejo mature storiti. Pa slušaj mati Slava in zavij se v žalno obleko : nekterimje ta malenkost še vse preveč! Z veseljem moram pa omeniti, da se nekteri Tali- jani prav radi uče našega jezika; slava jim! Tudi to j e veselo, da je slovenščina dobila letos eno uro več na teden v III. razredu. Upamo pa, da se bode novi ravna¬ telj, g, dr. Ivan Lozer, rojen Teržačan in slovenske kervi, za pravice slovenščine moško potegoval. Razun njega smo dobili letos tudi novega ogleda, g. t. Stim- pelna in nekoliko novih učiteljev. Jako žal nam je po učitelju matematike in naravoznanstva, g. Jož. Živicu, ki je šel iz gimnazije v akademijo; učil je tudi ne¬ kdaj (pred 6 leti) slovenščino. Zdaj imamo z ravnate¬ ljem vred štiri slovenske učitelje; ti so: g. Ivan dr. Lo- ser, ravnatelj; g. Ferdinand Staudacher, katehet; g. Jernej Fende in g. France Cegnar, učitelj slov. jezika. — Uže v_ drugem mesecu šolskega leta so osnovali dijaci više gimnazije „pevski zbor“, ki pa, žalibog, dosti' ne napreduje, Nočem o tem dosti govoriti, ker bi se mor¬ da komu zameril, pa vendar hočem nekaj reči, namreč, da je v začetku vodja tega zbora obetal, da bodo peli nemške, talijanske in latinske pesmi; ali dozdaj so le nemške cerkvene pesmi peli. To ni všeč ni Sloven¬ cem ni Talijanom, ker vsak bi rad tudi v svojem jezici pel. Za denes je zadosti. Drugo pot, ako ti bo drago, mili „Slovenec“ o šoli ali o čem drugem. Srečno! * Iz Maribora. (O zadevah „Slovenske Mati¬ ce 1 *.) (Dalje.) Opravilu, odsek matičnega odbora je imel že nekoliko sej; poročila o njih najdemo v „No- vicah, št. 19, 28, 30, in 50. leta 1864, pa v št. 2 leta 1865. Vkup jih je bilo sedem sej. O drugi, peti in šesti seji ne najdem nikjer poro¬ čila, tudi v društvenem koledarju ne. Res hvale vredno je delo in prizadevanje opravil¬ nega odseka; o tem se vsak lehko prepriča, ki bere . poročila. Ker pa ni moj namen, ponavljati teh poro¬ čil, naj samo povem, kar se mi ne do pada po¬ polnoma. Že zadnjikrat sem omenil, da bi ves udbor bolje opravil dosedanja opravila našega društva, in tako bi se tudi vstreglo novim pariamentaričnim šegam. Te šege niso prazna reč, ker veči zbor povsod več naj¬ de iz razgovorov, in bolje ukrene potrebne reči. Razun tega vsako društvo gotovo naj bolj napreduje, ako se terdno derži svojih pravil; naj se spremenijo pravila, ako niso dobra, ali dokler niso spremenjena, naj se ravna le po njih. Po naših pravilih pa nimamo „opra,- vilncga odseka** v našem odboru. V 4. seji je sklenil opravilni odsek, da se je društ¬ veno leto začelo s 4. februarjem 1864. Tedaj bo pervo društveno leto poteklo kmalo, t.j. 4. febr. 1865, pa vendar še nismo imeli velikega zbora, ki bi moral biti po §. 11 matičnih pravil „ vsako leto li . Kdo bi ga tudi sklical, ko ni bilo dosti sej celega odbora, kteremu je po ravno tistem §. prideržana pravica, veliki zbor skli¬ cati. O tem, kar se je sklenilo v tej zadevi v 5. seji opravilnega odseka, bomo še pozneje govorili Kako važen je vsakoletni veliki zbor za vsako društvo, o tem ni treba dosti pisati; to zna vsak, ki je le nekaj časa živel v društvih, Kjerkoli je prav živo gibanje društveno, tam je tudi na- leto več velikih zborov. Poročilo v društvenem koledarju tudi pravi („No- vice“ o tem molče, da se je sklenilo v ravno tisti 4. seji, naj Matica za 1865. leto ob svojih stroških da med ljudi Idicingerjev koledar, in naj ga razdeli svojim čla¬ nom. O tem koledarju je že pisal „slovenski Glasnik**, in res smo pričakovali več literarnih sestavkov pri- djanih. Zdi se nam tudi, da sektam preveč hvale poje v „zgodovini slovenske Matice**. Čakajmo raji, da nas bodo hvalila dela “slovenske Matice**. Na vsak način pa morajo take reči biti prideržane celemu odboru, naj imamo „opravilni odsek** ali ne. To je ravno glavno opravilo Matice, naj skerbi, da 3® natiskajo knjige, in razpošiljajo članom. Pri pretresu tega glavnega predmeta naj pa vselej bodo vsi odbor¬ niki, na koliko jim je mogoče. Dosti članov je bilo , kterim nikakor ni bilo po všeči, da Matica začne kole¬ darje na svetlo dajati, pravili so, da so matični nameni viši. Kar se tiče računov, prinašajo „Novice“ pridno poročila o dohodkih Matice. Vsak rodoljub jih rad bere, reči smemo, da so zapisnik slovenskih domorodcev; z veseljem vidimo, da se tu in tam ktera moč pridruži; teško pa še zmirej pogrešamo imen iz bogatag i Ter- sta, iz Koroškega, iz Ptuja i. t. d. Kar nam pa ni po všeči, je to, da se nahaja v društvenem koledarju str. 98 le poročilo o matičnem imetku, kolikor ga je bilo 1. decembra 1864, in da niso tam zapisani tudi stroški. Morebiti smemo tako računiti: Po 50. listu lanskih „Novšc“ ja bilo do 3. decem¬ bra 1864 dohodkov vkup 7522 fl. 34 kr. Po „Koledarju“ str. 98 je bilo 1. de¬ cembra 1864 imetka 7262 „ 79 „ tedaj je bilo stroškov 259 fi. 55 kr. — 28 — pred več ko manie, ker je morebiti nekaj dohodkov došlo med 1. in a. decembrom. Ce pa premislimo, da je sam tajnik plačo dobival od 11. aprila 1864 leta, tedaj za več ko 7 mescov več ko 210 gld., da je moralo precej stroškov biti za natis in razpošiljanje povabil (22.043 iztiskov), matičnih pra¬ vil, koledarja, za strežaja in za poštnino, smemo terditi da je bilo stroškov do 1. decembra 1854 črez 600 fl. Po §. 22. za zdaj edino veljavnih pravil se pa morajo stroški plačevati: a) iz novcev, ktere bode na leto dajala Matičina glavnica; b) iz novcev, ktere bodo na leto plačevali udje ; c) iz daril in dedovin izpod 30 gld. vr. d) iz dobičkov od razprodanih knjig. Do 3. decembra je bilo vseh dohodkov vkup 7522 fl. 34 kr. Koliko obresti so donašali starejši dohodki, ne da se prerajtati, ker ni nikjer poročil. Gotovo vkup ne črez 250 — 300 fl. do 1. decembra 1864. Letnih plač¬ nikov je bilo do tega dneva po „Koledarju“ le 85, tedaj njihovi prineski znašajo 170 fl. Drugih dohod¬ kov, iz kterih bi se smeli plačati letni stroški, pa nikjer ne najdem zapisanih. Tedaj se je po mojih mislih opravilni odsek lotil matične glavnice, kar je po §. 19 matičnih pra¬ vil celo prepoved ano celemu odboru. Saj es po dosedanjih javnih poročilih ne da lehko drugače mis¬ liti. Iz tega se vidi, kako bi bilo važno bilo, pervi ve¬ liki zbor imeti v poletnih mesecih 1864ga leta. More¬ biti, in celo verjetno je, da bi veliki zbor privolil ne¬ koliko denarjev iz glavnice za nenavadne stroške, ki se v začetku pri vsakem društvu: za natis in za razpošiljanje pravil, povabil, za pohištvo i. t. d In zelo važno se nam zdi, da se posebno velikemu zboru prideržuje, kar samo njemu gre. Sicer, Bog ve kam zabredemo, ako ne bodo na čelu „Matice“ taki možje, kterim tako zaupamo, kot dosedanjim. Postav se je treba v der- žavnem življenju terdno deržati, naj bodo na videž nevažne ali važne; potem smemo tudi od vlade tirjati, naj se derži postav danih nam v prid. Društveno živ¬ ljenje pa je narbolja vaja za javno deržavno življenje; deržimo se tedaj postav tudi v onem. Tu sem tedaj naštel nekaj reči, ktere ovirajo na¬ predek našega društva: Večidel tičijo njib korenine v matičnih pravilih. Tako na pr. po §§. 15 in 19 tajnik ni društven odbornik, temveč le plačan uradnik. Ni¬ kjer se ne nahaja v pravilih določeno, koliko odborskih sej mora biti na leto, in premalo odborovih pravic (ki so njemu celemu prideržane) je naštetih. (Dalje prihodnjič.) Ptuje dežele. Nemško. Prusko. Nič se kaj ne kaže, da bi se poslanci in ministri dobro zastopili. Večina ni hotla nič kralju odgovoriti, kakor je to navada. To priča, da niso vo¬ lje jenjati ter vdati se, če jih tudi spet zaspode. Bis- mark sicer še ne kaže zob, izkuša jih še nekako z lepa pridobiti ali s svojo vnanjo politiko preslepiti; ali vendar ni upati, da bi jih zmagal. Čuden pač ta Bis- mark; doma se vede kakor samosvojen vladar in mu ni nič mar za ustavne postave; v zunajnih zadevah pa mu ne bodeskorej kmalo kteri kos. Kaj zelo ga mika Šlezvik- Holštajn. Prusko bi se dalo potem kaj primer¬ no razširiti, in on ne bi bil zastonj vojakov na vojsko poslal. To je tak, ki pravi, in trobi po svetu, da ni sebičen, nazadnje pa je vendarle. Poslanci bi radi vse, posebno kar se stroškov za armado tiče, po ustav¬ no rešili, Bismark pa tega noče, naj velja, kar hoče. Kmalo se bo pa vidilo, kdo bode zmagal. Ministri gredo, ljudstvo pa ostane. Razne novice. * Škof Strosmajer je neki nagloma obolel. Ne bo ga tedaj k banskej konferenciji. * V Hamburgu obhajajo 3. februarja t. m. tisočletni¬ co v spomin, da jim je sv. Ansgari pervi kerščansko vero oznanoval * Leta 1864 je 182.766 oseb v mestu Nevtjork v Ameriki na suho stopilo. To je pač lepo šte¬ vilo. — * Madjarsko društvo v podporo madjarskim pisa¬ teljem lepo narašča. Ima neki že čez 100,000 gld. pre¬ moženja. * Za Levovsko vseučilišče ne velja več obse¬ dni stan. Dobilo je zopet svoje navadne postave nazaj. — * Češki škofje so pastirske liste že izdali. Poseb¬ no priporočajo vernim: za Papeža moliti in po svoji moči zanj darila nabirati. * Znani dunajski pisatelj Tuvo ra namenjen je spet veliko potovanje v Palestino napraviti. O veliki noči se to zgodi in plačilo za osebo znaša 250 gld. kar ni veliko za tako dolgo potovanje. Drobtine. Slovstveno. Razpis družbinih daril za leto 1866. V povzdigo domače književnosti in v podporo sloven¬ skim pisateljem razpisuje s tem družba sv. Mohora za leto 1866 sledeča darila: a) sto goldinarjev a. v. za naj boljšo izvirno prid- povedko; predmet naj se jej vzame iz slovenske zgo- ovine ali se vsaj oslanja na njo; obsega pa naj štiri ■— pet tiskanih pol v obliki družbinih spisov. b) dvajset goldinarjev za naj boljši sestavek pod- učnega zapopadka v obsegu ene tiskane pole v navad¬ ni obliki. c) petdeset goldinarjev petim naj lepšim sestavkom v družbinem Koledarčku za prihodnje leto, vsacemu po deset goldinarjev. Ti sestavki naj bodo kolikor je mo¬ goče kratki (kake pol pole obsegajoči), pa jedernati po obsegu in pisavi. Rokopisi za Koledarček namenjeni, naj se pošlje¬ jo vsaj do konca meseca aprila, drugi pod a) in b) pa vsaj do konca meseca oktobra t. 1. brez podpisanega pisateljevega imena. Vsak spis naj bode prav lahko umeven in zanimiv, da bode služil priprostemu sloven¬ skemu ljudstvu in slovenski mladini v poduk in kratek čas. Darila se izplačajo na Vodnikov dan prihodnje¬ ga leta. V Celovcu 20.januarja 1865. Družbini odbor. Naznanilo zastran daril za leto 1865. Vsled razpisa družbinih daril 23. marca 1864 so prišli družbi sv. Mohora trije podučni spisi: „Cerkve pervihkristjanov 1 ', ,,0 toči,, in pa „Grom in strela 11 . Darilo (20 gld.) se je podelilo po sklepu 29 m. m. spisu »Cerkve pervih kristjanov 11 , spisal ga je kaplan J. Parapat; ostala dva spisa se natisneta v »Večernicah 11 in plačata po druž¬ binih pravilih. Za pervo (100 gld.) in drugo darilo (50 gld.) ni prišlo nobenega prikladnega spisa. Družba je stopila v zavezo s slovaško „matico“, ki jej je poslala svoj letopis. Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božic. — Natisnil: Ferd. žl. Rlelmnajr v Celovcu.