6t. 92. V Gorici, v sredo dne 16. novembra 1904 Tečaj HUKNT lahaja dvakrat na teden, in sioer v sredo in oboto ob 11. uri predpoldne ter stane z lrrednini prilogami ter a .Kažipotom* ob novem letu vred po oSti prejemaiia ali v Gorioi na dom poSiljana: Vse.leto .......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 Setrt leta....... 8 , iO , , , 170 Posamifine Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniStvo. tf„* .Gosposki ..ulioj t; dtv. 7, v Gorioi v cGoriSki Tiskarni« A. GabrSSek vsak * anš od 8. ure zjutraj do 6. zveoer; ob nedeljah pa oku, ali morda še kje dalje, se mi dozdeva kot nekako neistinito bitje, oropano realnega obstanka, nekako zlo, ki ima priti tako kakor na primer pride smrt, na katero se vendar vedno ne misli. Toda včeraj me je doletel nekak memento. To je drobna in navidezno najnavadnejša stvar! Angelica je prejela zarano pri čaju dvoje pisem. Teta jo je vprašala, ali ji je pisal mož, in ona ji je odgovorila: »da!« Ko sem to slišal, sem začutil tak utis, kakoršnega mora začutiti obsojenec, ki je na večer pred svojo smrtjo imel sladke sanje, iz katerih pa ga sprebude" z naznanilom, da je že čas, da si dstriže lase, na kar mora iti pod gilotino. Zagledal sem nakrat 2 vso izrazitostjo, katero se ,nisem še toliko zavedal doslej, vso svojo nesrečo. Ves dan mi je ostal ta zlokobni občutek, tem bolj, ker me je teta kakor nalašč mučila. Angelica je hotela odložiti čitanje pisem na poznejši čas po čaju, med tem je teta zapovedala citati ju takoj, na to pa je jela izpraševati, kako se počuti Kromicki? »Hvala lepa, dobro!* odvrne Angelica. »Pa kako se mu tam godi?« »Hvala Bogu! Piše, da nepričakovano dobro.« »Kedaj se vrne?« »Pravi, da takoj, ko mu bo mogoče.« In jaz s svojo občutljivostjo sem moral poslušati ta vprašanja in te odgovore. Ko bi bili teta in Angelica pričeli nekak neistinit, ciničen razgovor, ne bili bi mi bolj potrgali ž njim mojih živcev. Od svojega prihoda v Plošev sem to pot začutil prvikrat nevoljo in nekako jezo do Angelice. »Imej vsaj nekoliko pomilovalnega nagiba ter ne govori v moji navzočnosti o tem človeku — ne zahvaljuj se v odgovorih na vprašanja po njegovem zdravju in ne reci: Hvala Bogu!« — sem si mislil v duši. Med tem pa je ona odprla drugo pismo; pogledavši na datum, je dejala: »To je starejše« — in jela ga citati. Zrl sem na sklonjeno .njeno glavo, na njene lase, na povešene njene trepalnice — in zdelo se mi je, da to čitanje traja ne-znosljivo dolgo. Ob enem sem razumel, da te ljudi, to je njo in Kromickega, druži ves svet skupnih koristi] 4n ciljev, da ona sta zvezana z nerazvezljivimi vezmi in da vsled neizogibnih vzrokov se ona morata začutiti zvezana drug z drugim. Spoznal sem, da jaz stojim in bom stal vedno zunaj, tudi takrat, ko bi si celo pridobil njeno vzajemnost. Doslej od prvega mojega seznanenja z Angelico, sem se čutil v globeli propada tako, kakor se čuti globel brezna, katero zakriva megla. Sedaj se je megla razpršila in zagledal sem brezno, kakor je široko in globoko. Imam pa vendar to posebno lastnost, da pod neizmernim pritiskom se začenjam razpenjati. Moja ljubezen ni smela doslej hoteti česar si bodi, toda v tem hipu je nevočljivost jela obupno zahtevati ugonobitve in poteptanja vseh teh neizprosnih pravic, teh vozlov in teh pritiklin. Angelica je čitala samo par minut; med tem časom pa sem prekoračil celo skalo nadlog, tembolj, da so me, kakor po navadi, tlačile tudi druge misli, ki so bile obenem analiza in kritika osnovne bolesti. Evo, rekel sem sam sebi, da to razburjenje in ta grenkost, katero čutim, imajo nekaka smešna znamenja nekih ženskih čemernostij; — dalje sem si mislil, da s takimi živci se ne da živeti, in končno sem se vprašal: ako te ža taka preprosta stvar, kakor je trebuje odločnih mož, ki znajo vsekdar nastopiti za narodove pravice. Klerikalci taki možje niso. Zaraditega, slovenski votilci, po-medite s takimi Pajerjevimi hlapci! C. kr. realka v Gorici. Vprašanje d|ež. poslanca Aloj. Štreklja na Nj. Vzvišenost ministra za uk in bogocastje. V pokneženi. grofi ji Goriški in Gradiški nemščina ni deželni jezik. Da sta pa obe srednji Soli, namenjeni našemu prebivalstvu, z nemškim učnim jezikom, je dokaz, kako osrednja vlada zaničuje avstrijske podanike Slovensko in italijansko ljudstvo že od nekdaj zahteva gimnazijo in realko v svojem jeziku. — Željam po slovenski gimnaziji je hotela vlada vstrefii s .... c. kr. pripravljav-nico, ki naj pripravlja te preklicane slovenske paglavce za nemško gimnazijo, — hrepenenju prebivalstva po realki v deželnih jezikih pa je vlada odgovorila a tem, da nam je poslala nesposobnega ravnatelja, trdega in ošabnega Nemca, ki naj s svojo germansko brezobzirnostjo uničuje našo mladež, katera hrepeni po višji izobrazbi. Od 10-Ietnih dečkov se zahteva že dobro poznanje nemškega, torej ne-deželnega jezika,ako hočejo biti deležni realne izobrazbe,toda ravnatelj tega zavoda ni zmožen deželnih jezikov, on se ne more razgovoriti s strankami iz tega ljudstva, kateremu naj služi. Ravnatelj c. kr. realke v Gorici je začel pa tudi samolastno uvajati obveznosti di-jaštvu in profesorjem, kakoršnih pred njim ni bilo, jih ni na nobenem državnem zavodu in — ne čutimo za nje v Gorici prav nikake potrebe, ker hočemo imeti dobro realko in ne kak strankarski, jezuvitski kolegij! Posledica takih izrednih razmer je ta, da redni profesorji bežijo is Gorice ali pa nočejo sem priti, kar je ravnatelju Se ljubše, da more klicati v deželo po svojem srcu in ukusu suplente iz svoje ljubljene Tirolske in drugih nemških dežel. Zdaj je na realki kar 9 suplentov, torej več nego profesorjev, in med temi je en sam, ki razume en deželni jezik. — Povsod po svetu so uradniki, učitelji zaradi ljudstva, pri nas na Goriškem pa je ljudstvo tu zaradi takih suplentov in učiteljev, otroci že morajo znati njihov jezik, da, celo njihov tirolski dijalektf, njim pa ni treba znati deželnih jezikov! In ti suplenti so metla v roki ravnatelja,' ki pometa ž njimi slovenske in laške otroke iz šole! Ti suplenti se niti ne potrudijo, da bi govorili vsaj pravilno nemščino, marveč golčijo vsak svoj dijalekt, io naše mladeži pa se skrajno brezobzirni in brezsrčni! Kaj njim to mari, ako tudi vsi naši otroci propadejo, bo vsaj imelo na naših tleh dobrega kruha več takih ljudij, kakoršni so sedanji nemški suplenti. Za vsprejemne izpite so bili prej vedno določeni starejši profesorji, ki že poznajo zavod veliko let in poznajo ljudstvo, iz katerega prihaja mladež na realko. Profesorji so razumeli jezik ljudstva, kar je toliko bolj potrebno ob vsprejemnih izpitih. — Letos pa je ravnatelj poveril ta posel mladim nemškim suplentom, ki so prav po mesarsko in proti jasnim predpisom opravljali svoj posel v veliko škodo naše mladeži in starisev. Otroci, doSli z dežele v mesto, kjer jim je vse novo, tuje, čudovito, so plašni že sami po sebi, a postavljeni pred stroge eksaminatorje, ki jih srepo, neprijazno gledajo ter izprašujejo tako kakor rojene Nemce, ne odgovorijo p o volj no cesto niti tedaj, ako tudi znajo. Ako pa iz-prašujoči profesor izpregovori par prijaznih besed v dečkovem jeziku ter ga tako obodri, se deček strežne, dobi pogum, odgovori po-voljno in izpit je napravljen. htevali od otrok veliko več nego je predpisano, zahtevali so od naših otrok več znanja nemščine nego ga zahtevajo predpisi od nemških otrok. — Predpisano je: .spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja spretnost v analizov?~Je prostorazširjenih stavkov, poznavanje pr*«•:>-pisnih pravil.* Toda od naših otrok se je zahtevalo, da prečitane nemške sestavke prosto pripo veduje jo ssvojimi besedami. Umevno je, da haj takega, kar je komaj v 3. ali 4. razredu mogoče, otroci niso zmogli in — padli so, izgubili so jedno leto ali pa jim je realka za vedno zaprta. Ker se o dajanih vprašanjih ne vodi nikak zapisnik in ker ravnatelj tega dejstva sam ne potrdi, je mogoče dognati resnico le s — pričanjem propadlih dečkov. Nekateri stariši so se pritožili, a odgovor so dobli nepovoljen, toda poslajen z zagotovili, ki se ne morejo izpolniti, ki pa dokazujejo -— slabo vest. O ravnatelja samem pa dostavljamo le še eno opazko, da je ob nastopu službe zagotovil, da se v 6 mesecih nauči za potrebo slovenski, toda on, velik katoličan, te besede ni držal. Z ozirom na vse to vprašamo: 1. Ali so Vaši Vzvišenosti znani abnormalni odno-šaji na c. kr. realki pod novim ravnateljem ? % Kaj misli V. Vzvišenost ukreniti, da bo c. kr. realka služila potrebam naSega ljudstva ? V Gorici, dne" 10. nov. 1904. Daokarije in financa. Vprašanje . deželnega poslanca Aloj. Streklja na Nj. Vzvišenost gospoda finančnega ministra. Finančna uprava v naši deželi daje že od nekdaj neprenehoma opravičenih pritožb slovenskega prebivalstva. Tudi v tem zasedanju je že bila predložena jedna interpelacija, ki pojasnuje vzroke, zakaj finančni uradi postopajo tako, da Slovence žalijo celo tedaj, ko le-ti nosijo svoje novce v državne blagajne. V tej interpelaciji pa obračamo pozornost Vaše vzvišenosti na nekatera kričeča ža Ijenja, preziranja slovenskega prebivalstva, kateremu so razni finančni uradi namenjeni. C. kr. davkarije povsod uradujejo Italijanom v italijanskem jeziku. Tudi ekseku-cije in uknjižbe v zemljiško knjigo se izvrše v italijanskem jeziku. In to je prav 1 Toda iste c. kr. davkarije so pa nasproti Slovencem pravcate ponemčevalne ko-vačnice! Ako Slovenca zaradi neplačanih davkov rubi ali se uknjiži na njegovo .posest, tedaj se poslužuje edino le nemščine, Slovenec dobiva / deželi, kjer ni Kuncev, od c. kr. oblasti nemška plačilna povelja in nemške uknjižbe! Na slovenskih tleh maže torej c.kr.oblast zemljiške knjige — po nemško! Koliko sitnostij in troškov nastaja cesto ljudem radi tega, ker ne ved6, kaj jim je bilo poslano v hišo! — Ker pa se isto godi med Italijani le v laškem jeziku, je to kričeč dokaz o škanda-lozoi dvojni meri c. kr. urada! Finančni uradi med Italijani so tako-rekoč italijrnski, zunaj in znotraj ni veliko čutiti nemščine. In to je prav! Isti uradi v isti deželi med Slovenci pa so ognjišča ger-manizma, odkoder se s Slovenci uraduje le nemški, vsi napisi so nunski, izdajajo se nemške listine, nemške pobotnice itd. Čolni prejemnik pri RobiaTjena zahtevo stranke, da hoče slovensko pobotnico, odgovoril tako, da je ne sme dati, ako se noče pregrešiti proti predpisom. — Trafikantom se izdajajo nemške ali nemško-laške .licence*. Z ozirom na vse to vprašamo: 1. Kako more c. kr. finančno minister-stvo dopuščati, da davčni uradi v isti deželi uradujejo z italijansko manjšino v njenem, italijanskem jeziku, — s slovensko večino pa v nemščini, ki niti ni deželni jezik ? 2. Ali hoče Nj. Vzvišenost odrediti, da c. kr. davkarije zanaprej uradujejo s Slovenci le slovenski? 3. Ali hoče Nj. Vzvišenost dati finančnim organom v deželi navodila, da morajo na zunaj in znotraj pokazati lice ljudstva, med katerim poslujejo, ter uradovati ž njim le v njegovem jeziku? V Gorici, dne 10. novembra 1304. Ponarejevanje vin in razpeCa vanje ponarejenih ali pomnoženih vin. Vprašanje dež. poslanca dr. Henrika Turna in tovarišev na Nj. Ekscelence ministre notranjih zadev, poljedelstva, pravosodja in trgovine. V vseh avstrijskih vinorodnih deželah so se sklenile po deželnih zborih resolucije, naj bi visoka vlada varovala interese vinogradnikov posebno s tem, da prepreči ponarejevanje vin in razpečevanje ponarejenih ali pomnoženih vin pod imenom pristnega • vina. Radi velike važnosti zdravstvenih ozi- / rov pri razpečevanju živil se je izdal tud zakon z dne 16. I. 96. št. 89. Kljub temu pa vinogradniki dosedaj niso imeli od te strani nikakega varstva. Vsa stroga kazenska določila radi ponarejanja vin ostalaso na papirju in menda v primorskih deželah sploh niso prišla še v uporabo, ne zaradi tega, ker bi se tu ne prestopala določila navedenega zakona, marveč zaraditega, ker se policijske, kazenske in politične oblasti ne brigajo za to, da bi se spravili vsi slučaji prestopa tega zakona na dan. Nasprotno je javna tajnost, da se v tržaški okolici in v Trstu samem ponarejajo in proizvajajo umetna vina v veliki množini, bržkone vsaj v taki, kakor znaša kvantum vvažanega italijanskega vina. Je javna tajnost, da prihaja z Ogerskega velika množina ponarejenega in izprijenega vina. Za vse Jopa imajo policijske, politične in kazenske oblasti slepe oci. Se več! Govori se celo, da je policijskim in političnim oblastim v Trstu znana tvrdka, ki se peča s proizvajanjem in razpečavanjera zdravju škodljivega ponarejenega vina; da pa se ničesar ne stori, ker je ta tvrdka ugledna in bogata, ter se nikdo ne upa stopiti blizu. Ako je ta okoliščina taka, kakor se govori med dobro poučenimi krog', potem kazenska, policijska in politična oblast ne le, da ne stori svoje dolžnosti v varstvo zakona in v izvrševanju zakona, marveč tudi krši višje dolžnosti. Od vseh predlaganih sredstev, preprečiti ponarejanje vin, so več ali manjprekar-nega pomena vsa izven kazenskega postopanja po sodniji. Le sodni oblasti je dana moč, da nenadoma pristopi ter na licu mesta z zvedenci konstaUra ponarejanje in prestopek kazenskega zakona. Le kazenska sankcija, nepristransko in energično izvrševanje stori konec očitni zlorabi zakona »n oškodovanju ene najvažnejših panog narodnega gospodarstva. Poličnira oblastim po policijskih organih, ki nadzirajo trgovsko in indu-strijalno statistiko, pa bode megoče spraviti na dan vse sumljive slučaje in take ovaditi sodni oblasti. Le ker vsi ti organi dosedaj niso vršili svoje dolžnosti, bilo je mogoče, da se ponarejanje vin in razpečavanje istih vrši še v veliki meri nekaznovano in v posmeh obstoječim zakonom. Raditega podpisani vprašajo: 1.) Ali je V. E. znana okoliščina, da se } na Primorskem proizvaja velika množina po- ' narejenih, zdravju škodljivih vin, ki se raz- l peča vajo brez vsakega nadzorstva in mo- " tenja od strani nadzorovalnih oblastij? 2) Ali so V. E. voljne ukreniti, da se glede]proizvajanja in prometa ponarejenega vina ukrene potrebno, da se občinstvo o kvaliteti vin, ki prihajajo od gotovih tvrdk, pouči, da sej primernim potom po organih javne oblasti natačno poizvedo vsa obrato-vališča s ponarejenimi fin umetnimi vini ter tvrdke z dotičnimi kvantitetami proizvajanega vina razglasijo primernimJpotoin oz. po okrožnicah ? (Dalje t prilogi.) to, da mož piše svoji ženi in ona čita njegova pisma,! pripravi povsem ob ravnotežje, kaj še le bo takrat, ko on semkaj dospe in ko boš videl in potrdi njuno vzajemno pristojnost? Odgovoril sem si v duhu: »Ubijem ga!« in ob enem sem čutil vso smešnost in budalost tega odgovora. Lahko je razumeti, da me podobna vprašanja niso pomirila. Ko je Angelica jenjala citati, je zapazila takoj, da se nahajam v nekakem nenavadnem stanju, in jela me je nemirno ogledovati. To je ono sladko razpoloženje, ki potrebuje na vsak naSin prijazne atmosfere okrog sebe, ker drugače pride slabo in strašno. Spominjam se, da ob času, ko stari Hvastovski ni hodil na hrano k sinu pivovarju, marveč je obedoval v palači in se je teta vsakokrat pričkala ž njim, Angelica, dokler se ni prepričala p praznoti tega pričkanja, istega ni mogla prenesti. Sedaj jo je oči-vidno vznemirila moja razburjenost, dasi si njenih vzrokov ni mogla domisliti. Nekekrati je omenila koncertov Klare, ali obenem je vprašal njen pogled: Kaj ti je? Tod; jaz sem ji odgovarjal s hladnim pogledom, nisem ji mogel oprostiti niti teh pisem, niti razgovora s teto. Takoj pa čaju sem vstal ter rekel, da moram odriniti v Varšavo. Teta je hotela, naj počakam na obed, po katerem bi imeli po prvotnim načrtu oditi skupno na koncert. Toda odgovoril sem ji, da imam še opraviti v Varšavi, in v resnici sem želel ostati sam. NaroČil sem, naj za-prežejo konje, med tem pa je teta rekla: »Rada bi se prikupila Hilstovi, in pravkar premišljujem, ali ne bi kazalo povabiti jo za en dan v Plošev?« Teta je očividno smatrala povabilo v Plošev za tako veliko nagrado, da je celo omahovala, če morda ta nagrada za Klaro ne bo prevelika. Crez trenutek se je oglasila znovič: »Ko bi bila prepričana, da je to oseba iz povsem dobre družbe...« »Hilstova je prijateljica rumunske kraljice,« ji odvrnem nestrpljivo, »in vsako leto prebije pri njej nekoliko tednov. Ako bo to služilo komu v čast, služilo bo nam.« »No, no!« je zamrmljala teta. Pred svojim odhodom se obrnem k Angelici: »A ti, ali greš s teto na koncert?« »Moram biti pri materi, a vrhu tega moram pisati pisma.« »Ako gre tu za občutke zapuščene soproge, nočem delati ovir.« Ironija teh besed mi je prinesla za trenutek olajšavo. ,Naj ona ve, da sem ljubosumen', sem si mislil. Ona, kakor teta in njena mati, spadajo med ženske angeljske vrste,« ki ne verujejo v zid. Naj vendar spozna, da jo ljubim, naj stopi ta misel vanjo, naj se spoprijazni s tem pojmom, naj se jame ž njim vznemirjati, naj se bori ž njim. Uvesti v njeno dušo tako tujo, razkrojno snov, tako vretje — to je gotova zmaga. Bomo videli, kaj bo še dalje. Bila je to zame hipna olajšava, toda velika, podobna zli radosti. Precej pa, ko sem se nahajal že v kočiji, me je prevzela jeza in ne vol j a na samega sebe. Ta nevolja pa je izvirala iz tega, ker em čutil, da vse to, kar sem dejal in mislil, je samo na sebi tako malenkostno, oprto na prerafinirane in svojeglavne živce, vredne histerične ženske, ne pa moža. Imel sem težavno potovanje v Varšavo, težav-nejše nego takrat, ko sem po poslednji vrnitvi poto- val prvič v Plošev. Domislil sem si, da ona grozna nesposobnost za življenje, katera leži kakor fatum nad meni podobnimi ljudmi sploh, a nad menoj še posebe, izvira iz tega, da ženska vrlina nadkriljuje v naših značajih moško. Nočem reči, da smo se že fizično pože-nili, da smo postali plašljivci, ljudje brez vsake ener-žije. Ne! to je povesm nekaj drugega; podjetnosti in eneržije imamo, ako ne več, tako vsaj toliko, kakor vsi drugi. Vsaktori izmed nas je pripravljen zasesti nebrzdanega konja in jahati kamor je treba. Toda v psihičnem obziru je mogoče o vsakem reči: to je o n a, a ne o n. V našem duševnem ustroju ni nikakega mirnega sintetičnega ravnotežja, ki se no ozira na drobnosti. Vsaka malenkost nas zbode, spravi v nevoljo in razžali, radi česur na vsakem koraku žrtvujemo reči neizmerno velike radi neizmerno malih. Tega dokaz je moja minulost. Saj sem vendar jaz žrtvoval srečo vseja življenja, svojo minulost in prihodnost ljubljene 2enske samo radi tega, kor sem čital v tetinem pismu, da je Kromioki namenjen poprositi za Angeličino roko. Moji živci so se postavili po robu ter me zanesli tjekaj, kamor sam nisem hotel. Ni bilo to nič drugega, nego bolehava prikazen volje. Toda na ta način bolehajo one, ne pa oni. Kako čudo, da tudi sedaj postopam tako, kakor na »histeriji« bolehajoča ženska! To je nesreča, katero sem prinesel s seboj na svet, ali na katero so se opirala cela poko-Ijenja, z dodatkom vseh pogojev življenja, v kakoršnih moramo Živeti. Ta odstranitev odgovornosti od sebe mi vendar ni prinesla nobene tolažbe. Doapevši v Varšavo, sem bil najprvo namenjen obiskati Klaro, toda nakrat me je začela glava boleti, in nehala me je boleti Šele zvečer nekoliko poprej, nego je dospela teta. Priloga „SoCb" it. 92.2 dne 16. novembra 1004. 3.) Ali so V. E, voljne postopati strogo po določilih kazenskega reda in kazenskega zakona, posebno s tem, da se izvede v količkaj dvomljivih slučajih sodna preiskava do-UCnih kleti in tvornic ter ne glede na vplivnost in mogočnost dotiCne tvrdke in neglede na koristi erarja ali iz kakih drugih ozirov postopa po zakonu? DOPISI. Is Branlce. — Dobili smo novega ku-rata, Šola pa novega kateheta. Strqg jj^zelo z ubogimi otroci pri veronauku. Ker so bili prej pod prejšnjim kuratom Valesom zelo zanemarjeni, zahteva sedanji od uboge šolske dece, da mora kar naenkrat znati cel katekizem z glave, ne znajo se mu po njegovi volji ne prekrižati, ne moliti apostolske vere. S tako srditostjo postopa, da se morajo ubogi otroci vsakemu smiliti. Pred kakimi osmimi dnevi je zaprl vse otroke pri veronauku do 4. j i» jldne; ljudje so kar s kraja postajali nevoijni, toda drugi slučaj, ki se je pripetil minoli petek je vreden, da se zabeleži. Po konfani uri t. j. opoldne so med drugim molili otroci tudi apostolsko vero, seveda so jo molili, kot so je bili vajeni pod prejšnjim kuratom, rekli so namreč: gmajna svetnikov mesto obcestno, in za to malo besedico je zaprl ves razred do 5. popoldne razum enega od premožnih stariSev, ki mu je prinesel zjutraj koš kostanja. Otroke je spodil iz stolov in morali so vsi in ves' čas do 5. ure stati. Otroci so se začeli jokati od gladu in od vednega stanja. Šolsko stranišče je dal zgraditi šolski svet. Isti dan so nekateri prosili na stran, toda odgovor strogega kateheta je bil: ne, in ni čuda, da se je pripetilo neki deklici nekaj Čisto naravnega v šolski sobi. StariSem se je čudno zdelo, kaj mora to biti, da ni domov otrok, in so kar po S in po 3 skupaj hodili lepo prosit gospoda, naj izpusti otroke domov, toda dobili so resen odgovor: »Ne, kadar bom sam hotel l" Nekateri so ga jeli preklinjati na vse načine, dve najhujši prejšnji klerikalki sta Sle same naravnost v šolo, odprle vrata in med tem kd je ana ostala na dvorišču in ga zmerjala s sakramenskim farjem, je odprla druga vrata in zaupila: ,Alo, otroci domov, jaz ukažem in jaz, ki sem baba, vem, da imate postave, kurat, da bi zap*rali toliko časa otrok!* Kurat jo je kar jezno gledal, toda slednjič je vendar dopustil, da so sli otroci domov. Bog zna, ta pop bi najbrže držal otrok do trdne noči v Soii, ako se ne bi prišli stariši kregat. Ko so prišli otroci domov, so tožili, da so vsi izmučeni od učenja, od stanja in gladu. Stariši so se kar zbirali, in pritoževati se, da je bilo groza. Tako živimo pod novim kuratom, Sti-belnom. Zamere se menda tudi pri tem popu ne bo treba bati. Saj je rekel pri ustano- vitvi .Bralnega društva', da noče sodelovati tam, kjer se valjata *3oča" in »Slovenski Narod". On misli, da smo res taki duševni revčki, pa se moti; tukaj bo imel gotovo bolj kislo grozdje, kot ga je imel na tolminskem; če je tam rogovilil z ljudstvom, kakor je hotel, tukaj pa ne bo, ker je že sedaj vse strožje proti njemu, celo klerikalci in ter-^j»^k«^j»^a„4ek^^kJinjati.^oti takemu postopanju je več starišev uložilo protest na c. kr. okrajni šolski svet, ki ukrene, kakor mislimo, vse potrebno, da se ne bodo- več dogajale take nezakonitosti pri nas. O priliki zopet l Eden v imenu prizadetih. Iz Kanala. — Pri občinski poti, ki vodi od Gorenjevasi do Ravna, nahaja se kamnolom novograjene železnice. Kamenje se je tu nakladalo kar na poti. To, kakor tudi vožnja kamenja, oviralo je Gorenjeva-ščane, posluževati se te svoje poti, in dali so proti temu pri županstvu v Kanalu pritožbo na zapisnik. Zapisnik je izdalo omenjeno županstvo gosp. Zochi, nadinženirju podjetništva Sard-Lenassi. Ta pa ga ni hotel sprejeti z opombo, čež županstvo naj piSe italijansko ali pa nemSko, ker slovenskega on ne razume. Pred dvema mesecema je priSel okoli 8. uri zjutraj neki Črnogorec, delavec pri podjetništvu Sard-Lenassi, v urad omenjenega nadinženirja prosit zdravniške pomoči, ker je bil nevarno bolan. Slučajno je bil takrat zdravnik podjetništva radi službenih opravkov odsoten. Namesto da bi g. Zoch dal prinesti bolnika v zato določeno barako, pustil ga je ležati zunaj na državni cesti o* 8. ure zjutraj do poludne, Usmilila se ga jt pa občina ter mu priskrbela ležišče in zdravniško pomoč po svojem občinskem zdravniku. Občinski sluga je recept, ki ga je napisal občinski zdravnik, prinesel gosp. Zochiju, s prošnjo, naj ga podpise, a zaman. Nato je šel občinski tajnik k njemu z enako proSnjo, a tudi tega je nadinženir zavrnil. Občina je morala kupiti zdravilo na svojo stroške, ako ravno ni dolžna tega storiti za delavce, Ki delajo na železnici. Vse to je gotovo krivo, ker je bil omenjeni delavec Črnogorec. Enak predrznež je g. Ermenegild Ber-nascogni, podjetnik pri železnici. Ta gospod tudi ni hotel sprejeti nekega dekreta tukajšnjega županstva in sicer iz vzroka, češ da ne razume službenega jezika kanalskega županstva. Radi njega moralo bi namreč županstvo uradovati v italijanskem jeziku. Vrhunec vse nesramnosti pa je šele ta: Ti predrzneži naznanili so višji oblasti, da jim primanjkuje delavcev zato, ker italijanski delavci niso varni pred tukajšnjimi slovenskimi ter da so prezirani od vseh narodnosti in radi tega grede* raje drugam. To pa je ogromna laž. Ravno v Kanalu živijo italijanski in slovenski delavci mirno med seboj. Pritožitelji so hoteli pokriti s to lažjo le dejstvo, da nočejo italijanski delavci delati pri podjetju Sard-Lenassi zato, ker jih istojako slabo plačuje, in ker imajo pri podjetju Redlich-Berger veliko boljši zaslužek. Ta dejstva nam jasno kažejo, kako hočejo prezirati in Črniti Slovence oni, ki prihajajo iz biaSene Italije služit si kruh v slovenske kraje. Domače in riMimtas.- Poroka. — Danes se je poročil gosp. Josip G i m pri C, črkostavec, z gospodično Emilijo Loveršič-evo. — Na mnogaja Ijeta! Goriškemu Sokola je podaril dr. Henrik Turna, odvetnik v Gorici znesek 100 K od sv_°Jm diJet ^9Mei^M^ozb9X8k&g3L zasedanja, za kar se mu društvo najtopljeje zahvaljuje. Pevskemu In glasbenemu druStvu je daroval g. dr. H. T u m a tOO kron. Srčna mu hvala! Zadnja seja deželnega abora je bila v soboto. Na dnevnem redu je bilo nič manj kot 115 točk, večinoma so se nanašale na podpore raznim občinam, kmetijskim in vinarskim društvom, prispevki za nove ceste, vodnjake itd. Koj v zaCetku seje je vložil poslanec Valentinis interpelacijo na rainister-skega predsednika kot voditelja justičnega ministerstva, o kateri govorimo na drugem mestu. Med drugim je bila sprejeta tudi resolucija o ustanovitvi slovenskih senatov pri najvišjem sodišču. O podporah, katere so se dovolile slovenskih občinam, izpregovorimo prihodnjič. Kaj se je pa koncem seje zgodilo, na to odgovarja naš današnji uvodni članek. Deželaozberske seje. — Dasi so se razpravljale na njih samo resne točke, navadno z žalostnim izidom na nas Slovence, se je vendar tu pa tam zgodilo, da je po-sijal kak svetel žarek v to temno noč. Za smeh sta namreč skrbela poslanca Lapanje in Grča. Kjerkoli in kadarkoli sta zinila kak samostojen nasvet, predlog ali mejklic, — vse je postalo dovtip. N. pr. Panigai: .Poljskim čuvajem naj se da tudi puško.* La-pajne: »Prav, toda le ako se jih zaprisege tudi kot gozdne Čuvaje l* Turna: ,Tudi tam, kjer ni gozdov 1" Lipajne: .Tam lahko varujejo parcele.* Panigaj: .Puško morajo imeti, da streljajo Škodljive ptice l* GrCa, vesel: .Dobro! Dobro!* Menda so jima hvaležni vsi ostali poslanci, da sta jim lajšala tako težavne urice. Inpertinentna Interpelacija. — V soboto, pri zadnji deželnozborski seji je vložil laški poslanec Valentinis interpelacijo na ministerskega predsednika, kako slabo se ravna z italijanskimi nižjimi uradniki pri goriški sodniji, med tem ko se neguje Slovence. Začel je imenovati vse polno uradnikov, ki so morali iti v pokoj, in katere se je potem nadomestilo s slovenskim osobjem, ki ni kva- lifirano za taka mesta. Obdrgnil se je tud od nečuveno razmerje med šterilom slovenskih in italijanskih uradnikov, navajal imenoma slovenske uradnike in njihove grehe v privatnem življenju in končal s tem, da ni so zmožni Slovenci na taka mesta, da se v kratkem posloveni vsa mesta in da se slednjič popolnoma izbacnejo italijanski elementi iz sodnjiske palače. Da niso zmožni slovenski uradniki, pravi Valentinis v svoji interpelaciji! Menda ne ve, da znajo vsi slovenski uradniki oba' deželna jezika perfektno govoriti in pisati, med tem, ko se ne more kaj takega trditi o italijanskih nižjih uradnikih, ki brbljajo edino je v goriško-furlanskem žargonu. ____PcavL od »edaj h^mo tudi mi^ bolje gledati na te italijanske uradnike, zabeležiti hočemo vse, da izve tudi onorevol Valentinis, da je mnogo piškavega v Danemarki njegovih ljubljencev. C. kr. davkarije In Slovenci. — V zadnjem zasedanje deželnega zbora je vložil poslanec g. Alojzij Strekelj interpelacijo na g. finančnega ministra, katero prinašamo v današnji številki. Poizvedovali smo tudi mi o tej zadevi in o postopanju c. kr. davkarije. Med drugim smo izvedeli tudi čudno novico, da se vsi duhovniki z malimi izjemami poslužujejo pri tem uradu nemškega jezika. Lepo od njih! Nobenemu se ni treba potem zgražati nad naSo trditvijo o internacijonal-nosti slovenskih duhovnikov. Mesto, da bi šli oni z dobrim vzgledom naprej, mesto, da bi se posluževali povsod slovenskega jezika, se stulijo po c. kr. uradih z nemščino, katero so najbrže precej pozabili. Iz tega vidimo, koliko jim je slovenska beseda innaradnost! .Narodna prosreta*. — V Gorici se je ustanovilo novo društvo z gornjim naslovom. Imelo bo dva oddelka: 1. .Knjižnični oddelek* oskrbi goriškim Slovencem javno ljudsko knjižnico, v .Trgovskem domu*. Eti sam rodoljub je zagotovil v ta namen — 2000 K. Pač krasen dar, ki omogoči izvršitev prelepe naloge. Več sporočimo. 2. .Dramatični oddelek* že deluje. Na čelu so mu gg. dr, Puc, dr. Š o r l i in Artur J a k S e. Sodelujočih članov je že zdaj 40. — To bo sprva dramatična šolo, katere vidni vspeht bodo vedne gledališke predstave v .Trgovskem domu*. To bo začet stalnemu slovenskemu gledališču v ^ ,;ci. Sodelujoči claui so nam porok, da je goriškim Slovencem j gledališče zagotovljeno. — Naprej po pričeti poti! — Več sporočimo. .Trgovski dom* se bliža dovrSitvi v ponos gorišk h Slovencev. — Električno raz-svečavo je priredila tvrdka Louis Patz & G.o na Dunaju; vse lustre, luči itd. je oskrbela tvrdka D i t m a r, za gledališko dvorano po originalnih načrt ih v slovanskem slogu. Veliki luster v dvorani za 48 lučij stane 1800 Teta me je dobila že oblečenega; kmalu sva od-1 šla na koncert, ki se je obnesel nenavadno dobro. Klarina slava je privabila razumništvo in ljubitelje godbe, dobrodelni namen pa vso višjo družbo. Zagledal sem dokaj znancev, med drugimi tudi Sniatinska. Dvorana je bila prenapolnena. Toda bil sem tako slabe volje in moji živci so bili tako neskladni, da me je vse jezilo. Sam ne vem, radi česar se me je polastila bojazen, da Klara napravi fiasko. V trenutku, ko je stopala na »estrado« (oder) se je pripetilo, da je vlekla za seboj po duhu lepak, ki se je bil obesil na našiv njenega krila. Zdelo se mi je, da jo dela to smešno. Ona sama, opravljena v plesno obleko, ločena od drugih s praznim prostorom okrog odra, je napravila name utis nekake tuje umetnice, ne pa bližnje znanke in prijateljice. Nehote sem vprašal samega sebe, če je morda ta ista Klara, s katero me je družila malone prisrčna zaupljivost? Med tem je prvotno ploskanje umolknilo. Na licih navzočih se je pojavila ona navidezno razumna zbranost in resnoba, s pomočjo katere se ljudje, ki nimaje nobenega pojma o umetnosti, postavijo na stališče znalcev in sodnikov. Klara je sedla h glasovirju in dasi sem bil hud na njo, kakor na ves svet, sem moral vendar priznati v duhu, da ima plemenito glavo, da je umetnica, polna preprostosti in prosta predsodkov. — Jela je svirati skladbo Mendelsohna, katero znam na pamet — in bodisi radi tega, da je čutila, da pričakujejo od nje neizmerno mnogo, ali da je bila ganjena z nenavadnim prisrčnim pozdravom, dovolj bodi tega, da je začela svirati slabše, ne«o sem pričakoval. Meni je to kar zamrzelo; začudo . sem pogledal Klaro in najino oči so se za trenutek srečale. Izraz mojega lica jo je zbegal popolnoma in znovič sem zaslišal nekoliko napačnih udarcev, brez prilične moči in izrazitosti. Bil sem že skoro prepričan, da je fiasko neizogiben. Nikdar se mi še glasovir s svojimi glasovi, v katerih se nedo-statek zateglosti poveča še z oddaljenostjo in kateri donč priglušeno vsled gneče v dvorani, ni zdel slabe jše godbeno orodje. Nekaj časa sem imel utis, da čujem pretrgane glasove pljunke. Črez nekaj časa pa je dosegla Klara zopet ravnotežje, toda po mojem mnenju je svirala ves koncert le srednje dobro. Pač pa me je prevzelo pravo začudenje, ko sera čul po dovršitvi toliko ploskanja, kakor ga Še nisem slišal nikdar v Parizu, kjer so Klaro sprejemali z izvanred-nem zanimanjem. Poznavalci godbe so vstali v svojih sedežev ter se jeli živo razgovarjati s poročevalci časopisov ; z njihovih razjasnenih lic sem razločno čital zadovoljnost. Ploskanje je trajalo tako dolgo, dokler se Klara ni pojavila znovič na odru. Dospela je s po vešenimi očmi, in jaz, ki sem znal citati z njenega obraza, sem čital razločno: »Predobri ste, hvala vam, toda sviranje je bilo slabo in najraje bi se jokala!« Klical sem takisto »bravo«, za kar sem dosegel mimo-leten pogled, poln očitanja. Klara preveč ljubi umetnost, da bi jo moglo uzadovoljiti nezasluženo ploskanje. Začutil sem pomilovanje do nje; hotel sem iti za njo in ji povedati par besed v tolažbo, toda neprestani dobro-klici je niso pustili z odra. Znovič je sedla h glasovirju ter zasvirala Sonato cis-mol Beethovna, katere ni bilo v sporedu. Po mojem mnenju ni najti na svetu umotvora, vi katerem bi bilo mogoče tako razločno videti dušo,! kako jo razdira nekak tragičen nemir. Govorim zlasti o tretjem delu sonate: »presto agitato.c To razpoloženje je odgovarjalo očividno začasni razdraženosti Klare ter se strinjalo tudi z mojim razpoloženjem, — še v vsem svojem življenju nisem slišal igrati Beethoven a tako dobro, niti ga nisem občutil tako temeljito. Jaz sem godbenik, toda mislim si, da godbeniki sami niso vedeli doslej, kaj ima ta sonata v sebi. Ne morem dobiti drugega izraza, da bi naznačil utis, kakor-šen so občutili vsi, kakor: tlak! Človeku se zdi, da se godi nekaj mističnega, da vidi za svetom nekako osupljivo otožno puščavo, brez oblik, na pol razsvetljeno od lune — sredi katere kriči, ihti in si puli lase obup brez vsake nadeje. Bilo je to tudi grozno in presunljivo, kajti godilo se je že kakor jaa drugi strani življenja, obenem pa tako neizmerno vabljivo, kajti kar se mene tiče, mi Še godba nikdar ni segala tako globoko do živega. Dasi nisem bil bolj občutljiv od drugih, sem bil vendar skoro ves iz sebe. Zdelo se mi je, da v tej pustinji, v tem grobnem mraku iščem nekoga, ki mi je dražji nego ves svet, brez katerega ne znam in ne morem živeti in sicer iščem s tem prepričanjem, da moram to delati črez vso večnost in da ga nikdar ne najdem. Srce mi je bilo tako stisneno, da mi je kar sape primanjkovalo — nisem pa obrnil niti najmanjše pozornosti na zunanja strani izvršitve, katera je končno morala doseči to višino na kateri o njej ni bilo mogoče govoriti. Vsa dvorana jo začutila poloben utis, da ne izvzamem same Klare. Ko je nehala svirati, je ostala nekaj časa tako z glavo in očmi dvignenimi kvišku; lice ii je bilo bledo in usta odprta. Ni pa bil to hipni utis, bila je to preprosta, vsakega dvoma osvobojena navdušenost in vznos. V dvorani je trajala dolgo gluha tišina, kakor bi ljudje še kaj pričakovali, kakor bi bili otrpnili vsled otožnosti, ali lovili poslednje odmeve tega ihte-čega obupa, ki ga je je odnašal za svetove vihar. Nato se je zgodilo nekaj takega, kar se Še ni pripetilo na nobenem koncertu. V dvorani je nastal tak krik, kakor bi zbranim zares grozila katastrofa. Ne- K. — Centralno kurjavo je napravila tvrdka Eelling na Dunaju. — Gledališke stole in stolice je preskrbela velika svetovna tvrdka Kohn. Nekaj krasnega bo pa oder. Poleg vseh naprav po modernem okusu bo vrhunec popolnosti raz svečava, ki gledč dovršenosti prekosi vsa gledališča v Evropi. Nekaj podobnega ima najnovejši .Prinz R e g e n t-T h e a t e r • v Monako vu, toda nas oder bo imel še bolj dovršene aparate za luč v štirih barvah vseh možnih spremembah. Zemljevid Gorlško-ttradlgČanske In Trst« s okolico zakasni za en mesec, ker se izpravljajo pomankljivošti neslovenske izdaje, tako, da bo nač zemljevid popoln. To bo poleg koristi tudi prav lep stenski nakit. 200 zemljevidov, nategnenih na platno in z obešalom, oddamo javnim prostorom: gostilnam, kavarnam, društvom itd. za znižano ceno po 4 E, s pošto50 vin. več,ker bomo tiskali ob robu oglase. 100 cm velik oglas stane 20 E. — Zemljevidi bodo viseli cela desetletja, torej imajo ti oglasi svojo posebno vrednost. — Prednost dajemo domačinom. Prostora je za 40 oglasov. Sovo keglJlSče. — Opozarjamo na oglas hotela apri zlatem jelenu", ki naznanja, da je prirejeno novo, po najmoderniših zahtevah napravljeno kegljišče. — Je res nekaj lepega to kegljišče 1 Ob celi dolžini je pregraja z mizicami za gledalce. Pri tej priliki opozarjamo rojake, da ima hotel nad 30 sob za tujce. Cene so prav zmerne. . Ommbus vozi k vsem vlakom na kolodvor. Orfej t Gorici. — Družba orfeja v Bud .pesti je naznanila, da bi rada dala v salonu ,pri zlatem jelenu" par predstav. — Osobje je baje jako dobro in spored ima prav dober. Eedaj bodo predstave, naznanijo lepaki. Glavar v Cepovanu. — V ponedeljek se je podal dvorni svetnik grof Attems v Cepovan, da pregleda škodo, katero je napravil požar prejšnji teden. Uničenih je petnajst poslopij, med temi 11 stanovanj. Škoda ni še natanko dognaua, toda gotovo je prekoračila svoto 60.090 E. Med 11 gospodarji je bilo le sedem zavarovanih, toda z majhnimi zneski, t. j. od 600 E — 2400 E. Vsa zavarovalnina znaša 6100 E. Ostane torej še 54.000 E nepokrite škode. Tri tisoč kron je, kakor smo že 'poročali, dovolil deželni zbor. Iz cele okolice pomagajo ljudje, da zmanjšajo bedo po požarju uničenih rodbin. Nedeljska demonstracija. — Minulo nedeljo so odkrili v Formici spominsko ploščo znamenitemu slikarja Antoniju Rotta na njegovi rojstni hiši. Znani laški živelj je porabil to priliko, da je demonstriral po mestu. Ni so jim šlo za proslavo svojega rojaka, o katerem vedo le toliko, da je bil .pittor", pač pa za to, da so v veliki gnječi rogovilili pn mestu, upili, peli »Lasse pur... i. t. d. in kričali po gosposki ulici »abassoSoča e Primorec*. Dobrojih poznamo! Saj so I se že itak skazali preteklo sredo po deželno-zborski seji, ko so letali po mestu in mesto manifestirati za svoje ranjene in zaprte rojake v Inomostu, žalili slovensko ljudstvo z vzkliki in pljuval* na .Trgovski d o m". Edo jim dovoljuje take stvari; pa saj vedo dobro, da je vso dovoljeno pod zaščito belo-modre, mastne zastave. Dovoune ceste In mU klerikalci. — Železniški odsek je predlagal po poslancu Holzerju v sobotni seji deželnega zbora, naj se da za dovozne ceste goriškemu mestu 155.000 E, slovenskim občinam pa 125.000 E. Železniški odsek se je prepričal, da je to razmerje edino pravo in je to tudi predlagal. V zbornici pa je dr. Marani predlagal, naj se da mestu Gorici le 80.000 K, slo ven-občinam pa le — 40.000 E. Napredna slovenska poslanca dr. Treo in dr. Turna sta se odtočno T?ritivilaiemu predlogu, in dr. Treo je neposredno pozval slovenske poslance, naj raje ne dovolijo mestu Gorici nič, kakor da se da slovenskemu delu dežele tako manjhna svota, ki ni v nikakem razmerju z davki, katere plačujejo Slovenci. Posl. dr. Turna je tudi stavil predlog v tem smislu; toda njegov predlog je padel, ker so glasov a 1 i z a n j samo slovenski na-prednjaki. Očitno je, da mesto Gorica krvavo potrebuje deželne podpore za dovozno cesto, in da brez iste sploh ne more izhajati. Bilo je torej popolnoma v rokah slovenskih poslancev, ali mesto Gorica sploh kaj dobi in koliko dobi. Kljub temu pa je klerikalni vodja dr. Gregorčič izjavil aa predlog dr. Tunaa in na govor dr. Treota, da bode on glasoval tudi za predlog dr. Marani j a, če ne bo sprejet predlog odsekov, kateri se je glasil tako, da gre mestu 155.000 E in deželi 125.000 E torej razmerje 6 proti 5, dočim Maranijev predlog daje mestu 80.000 E, deželi pa 40.000 K torej 2 proti 1. Ni se torej čuditi, ako so se Lahi kljub poročilu posl. Solžerja izrekli za dr. Maranijev predlog in tudi glasovali zanj, dočim so popolnoma odbili predlog odsekov. Dr. Gregorčič jim je že naprej povedal, d a ne misli resno z večjo podporo slovenskim krajem, in se je vsled-tega tudi sprejel s klerikalnim glasovi dr. Maranijev predlog kljub temu, da je dr. Treo pozival slovenske poslance na odločen in solidaren nastop v tej zadevi, ker goriško mesto ta denar krvavo potrebuje. Tako zastopajo koristi svojih volilcev slovenski kle rikalci! Kakor povsod že navada ob takih prilikah, zahvalil se je, kakor piše Gorica, dr. Gregorčič deželnemu glavarju v par besedah na vstrajnem vodstvu deželnozborskih obravnav. Po našem mnenju se moramo le čuditi tej navadi, ki pa drugod nikjer ne cvete, kakor edinole v naši zbornici. Ni dovolj, da so dobili Slovenci od laške strani s prijaznim sodelovanjem klerikalcev zaušnice in brce v tem zasedanju, ni dovolj, da se je ustanovil deželni kmetijski urad, ni dovolj, da '< je tolikokrat bilo zasmehovano slovensko ime v zbornici, ne, Se zahvaliti se je treba vzornemu deželnemu glavarju na vstrajnem vodstvu deželnozborskih obravnav. Ali si je dr. Gregorčič res tako vzel k srcu svetopisemske besede: »Odpuščaj svojemu sovražniku l" in , Ako te kdo udari po desnem licu, ponudi mu še levo 1* Ako je res, potem pa naj sam nudi svoja lica Pajerjevi roki in ni treba, da bi batice padale tudi po hrbtu slovenskega ljudstva! Javili shod v Dobravljah sklicuje g. Anton Vrčon, trgovec v Skriljah za nedeljo dne 2. novembra 1904. popoldne ob 3 pri gosp. Ivan-u Jerkiču št. 33. Dnevni red: »Postaja v Dobravljah". Tem potom se vabijo zavedni gospodarji in druge osebe, da se tega shoda udeleže v obilnem številu, ker je stvar za one krajevne razmere pomenljiva, posebno za Dobravlje, Skrilje, Velike in Male Zabije in Šmarje. Iipred sodišča. — V ponedeljek se je vršila nova razprava proti onim Slovencem in Italijanom, ki se tepli to poletje, kakor smo že takrat poročali, v Plaveh, in bili | obsojeni na tukajšnji sodniji na največ teden dni zapora; proti takratni razsodbi je ulu- i žilo državno pravdništvo priziv, in najvišje sodišče je razveljavilo razsodbo. Pri novi razpravi so dobili Reginelli 5 mesečev težkega ! zapora z dvema postoma na mesec, Magi, 1 Stefanini, Conzetti in Simonetti pa štiri mesece zapora z enim postom na mesec. Po prestani kazni se jih izžene iz Avstrije. Od Slovencev je dobil Ivan Brezigar 6 mesečno težko ječo, Josip Zimic in Fran Žnidarčič vsak po tri mesece težke ječe z enim postom na mesec. Predsedoval je pri tej razpravi sodni svetni Zorer, sodniki so bili sod. vet. Rutar, Cristofoletti in taj. dr. Pernda-ner. Obtožbo je zastopal dr*, prav. nam. Jeglič, Italijane je zagovarjal dr. Vinci, Slovence nobeden. Ponesrečil se je Jernej Medvešček iz Šmartnega pri železniškem delu v Plaveh, Velik kamen mu je padel na nogo in mu jo zdrobil. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Vinarsko in sadjarsko društvo v Bihenbergu vabi g. društvenike k izvan-rednerou občnemu zboru, v nedeljo dne 20. t. m. ob 3. uri pop. na Governi. Dnevni red: 1. poročilo dosedajnega delovanja, 2. pobiranje zastankov in letnin, 3. rezdelitev dreves, 4. upisovanje udov k deželnemu vinarskemu društvu, 5. predlogi in nasveti. V vojašnici je napadel nek vojak iz Maribora svojega prejšnjega korporala, dal-matinca Eaprica, ki je prišel obiskat svoje stare tovariše v vojašnico. Maščevati se je hotel za vse žalitve od njegove strani. Ranil ga je z nožem v hrbet, Eaprica je polila kri, a vojaka so koj zaprli. Konj se Je splašll včeraj okrog poldne zdravniku 'JFratniku na Franca Jožefa dirkališču. Obrnil je z vozom vred v ulico treii kraljev in komaj v ulici Dogana se je po- srečilo nekemu topnicarju, da je vstavil konja. Zdravniku se ni ničesar zgodilo. Na 4 meseca Ječa so obsodil laškega delavca Sahrate (!) iz Italije, ker je hotel posiliti ženo Marijo Mihelj, sestro od krute laške roke umorjenega mladeniča Lična v Rihembergu, kakor smo pred kratkim poročali. Pred sodnijo je hotel trditi, da je bilo vse le — »špas l« Ogenj v Sv. Križa. — V nedeljo popoldne je začelo goreti v Sv. Križu pri Ajdovščini. Eer je bil ravno tačas veter, je uničil ogenj v najkrajšem času hišo z vsem, kar je bilo v njej: pohištvo, obleka in pridelki. Da se ni razširil požar tudi na druge sosedne hiše, je zasluga vseh ljudij, ki so pomagali pri gašenju požara. Ogenj je nastal v dimniku, ki ni bil očiščen že celo leto, in se je vsled vetra kmalu razširil po celi hiši. Skoda znaša 5000 E, in je deloma pokrita z zavarovalnino. Vojna med Rusi in Japonci. Zadnje vesti. Boji okrog Port-Arturja še vedno trajajo. Trdnjavi Utung in Sandčin ste baje že v japonskih rokah. V Mukden prihajajo vsak dan vlaki z živilom in obleko. Praske so neznatne. Euroki ni mrtev. Japonska rabi zopet denar. Baltiško bodrovje je dospelo v Dakar, kamor je priplulo tudi deset nemških transportnih parnikov s 30.000 tonami premoga na krovu. V Port Saidu se bodo smele ruske ladje preskrbeti s premogom in živili do prihodnje luke. Ruski ladji »Jupiter* in »Merkur" so v soboto preplule Dardanele in se pridružile baltiški eskadri. Port Artur. Japonci so lastnikom kitajskih ladij sporočili, da ustrele vsakogar, ki bi se drznil predreti blokado. General Steselj je prosil Japonce iz humanitarnih ozirov, da pokoplje mrtvece, za kratko premirje. Japonci so to odklonili baje radi tega, ker so Rusi zlorabljali privilegije »Rdečega križa". General Steselj je prepričan, da že lahko trdnjavo drži najmanj do novega leta. Posadka je dobila nov pogum, ko so dospeti v pristanišče parniki z živili in streljivom na krovu. V mestu je le malo hiš, ki bi bile nepoškodovane. Vse ruske vojne ladje imajo na krogu mine, s katerimi same sebe potope, čira za-vzemo Japonci zadnje fore. ,Novoje Vremja" naglasa, da ni verjeti poročilom o japonskih uspehih pred Port Arturjem, ker so vse te vesti v zvezi z novim japonskim posojilom. V zadnjem času se je posrečilo spraviti v Port Ariur 100.000 projektilov, da se torej trdnjava lahko drži še najmanj dva meseca. Japonci še niso osvojili niti enega fora in če bi bi tudi predrli linijo glavnih utrdb, bi morali premagati še veliko težkoč, da bi se polastili glavnega, skoro nedostopnega fora Ltaotiešana. koliko poročevalcev in godbenikov se je približalo k odru. Videl sem glave, ki so se sklanjale h Klarinim rokam. Ona je imela solze na trepalnicah, toda lice navdur>no, jasno in mirno. Šel sem z drugimi vred stisnit n,ano roko. Od prvega trenutka, kar sva se spoznala, pa do tega časa je Klara govorila z menoj vedno francoski, danes pa je prvič, stisnivši krepko mojo dlan, me vprašala nemški: >Haben Sie mich verstanden?c »Ja,< ji odvrnem »und ich war sehr unglucklich.« To je bilo tudi v resnici. Nadaljevanje koncerta je bilo za Klaro nekako veliko zmagoslavje. Po do-vršitvi sta jo vzela Siatinska k sebi na noč. Jaz nisem hotel iti. Vrnivši se domov, sem se Čutil tako utrujenega, da sem se opravljen vrgel na zofo in preležal celo ' uro brez spanja. Šele črez trenutek, predno sem jel to pisati, sem zapazil, da mislim neprestano na pogreb duhovnika, na Angelico in na smrt. Potem sem si dal prinesti luč in se lotil pisanja. Dne 28. malega travna. Pismi Kromickega sta me potlačili do te stopinje, da traja ta utis še doslej. Moja neopravičena nevolja na Angelico je res prešla; čim bolj čutim, da nisem bil po zasluženju tako osoren do nje, tim bolj me prevzema kes in s tem večjim ganutjem mislim na njo. Toda za to čimdalje jasnejše vidim; kako neizprosno druži ta dva človeka sama moč dejstev. Od včeraj se nahajam v območju te misli, in radi tega nisem odšel danes v Plošev. Ondi sem primoran čuvati sam nad seboj, moram biti miren, ali se vsaj kazati mirnega; v tem trenutku vsega tega ne bi premogel. Vse, kar tiči v meni: misli, občutki, utisi,#se j# nekako sprlo tam, kar se je zgodilo. Ne vem, ali more obstati bolj obupljivo stanje, kako se ne strinjati z nečim, nasprotovati z vsakim koščekom možgan in srca, a obenem čutiti se spričo dovršenega dejstva tako onemoglega. Razumem tudi, da je to šele pred-okus tega, kar me pričakuje. Nikakega posla nimam, prav nikakega! Omožila se je, sedaj je gospa Kro-micka, ki pripada njemu in bo pripadala za zmerom — jaz pa, ki se ne morem s tem strinjati, kajti, ako bi se strinjal, nehal bi živeti — sem primoran se strinjati. Z enakim uspehom bi mogel ugovarjati moči privlačnosti zemlje, kakor takemu redu reči, na čegar podlagi žena pripada možu. Torej kaj ? Strinjati so s tem redom? Kaj mi pomaga prazna, jelova, bresmi-selna beseda: .strinjam se', ko pa v mojem bitju ni niti atoma sloge? časih mi pride v glavo, da naj odidem, toda izborno čutim, da razun te edine ženske ima svet zame toliko pomena kakor smrt, to je toliko, kolikor ničnost — in kar je še več, vem že naprej, da ne odidem, ker ne najdem za to lovolj moči. Večkrat sem imel nekako prepričanje, da človeška revščina mora biti večja, nego je Človeška predstava o njej, da more biti tako stanje, v katerem se misli o revščini končajo in ona nalik morju, sega še dlje in dlje. V tem hipu se mi zdi, da jadram po tem morju. Ali vendar ne. Je Še nekaj, kar mi preostaja, čital sem nekje v spomeniku Amiela, da dejanje je zgolj k stanju materije zgoščena misel. Toda misel more ostati v odtrganem stanju — občutek pa ne. Teoretično sem se tega zavedal že poprej — vendar šele sedaj sem se uveril o resnici tega sam na sebi. Od časa moje vrtnitve v Plošev, pa do tega trenutku, si nisem dejal jasno in razločno, da si želim Ange-ličine vzajemnosti, toda bilo je to vprašanje besed. V istinitostl pa sem vedel to, da jo hočem in da sera jo hotel. Vsak moj pogled, vsaka beseda, vse ravnanje je merilo le na ta smoter. Občutki, ki nimajo enakega pomena z željo in dejanjem, — niso nič! Naj torej ostanejo izgovorjena te besede: hočem! Hočem postati za Angelico najbolj zaželjeno in najbolj ljubljeno bitjo, kakor je tudi ona meni, hočem doseči njeno vzajemnost, vse njene misli, njeno dušo — in ne mislim delati mej svojim željam: storim vse, kar mi veleva srce, ter uporabim vsa sredstva, kakoršna prizna moj razum za najboljša, aa si pridobim njeno vzajemnost. Odtegnem Kromickemu od Angelice toliko, kolikor bodem mogel — ali odtegnem mu vso, ako se bo ona strinjala s tem. Na ta način bora imel cilj v svojem življenju, bodem vedel, radi česa se sprebudim za-rana, radi Česa uživam hrano po dnevu, radi česa se okrepčavam s snom. Ne bom popolnoma srečen, ker za to bi mi bilo treba ne le vzeti vso za sebe, marveč se še znositi nad onim vsled tega, da jo je imel — imel bom vendar radi koga živeti. V tem tiči moja rešitev. To pa ni moj sklep, ki je nastal v tem trenutku, to je le besedna potrditev vseh teh močij. ki se gibljejo v meni, te volje in teh želja, katere leže" v naravi občutkov ter tvorijo nerazdeljiv del njenega bitja. Svoje dvome sem zapodil na vse štiri vetrove. Bojazen, da bo Angenca nesrečna, ako se zaljubi vilme, mora odstopiti pred to kakor ves svet veliko resnico, da sama ljubezen v srcu Že napolmtje življenje, že mu daje hrano ter je stotisočkrat več vredna, nego praznota in ničnost Življenja. (Dalje pride.) Nove ruske ladlje. Rusija je kupila od neke prijateljske drŽave ve C vojnih ladij za 70 miljonov rubljev. Te ladje se medpotoma pridružijo baltiškemu brodovju. Eaa oklopnica, ki je dobila ime »Svjatoslav*, in ona torpedovka ste seže pridružili baltiški eskadri v Sredozemskem morju. Sibirska železnica. Konferenca, ki je bila dne 13. m. m. otvorjena v svrho, da" se posvetuje'o vpriy' šanju glede polaganja drugega tira na sibirski železnici, je to vprašanje reSila v pozitivnem smislu. Posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov vojnega in finančnega mini-sterstva ter državne kontrole bo doioCiiatm i«,m laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato S&LjSiti s™1fm 55 oSalS glede dstote in stalne sposobnosti za zdravljenje oa3en»al^m 4K Cristofolettijeva pijača iz kine in želeaa » _____^ niijbolJSI pripomoček pri zdravljenju s 1.930.929 — Vlaga................» 1,828.591'— Podpisana si usojata naznanjati slavnemu občinstvu, da