22. številka.
Tn»t, v petek 27. ja mir arija 1S99.
Tečaj XXIV.
,_______|
„Edlmoat"
izhaja dvakrat aa dan, razun nedelj in praznikov, zjutraj in r.većer oh 7. uri. ! O ponedeljkih iti po praznikih ijihsja ob 9. uri zjutraj.
Naročal mm /nafta :
Oh« icdanji na leto . . . jld. 21 •— |, Za aamo večerno ladanje .	12-—
Za pol leta, četrt leta in na mesec razmemo.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne upravit ne ozira.
Na drobno ne prodnjnjo v Trata njut-ranje Številke po 3 nT«, večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske zjutranje Ste- j vilke po a nvč. Izven Trma'po I nvč. več.

EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon gtv. H7<».
4 nvč.
V vrlino11 j« iiKtč
Oglasi
j se računajo po vrstah v petitu. Za več-• kratno naročilo s primernim popnntoin.
Poalana, oiunrtnii-e in javne zalivale, do-i inači ogla*! itd. *e računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSHjajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo, i Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sure-I jema upmvuistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
l'redutštv« in tiskuriia se nahajata v uliei Oarintia 5lv. 1'2. Vpravnlfttvo. od-pruvnifttvo iti »prejemanje tuseratov
.' v ulici Molin piceolo 8tv. I), II. nadstr.
izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik.
Lastnik Itonsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Dunaj 26. Na god beni odsek je danes nadaljeval podrobno Vaz pravo o zakonu glede sta-fistike blaga. Potem se je prekinila seja. Prihodnja ■eja se naznani pismenim potom.
Dun^j 26. Komunike o današnji seji zaupnikov vseh nemških strank pravi, da se sedanje razprave vrše samo z namenom, da se doseže zje-dinjenih o ukupnje nacijonalno-politiČnih zahtevah nemških strank. Razprave da niso v zvezi s kakimi poskusi veČine v prilog nagodbi ali v zbližanje med vlado in večino. Med strankami se je doseglo popolno soglasje glede poti, po kateri jim je hoditi, za posamezne dežele bo določeni poročevalci.
]>UI1^] 26. Odsek za pristojbine je nadaljeval razpravo o pristojbinah, ki jih je plačevati o prepisovanju premoženj. Volil se je pododsek 5 členov in potem se je seja zaključila.
Budimpešta 20. V zbornici poslancev je bilo troje glasovanj po imenih, potem Be je nadaljevanje dnevnega reda preložilo na jutri in seja se je zaključila.
Budimpešta 26. Naučni minister je dovolil, da se zopet odpre vseučiliščno bralno društvo.
Rim 26. Papežu je zdravje izborno. Danes je vsprejel 300 pripadnikov plemenitaških rodbin rimskih ter je v svojem nagovoru do istih priporočal, naj si utrde svojo vero proti sofistiškim in satiričnim obrekovalcem.
Srede© 26. »Agence Telegratique« pravi, da je absolutno neresnična ona vest, ki so jo širili pariški listi, da je namreč na vstala napetost med Bolgarsko in Rumunsko. Odnošaji mtd obema deželama so najprijazneji.
31
PODLISTEK,
BARON IVICA
Spiaal A. ŠENOA.
Poslovenil V«8«iUtot.
Zletel sem k nji, da jo objamem.
»Ivica!« je zaupila sirota, in pokrivši si lice rokami jela je gorko, gorko jokati, a na to je počela kašljati silovito. Sel sem k nji in povedal ji vse. Na to sem jo vprašal, kako je bilo tu. Sirota je nagnila glavo, položita roko na moje rame in počela pripovedovati:
»Pri nas je bila huda — zelo huda. Oslepa-rili so nas. Mati je vzela Jerneja. Tepli so nas. Ono pismo na magistratu, ono nesrečno pismo! — Veš, kaj je v njem. Da ti, jaz in Niko dobimo vsaki po petdeset goldinarjev, a zemlja in hiša da je materina, a po njeni smrti Jernejeva, obligacije pa so Martinove. Niki sta Štajerca dajala denarja za žganje, pa ko je imel petdeset goldinarjev, vrgli ■o ga — po smrti matere — iz hiše, mene so s silo poročili s težakom Celiuičem, a taje onih petdeset goldinarjev zaigral na kvarte; sedaj pije, pa me tepe. Niko je prosjak, Niko je znorel — a jaz — a jaz — in pri tem je pokazala na psa — meni je kraj. Imeli smo veliko pravdo. Fiškal Lupitfnas je branil, ali Štajerca sta gu podkupila, in izgubili urno pravdo: mi smo, Ivica, reveži. Rok je gospodar!« Silen kašelj je zadušil siroti besedo. Tla bo pokala pod mano, v glavi se mi je vrtelo kakor mlinsko kolo, grlo se mi je posušilo, a oči so mi
Riin 26. (Komora.) Na dnevnem redu je razprava o trgovinski pogodbi med Italijo in Francijo. Več govornikov se je izreklo za pogodbo. Pred zaključkom seje je poslanec De Nieolo stavil vprašanje radi anarhistiške zveze v Aleksandriji. Minister za zunanje stvari Canevaro je izjavil, da ne more odgovoriti na to, ker se še ni vršil dotični proces. On da želi samo, naj bi proces pokazal, da bombe, katere so našli pri anarhistih, med katerimi se nahaja tudi več italijanskih državljanov, niso bile namenjene za cesarja Viljelma.
London 26. »Morning Post« poroča iz Ne\v-Yorka: V državnem departementu se zagotovlja, da Nemčija ne nameruje pomnožiti svojih čet v Samoa.
Wyniondhaiii 26. Lord Kinsberley je imel včeraj govor, v katerem je rekel, da bi mu bilo v največe veselje, ako bi čul, da je prišlo do dogovora med Anglijo in Nemčijo. Oc je ministerski predsednik lord Salisbury sklenil dogovor glede nekaterih afričanskih stvari, kateri dogovor je v Angliji provzročil nekoliko vznemirjenja, pa se je s tem pridobilo veliko za svetovni mir.
Prej in sedaj.
Zadnjič smo rekli, da se je ProgreBso se svojimi možmi, ki jih je poslal na Dunaj, prav pošteno blamiral.
To hočemo pojasniti, razložiti in dokazati danes. Razložiti hočemo, kaka je bila gospodovalna stranka tržaška veliko na boljem, dokler ni poslala svojih ortodoksnih progresovcev v avstrijski parlament na Dunaju, koliko bolje jim jo bilo,
hotele skočiti iz glave. Izvlekel sem iz žepa, kar mi je še ostalo denarja, in vrgel vse na mizo.
»Na, Jelica! vzemi vse, ali ne daj možu! Z Bogom! Se danes se povrnem k tebi«. Odletelsem kakor brez glave, pa k naši hiši.
»Mara!« vprašal sem, »kje je Rok?«
»Gospodar? Ga ni. Odpeljal se je na Gorico. Ne povrne se, mislim, tako hitro. A bil je tukaj mestni policaj ter naložil, naj pridete takoj na magistrat«. To mi je dobro došlo.
Sel sein v mestno hišo pred senatorja Martiniča.
»Si-li ti oni Ivan Krušitf?«
»Sem«.
»Dragi moj, poslušaj, kar ti povem. Si-li prejel od Roka petdeset goldinarjev ?«
»Sem«.
»Torej ti nimaš v Krušičevi hiši ničesar iskati. Kakor ste vi in vaš varuh podkrižali ono pismo, dobil je vsaki od vas petdeset goldinarjev. Izplačani ste, a vse je Rokovo. Vi ste se pravdali, v prvi inštanciji ste zgubili, apelirali niste, ergo vse zastonj. Ti si poišči mesta, kjer hočeš, ali Roka pusti na miru«.
Pripovedal sem senatorju vse. Kimal je z glavo, pa mi rekel naposled :
»To je žalostno, ali kaj hočeš? Sodišče je reklo svojo, tu ni zdravila. Senator Glavnič, ki vam je napravil pismo, leži pri sv. Juriju. Lupic je pobegnil, ostavil je ženo ia otroke, ali čakaj, varuh Martin je živ — ta bi mogel — tega primemo. Pojdi k njemu. Pokaži mu se, da vidimo, kaj pove«.
dokler so hodili tja gori razni Stalitzi in Burg-stallerji.
Za razgovor o tem se nam vidi umestnim prav sedanji čas, ko so Italijani zopet enkrat pripravljajo na strogo opozicijo in na ljuto borbo proti vladi in večini zbornice.
Pripravljajo, pravimo, kajti s tem še ni rečeno, da res stopijo v opozicijo. Vladi se pač ne treba bati te opozicije. Tako opozicijo tirajo italijanski poslanci že od nekdaj. Mi jo poznamo dobro to opozicijo in vlada menda tudi. Nikdar smo smatrali tragično takih groženj. Vsikdar se le sme-jemo, kadar vidimo, kako ljuto dvigajo gospodje iz italijanskega kluba svojo roko proti vladi. Saj vemo iz mnogih skušenj, da so gospodje ljuti le v tistem hipu, ko dvigajo svojo roko nad vladino glavo, ali ko treba udariti, tedaj pridržavajo roko toliko, da ne pade pretrdo doli na to grešno glavo, ker vedo, da bi roka ti tegu i la razbiti — nebeško potrpežljivost vladino žnjimi in njih si-gnorijo tu v Primorju!
In kako stara igra je že to: |kadar sti kou-fuzija in zadrega v italijanskem klubu največa, tedaj so |italijanske grožnje z opozicijo najbližje. Tako je tudi sedaj ! Gospodje so zašli v pozicijo, ki ni baš prijetna in na kateri jih gotovo ne zavida nikdo. Stvar je jednostavno taka : saugvinični in razgreti kakor so že, so pričakovali volilci od teh tržaških gospodov iz tabora progressovskega čudežev, a sedaj vidijo, da to nikakor niso ljudje, ki delajo čudeže, ampak ljudje, prav navadni ljudje, ki morajo kuhati z vodo! S svojimi visokoletečimi govori in svojimi drznimi obljubami, svojimi ba-harijami in oblastnim nastopanjem — da ne govorimo o raznih volilnih mahinacijah — so pro-
Šel sem k Martinu, na Potok k poluslepemu mizarju. Prišel sera pred Martinovo sobo. Tresel sem sc. Hvala Bogu, da nimaš sekire pri roki, rekel sem si, ker bi Martinu razklal glavo. Odprl sem vrata. Ista miza, ista sklenica, a v njej sveča: ista boca za žganje, ali — prazna ; na mizi je sedela vrana »Joško« se zvončičem in me čudno gledala, a na postelji Martin — mrtev. Žganje ga je ubilo.
Nič, nič in nič. Pravdal sem se tudi jaz, izgubil sem pravdo. Pogorelca, katera je moja mati sprejela na božje ime, sta sedaj gospodarja v Kru-šidevi hiši. Brata so ini zaprli pri usmiljenih bratih. Njega ni več. Ni sestre, imela je sušico, sirota Jelica. Ostal sem sam. Bil sem sluga, sedaj pome-metam in polivam vaše ulice in pomagam grobarju. Od sv. Duha ne morem. Tako. To vam je moja povest. Pa vprašam, jc-li pravica?«
Ivica se je zravnal, pogledal po pokrajini, za tem se sklonil, da si najde slamo, da očisti pipo.
»Pravica, da pravica U, nasmejal se je Ivica.
V tem je zapel zvon na zvoniku sv. Duha polahko, žalostno.
»Aha!« rekel je Ivica obrnivši glavo, Imbro prihaja, prihaja zadnjikrat: Prinesli so mrtveca, spustili ga v grob. Kapelan ga je blagoslovil.
Ivica je stal kraj groba, drže lopato kakor puško, in odgovarjal duhovniku »et cum špiritu tuo« in »Amen«. Ko se je ljudstvo razšlo, prižgal sije Ivica pipo, pa jel zasipati grob zavpivši mi prej :
Lahko noč, speotabilis! Sedaj veste, zakaj sem kakšenkrat »dobre volje«.	(Zvršetck.)
gremo vsk ft gospodu zaveli mas? iri so na lanskih državnozborskih volitvah dosegli oni kričeči vspeh, ki je bil v fiagranteni navskrižju t razmerjem v deželi. Zaslepljeno in razgrete mase so rasle v de-lirij in s«) prirejele najgusneje orgije. To je bilo kričanja, psovanja, grdenja, demonstracij |>o ulicah. V vsem se je izrazalo uverjenje, da je njih zmaga nad tržaškimi Slovenci konečnn, definitivna. Naj-izraziteje pa se je izražalo to uverjenje na onem transparentu na neki hiši v ulici Stadion, ki nam je klical zasmehovaje: Amen — — — — Gospoda so torej vzbudili v masah nadej, ki so segale gori do neba.
Tako so si gradili zlate gradove gori — v zraku. In potem so šli mogočni gospodje gori na na Dunaj. Mase so jih videle na delu in prišlo je streznenjc, uprav grozno razočaranje. Laško ljudstvo je jelo primerjati obljube z vspehi, jelo je primerjati vspehe prejšnjih zastopnikov takozvane konservativne barve z vspehi sedanjih progressov-skih — širokoustnežev in kmalo je imelo pred seboj jasne račune, bilanco, s katero se pač ne morejo ponašati progressovska gosp6da.
V svojih »Utrinkih« smo rekli že, da je Žid Moisfc Luzzatto najtrezneji in najrazsodneji mož v taboru progresso vskem, V tem našem menenju nas utrjuje se bolj nekaj, kar smo izvedeli prav te dni iz povsem zanesljivega vira. Izvedeli smo, da je prav Luzzatto svaril minolo leto, naj progresso nikar ne zapušča svojega načela abstinence, in je prorokoval progressovcem, da ne more biti drugače, nego da na Dunaju zaidejo v najneprijetnejo situvacijo.
In dejstva kažejo, da je mož dobro videl v bodočnost, da je vedel že v naprej, kako so se progressovska gospoda z lansko »zmago« spustili iz varnega pristanišča na iiroko morje. Popredjim je bilo dobro: gospodje Burgstaller in družba so delali in italijanska stvar je — žela in so si pro-gressovska gospoda lahko dovoljevali še ta luksus, da so zabavljali na vlado, na avstrijski parlament, na vse, kar je avstrijskega, in na iste »konservativce« same, ki so jim pobirali kostanj iz žerjavice. Varovali so svoje irredentovsko stališče, ni jim trebalo, da bi se kompromitovali na nobeno stran, bili »o lahko vitezi brez strahu in madeža. Povdar-jali so lahko svoje odklanjajoče stališče nasproti vladi in državi, a spravljali so lahko, smejč se v pest, bogato žetev, ki jim jo je donašala oportu-nistiška politika Burgstallerja in Stalitza. Ta »konservativna, gospOda so krivili svoja hrbtišča, so kompromitovali in potajevali resnične odnošaje in se svojo taktiko vzbujali uverjenje v slepi g6spodi na Dunaju, da služijo državnemu interesu, ako negujejo italijaustvo na Primorskem, dočim so v resnici služili le progressovskim interesom. S kratka: delati so drugi, želi so progressovoi, sad dela drugih jo tem gospodom padal kar sam v naročje.
In zdaj ? Zapravljeno jo to ugodno stališče. Sedaj morajo progressovei nositi svojo lastno kožo na somenj. Sedaj se morajo progressovaka gospoda izpostavljati sami in se morajo kazati na delu. Ljudstvo pa ne ceni dela, ampak le — vspehe. Će ni vspehov, z Bogom ugled ! A po lanskem triumfu, po tistem lanskem kričanju bi moralo biti celo velikih, bogatih vspehov. A teh ni, ker jih ne more biti. V svoji domišljavosti in v svoji poznani nezmožnosti za poštevanje realnih razmer, v svoji strasti, ki jih sili, da menijo, da bodo mogli z glavo tudi skozi zid, so morda res pričakovali čudežev, so morda res mislili, da je državni zbor na Dunaju — kakov — mestni zbor tržaški, kjer ču-jejo le aplavz, kjer se zgodi, kar hočejo. Burgstaller in družba so uživali vero, ker so se mogli sklicevati na Jsvoj glas dobrih Avstrijcev in na fikcijo svoje zmernosti in so dosezali vspehov, a kako naj jo ukrepajo progressovska gospoda ? ! O avstrijskem stališču in o zmernosti nasproti drugi narodnosti v deželi ne morejo govoriti, ker bi se kompromitovali pred lastnim programom, v (nasprotnem slučaju pa so kompromitovani pred vlado in ono večino parlamenta, katere voljo mora poštovati vlada? Ako so zvesti svojemu programu, morajo zahtevati od vlade, česar jim vlada ne more in ne sme dati! Rezultat vsemn je krik proti krivičnosti vlade do Italijanov in nič onih vspehov, katerih so pričakovali.
Tako so zašli v nevšečno pozicijo. V stiski kriče zopet o opoziciji. O da, volje bi bilo tu, obilo volje, ali, ali..... vlada bi utegnila zgubiti
potrpljenje in napeti še vse drugače strune in {»otem bi bila progressovska blamaža še popolneja.
In če še pomislimo, da so si z lanskim nasiljem poslabšali stališče tudi doma, v okolici, da so vzbudili slovenske mase na odpor, kakoršnjega še ni bilo poprej, da so opozorili ves širni svet na kričeče razmere tukajšnje, potem bodemo že verjeli, da je res, da je neki gospod, ki je najhuji med najhujimi, vskliknil te dni, sklicevaje se na lanska svarila Luzzattova: Da, storili smo pogrešek, ki se niti ne da več popravi ti (u n sbaglio irriparabile)!
Politični pregled.
TRST, 27. janutarija 1899.
Lahi V opoziciji. Ako so Italijani menili, da njihov je korak napravil Bog ve kakov utis na vlado in druge parlamentarne činitelje, so se zmotili temeljito. Udarili so s palico po vodi, zapršelo je nekoliko in mokri so — oni sami!
»Slov. Narod t prinaša članek, v katerem pravi mej drugim:
»Vlada je skrbno pazila, da ni dala Lahom nobenega vzroka za pritožbe. Ogibala se je vsemu, kar bi bilo dalo Lahom povoda do pritožb, kaj še, da bi jim bila storila kako krivico. Ali Lahi s tem niso bili zadovoljni. Zahtevali so več, veliko več. Komaj se je pokazalo, da hoče vlada na Primorskem Slovencem in Hrvatom biti vsaj nekoliko pravična, že so začeli Lahi divjati prav po vzgledu Nemcev; vsako še tako pravično odredbo proglašajo za njim storjeno krivico.
Že prve dni po zopetnem sestanku poslanske zbornice so pripovedovali italijanski poslanci, da začno očitno opozicijo, in da opuste dosedanje omahovanje. Račuuali so bržčas, da s to grožnjo preprečijo ustanovitev hrvatskega gimnazija v Pazinu. Toda vlada se ni zmenila za te grožnje, nego ostala je pri svojem sklepu, in tako se je zgodilo, da so Italijani napovedali vladi očitno opozicijo.
Kako brez pravega povoda se je italijanski klub za ta korak odločil, razvidi se najbolje iz tega, da so tridentinski klerikalni poslanci, uvi-devši, da ni prav nobenega tehtnega vzroka za opozicijo, izstopili iz kluba, in da mu hočejo odslej pripadati samo še kakor hospitantje.
Oficijalna napoved, da prestopijo Italijani v opozicijo, nima druzega pomena, kakor da nam kaže, da Italijani niso mogli vlade s p r a-viti v nasprotje z Slovenci in Hrvati. Nam južnim Slovanom more biti le prav, da so Lahi konečno pokazali svojo barvo. Napačno bi bilo misliti, da opusti vlada zdaj proti njim vse obzire, a mogla bo dihati svobodneje, in tudi druge desničarske stranke bodo mogle energičneje podpirati naše zahteve, nego so jih podpirale doslej, ko so se vedno izgovarjale, da se mora z Italijani računati, ker niso v opoziciji.«
»Reichswehr« opaža: »Sklep italijanskega kluba nikakor ne oteži parlamentarnega položaja. Ob okolnosti, da jo klub vedno v oblasti tržaških kričačev, je bilo pričakovati, da jo preokrenejo tako.«
Povejmo z jedno besedo : italijanski poslanci so hoteli v parlamentarno vodo napraviti — luknjo. Ali voda se je stisnila zopet, pokoreča se fizičnim zakonom, površina je gladka zopet in zaželjene luknje — ni nikjer.
Is odsoka sa tiskovne stvari. V zmislu predlogov drž. posl. Pacđka naj bi se tiskovni zz-kon preosnovul nastopno:
1) Kolportaža naj bi bila dovoljena vsakemu državljanu, ki je dosegel 16. leto in ki ni bil kaznovan radi zločina ali kakega prestopka ali pre-greška, storjenega iz dobiČkarije in ki nima kake kužne in gnusne bolezni. 2) Kandidatne liste in volilni oklici o volitvah v deželni in državni zbor, v občinske in okrajne zastope naj se osvobode obveze do predlaganja politiškim oblastim in označevanja tiskarja in založnika. 3) O posamičnih spisih naj se omeji predlaganje takozvanih »dolžnih eksemplarov«. 4) O »popravkih« naj bodi uredniku dovoljen dokaz resnice. 5) Izvodki iz poročil o razpravah v državnem, deželnem zboru in delegacijah, ako odgovarjajo resnici, ne utemeljujejo nikdar kaznjivega čina. 6) objektivno postopanje naj se odpravi, oziroma omeji. 7. Zasebne tožbe radi razialjenja časti po tisku vaj se odvzamejo
porotnim sodiićem in naj se izroče učentm sodnikom, v kolikor se iste ne tičejo kakega državnega funkeijonarja radi njega državnega uradovanja.
Kdor pozna sedanje strastne boje, kdor vidi, kako n. pr. v Trstu politična in narodna strast dušiti v javnem življenja vsaki čut pravičnosti do nasprotnika, iu ako ne pozabi, da je porotnik podvržen vplivu javne struje, ta mora pač pritrditi posl. Pacaku, da bode bolje, ako se tožbe proti novinam izroče učenim sodnikom. Od le-tch je pričakovati, da bodo navadno sodili po — pravici in ne po kriterijih političnih struj. Taka sprememba bode torej le v varstvo prava na polju kazenskega sodstva.
K položaju. Včeraj so se sošli zaupniki vseh opozieijonalnih strank nemških. Predsedoval je dr. Funke. Ta komisija je jednoglasno odobrila sklep, v katerem je rečeno, da smoter tem konferencam je, da se določijo politiško-narodni postulati, ki so ukupni vsem Nemcem. Povdarjali »o, da ta inicijativa Nemcev ni v nikaki zvezi z na-merjano akcijo za parlamentarno sporazumljenje med Nemci, vlado in večino. Po daljši razpravi — tako pravi dotični komuni kć — so se uverili da med nemškimi strankami ni nobene razlik* gledd poti, po kateri jim je hoditi! Izvolili ao poročevalce za vsako pokrajino, ki morajo čim prej predložiti svoja poročila.	•
Kakor se vidi, je ta komunikć jako elastičen.
Domače vesti.
Mestni svtft tržaški je imel sinoči svojo II. letošnjo sejo.
Župan je prijavil, da je munioipij tržaški dobil na splošni razstavi v Turinu častno diplomo za — njega šole. In zopet ne moremo reči druzega o tem odlikovanju, nego: vsakdo po svojem ukusu !
Na to je svetovalec Josip Luzzatto in-terpeloval župana radi neke notice v »Piceolu«, v kateri je rečeno, da je neki občinski redar izjavil na sodišču, da zna le nemški in slovenski, zbok česar je bil torej tudi res zaslišan v slovenskem jeziku. Interpelant je vprašal župana, da-li mu je kaj znano o tem, in ako je res tako, da-li misli ukreniti najodločneje odredbe, da se odpravi tak kričeč nedostatek ? ! (Nas zanimlje stvar le v toliko, ker vemo, da so prav ti občinski redarji najsrdi-teji nasprotniki naši in da na trgih postopajo naj-brczohzirneje ravno se svojimi slovenskimi uople-menjaki.)
Preidši na dnevni red, so nadaljevali razpravo o kreditu za nadalje vrtenje vodovodnega rova pri sv. Ivanu. Zahtevani kredit 2000 gl. se je dovolil. Istotako se je vsprejel brez debate predlog municipalne delegaoije, da s« dovoli kredit 5000 gl. za izredna dela v statistiškem in anagrafskem uradu. Vsprejel se jo proračun ubožnice za 1. 1899. in delavnic za zanemarjeno mladino. Potem je bila zaupna seja.
Zopet hočejo interpelovati! In sicer zato, ker pride baje za voditelja okr. sodišču v Gorici mož, ki bode znal občevati tudi z večino prebivalstva. Taka odredba vlade je gotovo zločin, ki zasluži najmastnejo interpelacijo Blaža Lenaša!
0 brzojavki župana pazinskega županu tržaškemu piše »Jedinstvo« : Ta brzojavka je morala doleteti župana tržaškega ali tedaj, ko so italijanski prvaki iz Trsta, Istri in Furlanije v mostni zbornici — komedijašili, ali pa za časa obeda, ki ga je v Trstu priredil gostom. V enem in drugem slučaju je morala silno popariti one, ki so doznali zanjo. Onemu gospodu, ki je prečital to brzojavko, pač ni trebalo ledu na glavo onega dne!
Lopova in grabi j iva volka sta baje župnik Ellner v Vepriucu in kapelan Mihael Barbič v Poljanah. Tako trdi vsaj znani nesrečni Krstić v svoji »Pravi naši slogi«. Tako pisanje o poštenih ljudeh je pač Krstičevsko in se obsoja samo. Sreča le da strup takega človeka ne more doseči — poštenih ljudij. Celo dobro je, da Krstić piše po svoje. C'i m huje, tem prej se odpro oči tudi slepcem,
Lepo gospodarstvo. Iz okolice uam pišejo : Ako zahtevamo okoličani kako stvar, kako delo, kak vodnjak, kako luč, kako pot, tedaj nam pra-vijo signori na magistratu, da nimajo denarja.
Ko pa so prišli laški županje v Trst, dal jim je magistrat lože v gledališču. Koliko so stale
one lože nafto občino, ne vemo, a vemo žalil>ože, da no bili laški župani tudi na naše utroške tukaj.
Isti dan je priredil naš slavni magistrat veliko pojedino, kjer so pili in jedli laški županje in nežupanje. Stroške te pojedine in tega pitja nosi občina. In kdo plačuje občino? Mar ne tudi mi slovenski davkoplačevalci, mi okoličani ? Za naše denarje so gospAda pili in jedli. A da so še več popili in še več pojedli, povabili so ti naši signori Se druge laške župane. Ti, slovenski okoličan, pa molči in plačaj !
Ko bi že z nami ne delali tako, rekli bi ne nič. Ko bi nam vsaj ne pravili vedno, da nimajo za naše uajveče potrebe denarja. Ako bi dali rajše denar siromakom, ki trpe največo bedo v mestu in okolici, molčali bi; a da jedo in pijejo na naš račun, za naš denar in nas po vrhu še zasramu-jejo, to pa je že preveč. In da je zasramovanje še veče, pa vabijo šc laške župane, naj jim pomagajo klestiti po nas.
Da niso bili naši laški šjori lačni, vidimo že iz tega, da so imeli 7 jedil. Jedli so pečenko, jedli so štajerske kopune, tudi smetano so lizali. Salate tudi ni manjkalo. Tudi na črno kavo niso pozabili. Ker pa jo bil tudi kak »šnopsar« zraven, pili so tudi »konjak«. Vino so pili: rfzling in črno istrsko. Po vrhu pa še šampanjca.
Da niso bili lačni po takem kosilu, ni vraga! Da tudi žejni niso bili, za to so že skrbeli.
In mi okoličani nosimo naše krvavo zaslužen« novce na magistrat, da oni potem jedo in pijejo! Kaj res ni oblasti na svetu, ki bi mogla zabraniti in prepovedati laškim šjorom, da ne smejo našega denarja tako trošiti, ko je vendar na stotine ljudij, ki stradajo?!
Pravijo, da je bilo na pojedini 160 ljudij. Ako je vsak snedel in spil le za 5 gl., kar pa je gotovo premalo računjeno, tedaj najdemo, da je Slo po grlu laikih šjorov celih 800 gld. Ni čuda, da potem lakko kriče in nas zasramujejo. Koliko boljše bi bili storili, ko bi bili razdelili ta denar med reveže!!
»Un plccolo defratldo«. Današnji »Piccolo« ne more več drugače, nego da se spominja notice v našem listu, ki smo jo bili priobčili pod naslovom »Čudne razmere« o dogodkih v javnih ska-diščih. »Edinosti« seveda ne imenuje, ker sploh in načelno ne imenuje tega lista, ampak pravi le »un giornnle sloveno« ter povdarja, da je bila naša vest pretirana in tendeneijozna, kajti da se je dogodil le »un piccolo defrando« in da vsa diferenca znaša le 47 gld. 60 nvč. Tako da je izvedel od uprave javnih skladišč.
Tendencija je le na strani »Picoola« — tendencija, da bi pokril in zamašil, kar se je dogodilo in kar so zakrivili ljudje njegove stranke. Zvija se na vse strani, konečno pa priznava vendar, da je stvar že izročena državnemu pravdništvu. Glasilo z lesnega trga govori le o diferenci 47 gl. 60 nč., a ne pove, da je to diferenca enega dneva. O svoti bodemo torej mogli govoriti še le potem, ko bode preiskava dovršena. Saj pripoznava »Piccolo« sam, da se še vedno vrše zaslišavanja. In dotlej no prekličemo mi nijedne same besede. Ko-nečni rezultat utegne dokazati, da ta »defraudo« je bil »piccolo« samo: secondo »II Piccolo«.
Toliko v odgovor »Pieoolu«.
Stara pesem* Pišejo nam: Minoli teden je šel gosp. S. G., predsednik Vrdeljskega pogrebnega društva, na tukajšnji magistrat, da bi plačal davke za to društvo. Ker ni bil pri volji prepirati se, je govoril laški. Napravili so mu pobotnico za vse leto, toda ista ni glasila na pogrebno društvo, ampak na »Societft di pompe funebri«, kar pa našemu g. S. ni ugajalo nikakor!
Zahteval je, naj se na pobotnico napiše naslov kakoršen mora biti in kakoršnega je napisal c. kr. finančni urad. Mislite, da se je to zgodilo ? Ne, raztrgali so pobotnico in naš davkoplačevalec je moral zopet odnesti novce tja, od koder jih je prinesel!!
Čujemo, da se je pritožil na tukajšnjem o. kr. finančnem vodstvu in radovedni smo, kako se ta stvar reši!
Gosp. Zimmermannu pa priporočamo, naj nas reši teh afrikanskih — sitnosti s tem, da izposluje, da pobiranje davkov pride v njegovo področje, ker na magistratu so preveč siti in objestni, a, kar je še huje, preveč politike uganjajo.
»T a drugi«.
Lagati pa znajo! Pišejo nam: Dne J5. t. m. je imela italijanska » Beneficenza « (dobrodelno društvo) svoj običajni ples.
Druga leta je bil ta ples nekaka manifestacija ultralahonstva tržaškega, to je: udeležila se ga je ne samo tukajšnja italijanska kolonija, ampak tudi vse ono, ki prisega na »governo z lesnega trga« in pa na ultra irredentarski »Indipendente«. Z eno besedo: shajal se je na tem plesu ves Progresso !
Lotos je bilo to nekoliko drugače ! Gledališče je bilo res krasno odičono, toda — malone prazno, tako prazno, da so morali pozvati tudi plesalce iz redutne dvorane, da so malce pomašili praznino. Tega pa v Italiji ne smejo izvedeti, zato skrbita Čifut »Piccolo« in »Indipendcnte«, ki slikata vse v najlepših barvah, tako, da bi jima morali verjeti tudi mi, ako ne bi bili poučeni od oČevidcev. Ona dva sta videla vse gledališče prepolno, a kar je še več, je to, da »Piccolo« ve povedati, da se jc inkasiralo »grozno« veliko denarja!!! Lagati pa znajo, da se kar kadi! l)a, lagati znajo, na to si lehko vzamejo patent!
Mask je bilo res precejšnje Število, toda kakšnih ? Služkinje — tudi slovenskih je bilo vmes!!! — so igrale glavno ulogo.
Videte je bilo sem in tja tudi kako triko-loro, belo-zeleno-rudečo obleko, toda niti sence proti prejšnjim letom.
Fijaško popoln, ne pa slavje, je bil ta »ve-glione«, naj pa oni pišejo, kar hočejo!
To sem napisal zato, da vprvič, naši doznajo zopet enkrat, da letos smo le mi in mi Slovenci oni, ki moremo napolniti gledališče, in v drugo, da naši ljudje spoznajo, koliko je verjeti laškim ro-goviležem!	Eden od »veglione«.
Narod parasltov. Pišejo nam: Sedaj, ko uprizarjajo Lahi uprav divjo gonjo proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu, ne zamujajo laški govorniki nobene prilike, da bi ne obrekovali Slovanov z naslovom »narod parasitov«.
Kaj pomenja beseda parasit ? V naravoslovju smo se učili, da prištevamo k parasitom one živa-lice, katere žive na telesu drugih večih živalij. S tem lepim pridevkom »parasit« drznejo se trditi laški signori, da živimo mi Slovani na račun Lahov.
Ako hi baš Lahi ne bili purasiti, ako bi oni ne hoteli šopiriti se z našo krvjo, z našo zemljo, z našimi močmi, prlpoznali bi: v Trstu je mnogo Slovencev, mi hočemo, da ostanejo Slovenci, ker nočemo, da bi se mi šopirili žnjimi; napravimo zato na vseh laških šolah slovenske paralolke; mi Lahi hočemo ostati Lahi a Slovenci naj ostanejo Slovenci!
Ako bi res ne bili parasiti, rekli in delali bi tako. A kako delajo sedaj in kako nekdaj ? Poita-lijančevali so nas, trgali nam iz srca ljubezen do naše domovine, trgali nam naš jezik, trgali nam našo zemljo. Na račun slovenske krvi, na račun Slovencev, na račun poitalijančenih Slovencev so oni živeli; na našem slovenskem telesu hočejo oni sesati, na našem slovenskem telesu hočejo oni živeti. Kedo je torej parasit, mi ali oni ? Mi, ki nočemo drugega, nego, naj Slovenec ostane Slovenec, ali pa Lahi, ki se hočejo množiti z našim ljudstvom, na naš račun, na račun slovenskega naroda ?!
Smrt vsled stekline. Truplo onega nesrečnega Marvč, ki je umrl vsled pasje stekline, so razparali včeraj v navzočnosti mnogih zdravnikov. Toda v vsej notranjosti trupla ni bilo ničesar posebnega, vsi deli so izgledali kakor zdravi.
Tamburaški zbor „Narod" v Nabrežlnt
bode imel svoj prvi letni občni zbor dne 2. febru-varja ob 3. uri popoludne v društveni sobi. Na vsporedu bodo volitev odbora in razni pogovori. Vabljeni so vsi društveniki in prijatelji društva.
Županstvo Loški Potok je pristopilo zavodu sv. Nikolaja kakor ustanovnik z doneskom 40 K, županstvo Rovte je podarilo 10 K, in Litija 20 K. Nadalje so pristopili kakor podporniki: gospa Ur-bančič Terezija 2 K, gospica Urbančič Olga 2 K, Karlin Jurij 6 K, Zorzut Rezika 4 K, Doleneo Milena 2 K, Repnič Valentin 2 K, Legat Helena 4 K, A. F., Klemene Marija 4 K, Skakoc Marija 2 K, Golja K. podarila 6 K.
Prisrčna hvala vsem podpirateljem in dobrotnikom zavoda.	O d b o r.
Vipavska železnica. Minoli teden se je vršil politički obhod od 2<).o do 2H»/+ km. to je, do Ajdovščine. Sprejeli so spremembo, namesto prvotno črte na lTstje čez Cesto v Ajdovščino. Načrt za kolodvor v Ajdovščini se je npremenil v toliko, da bo kolodvor za 70 m. bližje od trga, kakor je bilo prvotno namenjeno.
1000 gld.,. katere je uplačala občina Smarijo pri Ajdovščini, povrne ajdovska občina šmarijski radi opustitve črte na Ustje.
Kakor smo lansko leto že obširneje poročali, dela goriški deželni odbor z vsemi silami proti vipavski železnici, in nikakor ni pripravljen prispevati s 100.000 gld., katera svota se je bila v to svrho določila že leta 18U2. v deželnem zboru. Gotovo pa je, da ga prisilijo do tega prispevku kijubu vsemu zvijanju.
Italijani delajo Slovencem povsodi škodo, in tako ovirajo tudi građenje vipavske Železnice.
»Soča«.
Zopet Jeden znanih tlčkov. V Korminu so orožniki priprli nekega »signora« Camillo de Lorenzia, ker je žaljivo govoril o naši cesarski hiši.
Izpred dež. sodlsča. Včeraj so bili na obtožni klopi deželnega sodišča Josip Racman pok. Andreja, Josip Vergon, Josip Racman Josipov, Josip Vergon Matejev in Anton Racman, zatoženi radi težkega telesnega poškodovanja. Josip Vergon Matejev je dobil 5 mesecev, vsi drugi po 4 mesece, izvzemši Anton Rucmana ki je bil rešen obtožbe.
Iskali so ga a bil Je v zaporu. Nekega Ivana I. so njega svojci pogrešali že par dni. Iskali so ga povsodi, toda zastonj. Slednjič so vendar izvedeli, da sedi v ulici Tigor, ker je ob-dolžen, da je razžaljivo govoril o naši cesarski hiši.
Različne vesti.
Konec sveta je po mislih nekaterih straho-petežev prav blizu. Dne 13. novembra t. 1. trči namreč repatica »Biala« (tako se imenuje po svojem prvem opazovalcu) ob našo zemljo, in potoni — adio solzna dolina! To je isti komet, čegar »glava« seje nekdaj, pred strmočimi astronomi, razletela v dve polovici, ki sta se postavili vsaka na čelo svojemu krdelu ter šle potem, kakor nekdaj svetopisemska očaka, vsaka svojo pot, čedalje bolj razsebi. Nekaterniki se bojijo, da ta zvezda poskusi izvesti svoje očividno rcvoluoijonarne nagibe tudi na naši zemlji. Pa ni tako hudo ne !
Zvezdoslovci so sicer res pogodili, da bode med 12. in 14. novembrom ta čudna »metla« pometala po naši materi zemlji; ker pa je ta starica precej trdih koBti, ni se nam bati, da bi jo spravilo to »božanje« iz ravnodušnosti, oziroma ravnotežja. Nasprotno, le za repatico bo imel zlih posledic ta prijateljski objem.
Znano je namreč, da je med posamičnimi deli kometovega repa, prav kakor v nekaterih državah med posamičnimi narodi, zveza precej rahla ; in če so prišle te sestavine v obližje druge zvezde, dogaja se, da jih nepremagljiva sila privlačnosti izvablja iz repatičinega spremstva v »delokrog« druzega nebesnega telesa, ter da kakor aeroliti — meteori, utrinki — padajo na isto.
Na ta način je postala itak že razdvojena četa »Bialina« precej redka. Zadnja desetletja ni se niti več opazoval ta gost, ki bi se sioer imel povračati vsakih Glet v naše obzorje. Le velika množina utrinkov jc naznaujala nekdanjo »Bialino« veličastvo.
Letos pa se bližamo, po računih zvezdo-zuanstva, jednemu večjih ostankov razgnane »Bialino« armade. Od todi strah, da bo kmalu — sodnji dan.
Ako pomislimo, da so so sestavni delci ko-metove »metle« tako drobni, da skozi iste lahko opazujemo najmanjše zvezdice na nebu, dočini nam že sopar ali dim prikrije lahko tudi mesec, razvidi mo, da je ta strah neutcmljcn. Mogoče je sicer, da se nahaja v tej skupini Še tudi kaj debelejih kosov; no, te bodemo opazovali kakor krasne meteore, manjše meteorite in navadne utrinke. Možno je tudi, da prileti tak žareč kamen (aerolit) z zraka bas na glavo kateremu izmed Evinih otrok, kar se tudi dogaja, in siocr vsakega Htoletja povprečno enkrat, kakor nas uči vsevedna gospa statistika.
Z* tekoče »toletjp pa amo že plačali nndzemskim aiočein ta davek v obliki človeške žrtve; zato aionda ne lw> niti take nesreče. Ko bi ne bil prepričan o tem, bi se jaz tudi ne upal pisati tako porogljivo o »llialini« metli. Sedaj pa se nič ne boj i m 13. novembra. In tudi vam se ni treba nič bati.
Zadnji vojak Napoleona I., Angelo Mabera, je umrl te dni v Campolasso. Bilo inu je 100 let, Hranil je pohvalno listino imenovanega cesarja. Pozneje je vojeval v četah Garibaldijevih.
Premestitev. Kakor se poroča iz Zagreba, preseli se prihodnje jeseni tamošnji }>olk štev. 63. F. M. Lavdon v novo garnizijo na Dunaj.
Ponarejalci vina prihajajo »na kant«, ako se jih nadzoruje. Tako se je zgodilo peštanski tvrdki Engel in sinovi, ki si je pridobila nekako svetovno »slavo« v tej stroki. Sedaj, koje napela dotična oblast druge strune, mora likvidirati. Tudi v nas bi trebalo izvestnim trgovcem z vinom potrkati na prste, pa izdatno.
Nekaj za »nežni« spol. V Koreji vlada čuden običaj, da je po solnčnem zahodu dovoljeno samo ženskam, da se smejo pokazati na ulici, do-čim morajo možki najdalje uro po zahodu solnea biti doma; ako pa se po noči, o »ženskem času«, pokažejo na idici, so ostro kaznovani bičem in zaporom. Slabeji s|k>1 v Koreji se torej lahko sprehaja po ulicah pozno v noč, med tem ko morajo možki doma čepeti.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
DnnaJ 27. (Zbornica poslancev). Med došlimi spisi je nujni predlog poslanca Zanetti-a o uravnavi rek in potokov v politiškem okraju Gradiška in za zistemiziranje nadzornikov rek; nadalje nujni predlogi poslancev Angeli-a, Bartoli-a in Lenassi-a, s katerimi se poživlja vlada, naj zasnuje na Primorskom italijanskih ljudskih, meščanskih in srednjih šol, učiteljišč in italijansko vseučilišče, dotlej pa uaj se pripoznavajo diplomi o študijah, izvršenih na visokih šolah v kraljestvu italijanskem; konečno nujni predlog poslanca Ver-z e g n a s s i - a radi bede v okraju červinjauskem. Seja se je začela doslovnim čitanjem uloženih predlogov in interpelacij. Čitanje traja še.
Dunaj 27. (Zbornica poslancev). Po drugem glasovanju po imenih se je predlagalo, naj se zakon o zboljšanju plač državnim služnikom postavi kakor prva točka dnevnega reda današnje seje.
Poslanci Spi uči d, grof Coronini in tovariši so interpelovali vlado radi postopanja s slovenskimi delavci v javnih skladiščih.
Duuaj 27. Ker je letos radi žalovanju na dvoru odpal običajni sijajni obed, se je cesar podal osebno na nemško poslaništvo, da sporoči svoje častitke nemškemu cesarju Viljelmu povodom roj-stvenega dne.
Budimpešta 27. Pogajanja so prišla v boljši tir, ker je opozioija jela odjenjevati. Vsled tega se nadejajo vladni krogi, da opozioija odjenja tudi glede dovoljenja proračuna, s čemer bi bila odpravljena tudi zadnja težava.
Budimpešta 20. (Zbornica poslancev.) Po odobrenju zapisnika zadnje seje je opozioija zahtevala tri glasovanja po imenu. Potem so so nadaljevala ona glasovanja po imenih, ki so že bila prej na dnevnem redu.
London 26. Državni tajnik za notranje posle, Kidlev, je govoril včeraj v Blackportu. Rekel je, da je angležka vlada doposlala ruskemu carju jako simpatičen odgovor glede mirovne konference ter da odpošlje tudi odposlance na to konferenoo. Govornik priznava sicer, da so tej konferenci velike težave na potu, vender se nadeja dobrega vspeha. Vsakako pa je mogočno brodovje v neizogibno potrebo Angliji.
Najnoveja trgovinska yest.
»W-YorIi27. januvarja (Izv. brzojav.) Pšenica za januvarja H6'/» za maj 1«,"/». za niare 856/» Koruza za maj 43% Mast 507.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga |»ohl*tra y.a jedilnic?, spalnic«' in spre- (( jemnlt?, «lmnlc in peresni*, orledal In železnih blagajn, po eeiiuli, da se ni bati konkurence.
lOO do 300 gld.
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
URAR
sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice.
Friderik Colja,
raznaSnlee „Edinosti" in vratar, Via Solltarlo It. •.
F I LIJALKA
c. kr. pri?, astrijsta krita zavoda
za trgovino ln obrt y Trstu.
Hovoi m vplačila. V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 2'/t°/0
n 3 V/,
30-
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2 V/o 3-mesečni „ 21/.0
»	n 2>/,°/o
□a pisma, katera ne morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah.
Okroint oddal.
V vredn. papirjih -J"/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obrest Nakazalo«
na Duuaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Sibinj, Inomost, Czovec, Ljubljano, Line, Oloniue, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez trofikov.
Kupnja ln prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku 1°/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod nnjumestnejšimi pogoji. Predaj ml. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako nmestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano, iemajo se v polirano vrednostni papirji, zlati ali sre mi denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. NnSa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Spre£
PRSNI PRAH (prah za izvoščeke)
(ne kaSIJaJ).
najbolje sredstvo proti ka&lju, hripavosti, zaellianju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam.
Skatljica z navodilom po 30 nvč. Dobiva se jedino v
lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih"
občinska palača, Trst.
_ Zunanje naročbe izvršujejo se obratno poŠto.
Nainanilo.
Podpisana naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu, da prodaja v svoji g»>stilnioi v ulleo Molili srrande stv. 6.: istrsko in dalmatinsko črno vino najboljše vrste. Prodaja tudi vipavsko belo in pivo v s te k len i ca h-Kuhinja je vedno pre s k rbj en a z g o r-k i m i i n m r z 1 i m i jedili. Priporoča se za obilen obisk osobito o priliki narodnih plesov.
Udana
Rep Marija.
Gostilna na prodaj!
Nji. prodaj je dobro obiskovana slovenska gostilna na primernem kraju mesta. Gostilna domina do 10 gld. dobička na dan. Pojasnila daje Jože Todoplvec v kavarni »Commercio», bodisi ustmeno ali pismeno.
Rionione Airiatica di Sicorta r Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah In morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in rešena Mva dne 31. decembra 1892.:
Glavnica druStva......gld. 4,000.000-—
Premijna reserva zavarovanja na
življenje.......... 13,326.346-98
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju.......... 1,632.248-22
Premijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju............„ 49.465-07
Reserva na razpolaganje ...	,. 500.000-— Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (A) . .	„ 338.822-42 Reserva zavarovanja proti preini-
njanju kurzov, bilanca (B) . .	„ 243.331*83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na Življenje ...	„ 500.000-— Občna reserva dobičkov ...	„ 1,187.164*86
Urad ravnateljstva: Via ValdiriT« »t. 9, (▼ lastni hlilj.
TEODOR SIiABAJTJA
srebrar
milo« Morem iS y GORICI Kor*m
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkveno posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v Ognju po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
se prodaja, razun v drugih navedenih tobakarnah, tudi
najužnem kolodvoru.
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja ▼ Trsta dvakrat na dau razun nedelj lu praznikov.
>
Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob .	7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo
izdanje o i*. uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21*—; samo večerno izdanje gld. 12*—, (poslednje zadostuje za naročnike popoluoma). Posamezne številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:
Piazza Caserma št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via 8. Michele St. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo St. 30. — (Jampo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caserma St. 13. — Via Belvedere St. 21. — Via tihega St. 2. — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion St. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto Št. 18. — Piozza Barriera. — Via 8. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Žkednju pri gosp. Antonu Sancin (l)rejač) in pri 8v. Ivanu pri gosp. Ani vdovi GašperSič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa 8chwarz v Šolski ulici.
i
Slovenci! Naročajte, podpirajte in Sirite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovcuoev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskoga naroda na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je rnofc!"