15. številka. Trst, v torek dne 20. januvarija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" fchmja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov. ob 4. uri popoludne. Naročnina znaša: m celo leto.........24 kron ta pol leta........12 ca četrt leta........ • „ ca en dimcc........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na- # to£b*> bre* priložene naročnine se oprava M orira. Po tobakamah v Tn»tu se prodajajo posamezne številke po 6 Htotink (3 nvč.l; izven Trsta pa po 8 Btotink (4 nvč.) Telefon Mt. 870. lasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. - . ■ . V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednlitvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia št v. 12. Upravništvo In sprejemanje lnseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. mulstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij lista „Edinost Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Delavsko gibanje. VI. šnjih beleži malo parlamentarna zgodovina vseh držav, videli Brno sooijal stične poslance sodel 'Vati na tej revoluciji vzlic dejstvu, d a Po na^m nazora torej voditelji dtlav-j j e bila ista uprizorjena proti skega giUanja ne postoj ajo modro, ako smrvi prava, ki «0 je podelili klici : od parlamenta nimate ničesar priSako- jednemu plemenu v zmislu v e-vati ! — razširjajo med delavskimi masami ljavnih temeljnih zakonov dr-mnenje, da tudi brez parlamenta morejo do- ž a v e! Seveda s« Bocijalistiška glas:la na oezati svoje cilje! Rečeni voditelji in morali pozneje rekrimioacije prigovarjala, da so za-marveč klicati: Na delo, da se parlament stopmki socijalistične stranke le zato sodelo-poatavi na druge podlage! j vali na nemški obatrukciji, ker je predsed- Da pa moram najprej podirati, ako ho- ništvo nečuveno kršilo poslovni red, ker je j čce na prostoru ttarega postaviti kaj no- postopalo nasilno ter kršilo parlamentarno ve^ra — to je menda tako evidentna resnica, svobodo v toliki meri, da je cefd policijo j da je ne treba še le d kazovati, zvalo v zbornico. Naloga zastopnikov delavstva v parla-j Dobro'! Ali potem bi bili morali jasno mentu, ali tla govorimo konkretneje: naloga obrazložiti namene svojemu početju, bi bili socijalnc-demokratičnili državnih poslancev bi morali potegniti debelo, od daleč vidno črto ■bila ta, da podpirajo bojevnike proti poro- med svojimi in nameni nemških obstrukcijo-ditelju parlamenta v sedanji sestavi, proti nistiških -strank! Oni bi bili morali jasno — vladnemu zistemu, njifa, ki se— temu dosledno tako, da bi bil izključen vsaki dvom — — v parlamentu bore proti tistim skupi- precizirati svoje stališče, izjaviti bi bili mo-nam, ki so nositeljice tega zistema in ki rali avtoritativno : mi protestu jemo proti na imajo interes na tem, da sedanji parlament s Iju, ali ob enem odklanjamo ostane v sedanji sestavi, tak kakoršen je — parlament privilegijev in privilegirancev ! Ali naj j*ove»o svojo -sodbo o načinu, kakor so soeijali-t eni posianci zadoščali dosedaj tej dolžnosti ? Ce Itoeemo to, moramo zo\tet pitati rekriminaeije. Mi +»mo to že konstatirali, da na nastopanju vodi In h faktorjev v socijalistični stranki v vsem javnem življenju ni videti potrebne energije proti staremu avstrijskemu zistemu, proti vladi. Istotako moramo konstatirati, da zastopniki te stranke v parlamentu nisi tiefce energ'je, ki jim je sicer lastna v toliki meri, nikdar razvijali ptoti onim parlamentarnim skupinam, katerih ekzi-itenca temelji v privilegijih, v privileg jvanemu stališču njihovega plemena, in potem posamičnih kast v tem plemenu, in ki ravno radi tega tudi ne morf-jo hoteti, da bi široke mase prišle do primernega vpliva v parlamentu: menimo proti nemškim skupinam. Pa ne le to ! Marveč mo- vsako solidarnost z akcijo, uprizorjeno proti jasnemu pravu naroda češkega. Tega pa niso storili. S tem so moralno podkrepili pozicijo ravnu tistih skupin, ki imajo interes na tem, da se ohrani parlament v do^danji sestavi! In to je tisti parlament, katerega sedaj obsoja ista »avstrijska strokovna komisija« in kliče delavcem: od tega parlamenta nimate ničesar pričakovati '! Nam ni znano, katere osebnosti sestavljajo omenjeno komisijo, ki se je ravnokar obrnila do delavcev slovesnim, nekako pro gramatičmm pozivom. Oe so te osebe več ali manj** identične s Focijalistiškimi državno-zborskimi krogi, potem ne moremo zamolčati svojega mnenja, da je v teh sedanjih tožbah na adreso parlamenta precejšnja mera neiskrenosti. Ce pa niso identične, potem bi se komisija ne bila smela izogniti zanjo — to adreso vlade in parlamenta ne zadoščajo in ne izdajajo ničesar, ako niBo podkrepljene z dejanji. Ker pa je parlamentarna sccijalistiška stranka sama prešibka, da bi mogla kaj doseči, da bi spioh mogla zapričeti večo akcijo, mora iskati tistih potij, katerih iščejo vsi oni, ki so sami za-Be prešibki : morajo si iskati zaveznikov. Ali pa si je možno misliti vece nespametnoati, nego je ta, ako si kdo išče zaveznikov ravno tam, kjer hočejo ravno nasprotno od tega, kar jaz hočem?! Zato je piavo samoubijalstvo, ako delavske mase pričakujejo, da bodo sedanje nemške skupine povspeševale aspiracije delavskih slojev. Ce torej potrebujem zaveznikov, zahtevata logika in pametna taktika, da jih iščem med nasprotniki mojih nasprotnikov ! ! MeBto socialističnih poslancev ne more biti na strani nemških skupio. Slovanska plemena so tista, ki t r ;p e radi sedanjega volilnega reda. Mej slovanskimi skupinami parlamenta morejo zastopniki eocijalistov dobiti zaveznikov za borbo za spremembo vsega volilnega zistema. To je prvo. To morejo storiti socijalisti brez škode za svoje specijelno stališče. Saj bo potem, ko bo dosežen ta prvi glavai eilj, vsaki stranki prilika, da bo ob -določanju novega volilnega reda varovala svoje posebno stališče ! To jedno pa je neutajljivo, da dosedanja taktika parlamentarne delegacije socijali-Btične stranke ni odgovarjala ni bitatvu, ni sestavi, ni načelom, ni svrham te stranke ! ramo konstatirati na podlagi dogodkov in priznavamo — britki dolžnosti, ki jei je ve- dejstev, da so s >cijaZistočni poslanci se svo- levaLa, da bi tudi do parlamentarnih krogov jim nastopanjem v kritičnih moment h na ! soeijal Etičnih izrekla resno besedo: »Bodragi, vadno še moralno podkrepljali pozicijo istih tako ne smemo, ako re*no mislimo se svojim nen-iih skupin, ki že po svoji naravi in po programom, ako zares hočemo, da pridemo v vseh svojih interesih ne morejo biti državi 4o {»arlamenta, v katerem bom j imeli prijazne aspiraeijam širokih mi primeren vpliv in preko nas delavske mag. mase! In to moramo hoteti, ako hočemo priti Pokličimo si le v spomin dogodke v potom državne uprave in zakonodaje do parlamentu na Dunaju, ki «0 izsilili odpravo tistih ref>rm, katere nam je g. Koerber obe- Jezikovnih naredeb ! Tedaj, ko je vihrala na tal in — ne dal U Dunaju parlamentarna obeteukcija, kakor- Same pisane in govorjene tožbe na Politični pregled. V Trstu, 20. januvarja 1903. O položaja. Za vc-ditelje mladočeeke politike se bližajo menda dnevi skrbi, ko jim bo trebalo velike spretnosti in previdnosti za paraliziranje agitacije, ki so jo radikalneji življi že začeli proti sedanji oficijelni politiki češki ! Kar zaporedoma, dne 18. in 19. t. m., sti prišli dve taki manifestaciji. Dne 18. t. m. so imeli češki agrarci svoj shod v Pragi, na katerem so državni poslanci agrarne struje spuščali najhuje zatožbe proti mladočeškim poslancem radi tega, ker jih ti poslednji niso podpirali ob zadnji obstrukciji. Drž. poslanec Kubr je izjavil, da je bila zadnja obstruk-cija naperjena v prvi vrsti proti centralističnemu zistemu! (To izjavo povdarjamo posebno, ker je aktuvelna ozirom na današnji naš uvodni članek). Posl. Kubr je izjavil tudi : »Mi smo podlegli, ali ne tako, kakor si je t> mislila uemska ljud- Bka stranka ; mi smo se umaknili v polni časti. Da se nam ni to omogočilo, bi moral parlament sedeti še sedaj. Posl. Zazvorka pa je izrekel željo, da bi se češki narodni svet vzbudil iz spanja in je potem vabil na vseslovansko razstavo v Petrograd, rekši: »da bodo videli tam, da na zapadu živi narod milijonov, ki se zaveda svoje pripadnosti k veliki slovanski rodbini, ki z vsem ognjem bije tisočleten boj proti dednemu sovražniku. To ne more ostati brezvspeha, izlasti sedaj ne, ko se Avstrija 'trese v svojih temeljih vsled nezadovoljnosti slovanskih narod o v«. Predlog v tem zmislu je bil soglasno vsprejet. Tudi poslanec Prašek je, kakor Kubr, izjavil, da prvi namen Cehov je, da zrušijo sedaj centralistični zistem. ^ Drugi in morda nevarueji dogodek je prišel voditeljem dosedanji oficijelne češke politike od dosedanjega — lastnega glavnega-glasila, od »Narodnih liBtov«, ki so se osamosvojili od sklepov i z v r-ševalnega odbora mladočeške stranke! To so naznanili v posebnem manifestu do češkega naroda, v katerem naznanjajo tudi skrajen odpor proti namenom Koerberjeve vlade s sedanjo spravno kon_ ferenco. K stvari se povrnemo jutri. Pomnožitev vojnih stroškov v Ogrski zbornici. Na željo neodvisne stranke se v ogrski poslanski zbornici še le v petek prične razprava o vladni predlogi glede pomnožitve kontingenta novincev. Toliko predsedništvo, kolike r neodvisna stranka da predložita k tej predlogi mnogo radikalnih sprememb- Neodvisna stranka je sklenila, da bo ta zakonski načrt pobijala eventuelno tudi s tem, da bo razpravo zavlačevala preko termina za redni nabor novincev. Vsled tfga sklepa je položaj postal zopet kritičen. Germanizacija poznanjskih Poljakov. V včerajšnji seji pruske poslanske zbornice je govoril tekom proračunske razprave državni kancelar grof Biilc\v in po-jašnjeval postavke, tičoče ee Ostmarke (Poznanj). Izjavil je, da se je njegov program glede germanizacije Poljakov začel že izvajati in da bo vlada nadaljevala na tem potu, ker je prepričana, da je le na ta način zavarovana -integriteta nemške države. P o 1» L I S T E K. Na rojstni zemlji. 15 ogledal najprej na v«e strani neba, globoko potezaje va-se ta divni zrak in je skokoma krenil v dvor. Pol ure pozneje mu je vztrfp čala duša v neizrečeni radosti, ko je legel v svojo nekdanjo postelj in te še enkrat oziral po visoki in Spi*, Ksarer-Šandor-GJaliki ; prevel M. C. .jroki ^ v ^^ ^ y desetih iefcib Ib minula je že davno polunoČ, petelini skoraj nič premeailo. in ni se mogel odločiti, 00 se že parkrat oglasili tam nekje z dvori- da bi ugasnil luč — a zunaj pred vratim je sča, ko je v družbi pala prva beseda za lo- spoznal starostni prisiljeno tihi korak matere eifcev. — še je trajalo nekoliko časa, ki je po*tajala na pragu. In njega je glo- predno so se gostje v resnici dvignili in boko dirnola ta materina Jjubav in skrb predao so jih odpustili gostoljubni domačini. ('eU$ že duti na dvorišču, ko so bili v nanj i že na vozovih, moral je sluga J uri <5 prinesti vrč vina in čaše, pak se je že enkrat pilo za »dobro lahko noč«. Tudi Lev je bil tu. Hladni jesenski veter je bril hladno ter se igral s sivo brado domačina in gostitelja. Nad nj mi se je vspenjalo sijajno zvezdnato nebo, na katerem se je tisti veliki Medved že primaknil k zatonu. Po dolinah se j« valila v gotfiih valo/ih bela megla. Noč je bila mirna in bujna in polna vonjave jabolk in hrušek. Lev se je z nekim zadovoljnim skoro otrošk'm nasmehom v licu m milo mu je bilo, da jo je poklical k sebi kakor razvajeno dete. — Ali ne spiš še ? Ti si bolan, Lev ! — je rekla mati v skrbi, priatopivša k postelji. On jo je prijel za roko, s katero mu je gladila lase in čelo ter pritisnil vanjo svoje vroče lice. — Ob, kako pusto — kako hladno mu je minolo teb deset let nasproti temu jedinerau trenotku materine bližine ! A jaz ee priložujem radi svojega življenja — radi ponesrečenih neumnih svetnih nad — a glej, tu mi daje moda ali B >g toliko blagoslova, da imam še sedaj svoje stariše l si je šepetal Lev poluglasno. — Kaj je sinko ? — ga je vprašala mati v skrbi. On jej nič ni odgovoril, in starka je, meneča, da je zadremal, na prstih odšla il sobe. A njegova duša je dalje vstre-pečala oi silne sinovske ljubezni, ki mu je vroče zaplamtela v vsej notranjosti. In bilo mu je o tem tako biago, tako milo. In zopet se mu je, kakor pri večerji, usiljevala misel, da vspričo te ljubezni in teh občutkov zopet stoji pted jednim pečatov, za katerim se Bkriva blaženstvo ljudstva. In v* 1 ko in sijajno se mu je stavilo pred oči t sto sveto čutBtvo, ki spaja roditelje in rojene, dogledal je dalnje niti tega čutstva in govoril je samemu sebi v navdušenju : Oj rod moj — oj rod ! — in te besede so mu vzbudile vse stopinje čut-stev, ki bo svojo harmonijo našle v čvrsto probujenem čutstvu zvestobe in udanosti do vsega rodu svojega. Gotivo ni v vseh teh desetih letih ni enkrat tako hkratu, tako silno in tako resnično občutil to čutstvo, kakor je je občutil sedaj v zvezi ljubeznijo roditeljsko. Vse dosedanje zdelo se mu je kakor gola naučena fraza, a sedaj še le da je postal prav razsvetljen in je iz dna duše občutil čarobno in sveto zvezo, katera ga je spajala z m.lijon', ki so iste krvi in istega jezika z njegovimi najtnilejimi. Od zunaj pa ee je javljala mila noč na deželi. Po cesti fo drdrali vozički in ropot slabih koles je prihajal v sobo, a za njim se je vlačil istotako razločen ali oddaljen — odmev njegovih glasov- In žvenketanje zvon-čičev žrebet se je veselo in prijetno razlegalo v noči. Nekje v spodnjem delu dvora, v kuhinji ali v družinski sobi, je zapel petelin — potem je na hodniku nekaj zaropotalo, od česar so petelini in kohoši prefetrašeni nezadovoljno zahreščali. Kmalu na to so se oglasili petelini s pristave. A lajanje psa se je glasilo neprestano, sedaj zadovoljno, Bedaj jezno in strašljivo. Jeden peov se je drl ravno pod oknom Levove sobe ter je zavijal daljši m zategnenim glasom. V Levu so vstajali od tega spomini na otroška leta, ko je s strahom poslušal tako javljanje in gibanje noči ?n ko je morala pestunja k njemu, da mu je preganjala strah še etraenejimi pripovedkami. (Pride še.) V povspeševanje germanizacije da so projektirana različna dtia med poljskim naseljencem. V ta namen določi se 24 milijonov mark za pomnožite? železniške mreže na Poznanjskem in vshodnem Pruskem. Tako postopanje vlade, da nemško prebivalstvo v dotičnih deželah se bolj prepriča o vstrajnosti nemške germanizatorične politike v vibcdnih pokrajinah. Konservativec grd' Limb u rg je odobraval energično vladno politiko in izjavil, da nima nič proti temu, da se v mestu Poznanj zgradi kraljevska palača. D i žavni kancelar Bfiiov govoril je potem tudi o novem carinskem tarifu in izjavil, da bo vlado o sklepanju novih trgovinskih internacijonalno politiko. Izj vil je nada'je, da je možno braniti republiko in boriti se proti klerikalizmu, tudi ako se ne odpove narodni ideji. Dechanelov govor sta burno odobravala centrum in desnica, medtem ko je strajna levica protestirala in z mejklici večkrat segala govorniku v besado. Sjdi se, da je Dechanel mož bodočnosti, ako prideta centrum in desnica na vlado. Načelnika opozicije Ri-bot in Mčline sta govorniku častitala. Tržaške vesti. Dogodki v Ricmanjih. Včeraj smo poročali o nastopu oborožene državne obla pogodeb tudi z dejanji dokazovala, da zna va : ^ y RiemaQjih minole nedelje> NoiSemo de. rovati interese |K>ljedelatva. Državni ti»joik za finance je izjavil, da ne bo zadostovalo onih 125 milijonov mark posojila, ki ne misli najeti ter da bo treba najeti večje posojilo. Naznanil je, da zaključni račun za mmolo leto izkaže .30 milijonov mark. Ćien centru ma S c h :i d 1 e r je ojstro kritiziral državne finance in menil, d a trozveza zahteva prevelike žrtve. Nemški imperijalizem Maurice Lair v Parizu je izdal knjigo pod naslovom »Lim-perialisme Allemand« (nemški imperijal z; m), v kateri s plastično jasnostjo razklada nemška stremljenja — tisto svetovno gospodstvo, kakor si je misli Viljelm II. Avktor opisuje nemški militarizem in nemško birokracijo ter upošteva razmerje med Nemčijo in lati krivice c. k. uradnikom in organom, ker vemo, da niso postopali iz lastne inicijative, ampak na zahteva nje preča-a ti te ga škofijskega ordinarije ta v Trstu. To dokazuje uradni ukaz, ki ga je gospod namestništveni svetovalec Schatfenhauer -Nevs osebno uročil gospodu dru. Požarju, katerega je bil našel v postelji radi telesne indispozicije. Ta ukaz se glasi tako-le : »N°. 13/Pr. Preč. gospodu Dru. Antonu Požar kaplan-u R i o m a d j e. Ker ne ste zadostili naročilu preč. škofijskega ordinarijata v Trstu, s katerim se Vam je ukazalo predajo cerkev liicmanje in Log in kaplaniiskega urada in poslopja v A v s t r o - O g r s k o. Bismarck daje vedno R Pmanjih obrnj| se je preč. Škofijski ordi- povdarjal, da nemški radisalci škodujejo ^^ na k name8tništvO V Trstu S6 nemški stvari se svojo preglasno agitacijo. zahtevQ da 8e poStopa proti Vam V zmislu Pod Badenijem se je razvnel furor teutoni- § 27 pogtave od 7 maja 1874 drž. za|t. cus. Potem op suje avktor vsenemsko proga- gando, i zlasti, kako so avstrijski Vsenemci * c kf name3tništvo mi je izročilo se hodili v Nemčijo širit ,sto s predavanji, a 6vojim odIokom od t m> 160/Pr. to nemška policij»je ostajala gluha in slepa. Dalje £fthtevo za daljne uradovanje. omenja društva , Aildeutscher Vet band', » Deut- Ukažem Vam torej, da mi takoj iz- scher Verein«, >Deutsche Schulverei««, »Ga- ^^ obe goriomeiljcni C6rkvi (Ricmanje in stav Adolf Verein«. Ta |K;dpirajo moralno in fiuancljelno širjenje nemške ideje v Avstriji. Tudi v pariamentu na Dunaju soSeho-nerer in družba že jeli vsklikati Hohenzol-Ierncem v pozdrav in roke gori v Ntmčiji ploskajo tem vsklikom. Na to pravi avktor : »Vladarji naj le menjavajo obiske. Viljem II. naj le pošilja prestolonaslednika, da vspre-jema objeme »očetovskega prijatelja«, ali vendar ne kaže, da bi dunajski dvor še g »ji 1 glavarstva v Kopru. Logi in kaplanijski urad ; ker v nasprotnem slučaju bodem takoj prisilno izpeljal. Ob enem naročam Vam, da v teku treh (3) dnij od danes naprej izpraznite kapla-mjsko stanovanje, ker drugače bodem tudi izpraznitev prisilno izvršil. Proti temu odloku je Vam prost utok, kipa nima odložive moči na c. kr. namestništvo v dobi 14 dnij potom c. k. željo po bližanju k pono-nemu prestolu Ho-henz >lljrncev. Ne med v.adirji, ampak med narodi se igra odločilna partij a«. Razloživši nemške »hochziele« vprašuje C. k. okrajno glavarstvo. Koper, 18. januvarja 1903. C. k. nam. svetovalec L. S. Schbft'rnhauer 1. r.« Ko je g. dr. Požar prečital ta ukaz, je avktor: »Ali ne tjži cesar Viljelm sedaj pa da on ne more izročiti cerkva, ker se sedaj, da mu krasna vojska rjavi, da ista jste ne nahajajo v njegovi oblasti. Cer-potrebuje ravno boja, kakor lokomotive dr- k v enega premoženja da ni imel dranja, ker sicer postajajo staro železo ...?« njkdar v opravljanju, ga tudi ne Nemški častniki pa tdmačijo po svoje, kar more izročiti! Kapelanijski urad smatrajo za skrivne misli svojega mojstra, pa je pripravljen takoj p r e-Polkovnik Bernhardi, kije načelnik zgjdo- dati. Seliti seje zaeal že minoli teden iz vinskega oidelka v velikem generalnem štabu, stanovanja in bo skušal, da tudi v tem zaje rekel na nekem pred^anju o elementih mo- dovolji ukazu. dernega vojevanja : »Mi bomo morali spre-: Xa to je sledilo predajanje kapelanij-videt t da nemška država še ni 8kega urada. doseglamejemožnega razšir-j Po dovršenem opravilu, ki se je vršilo jenja svoje moči, da nje zgodovinska v jepem miru in BOglasiu, je povabil dr. misija še ni dovršena, da ti misija sestoji v Požar gltine komisije na čišo vina, kar pa so tem, da b> ona jedro, okolo katerega se bodo goSpodje prijazno odklonili, razvijal« raztrešeni sestavni deli nemškega Tak(> nam poro5a nadalje naš včeruj- plemena, da razširi ktog svojega vplivanja šnjj poročevalec, ki je T naglici zbral doda istega spravi v soglasje s poli - godke, kolikor je mogel, in ki si je pri tiškimi mejami, da zagotovi nemštvu g(>3p( du vaškemu -županu izprosd prepis tisto mesto, ki nu pripada na vsej gornjega ukaza. Temu poročilu dostavljamo, da je krožil včeraj po Trstu glas, da je bil v nedeljo in v ponedeljek konsigniran bataljon vojakov zaradi dogodkov v Ricmanjih. Cerkev v Ricmanjih stražijo in po dnevu štirje orožniki, ono pa dva. Narod je popolnoma miren in veselo v boljšo — bližnjo bodočnost! C. k. enakopravnost. Zadnji »Osser-vatore« prinaša neki »Avviso d'asta«, v ka terem koperski finančni nadzornik razpisuje oddajo nekega dela. Malo nižje, v isti koloni, je drugi »Av-viso d'asta«, v katerem predsedništ/o trža ške deželne sodnije razpiaaje neko delo. V prvem in drugem slučaju bi Lilo pričakovati, da kr. oblastva objavijo take stvari v obth deželnih jezikih, kar se — v zmislu sedaj veljavne c. kr. enakopravnosti — da nes ne dogaja. zemlji! Poleg častnikov, hlepečih po povišanju, profesorjev, ki eo osiveli ob proučevanju starih listin, šovini6tiških dijakov, se zbirajo okolo cesarjeve osebe cela tolpa ' ne zmerno častihlepnih politikov. Ali niso poučni ti c;tati ? Seveda so poučni za one, ki znajo in hočejo slušati. A v atrijskih diplomatov pa ni smeti iskati v tej vrsti ljadij. Iz francoske zbornice. Kranc3zka komora mela je \čeraj o pričetku proračunske razprave burno sejo. Bivši zbornični predsednik n sedaj Člen opozicije, Dechanel, imel je znamenit govor, s katerim je po štiriletnem predsedništvu imel svoj prvi nastop o povrnitvi v parlamentarno borbo. Njegov govor je bil v glavnem naper jen proti novemu zborničnemu podpredsedniku, socijalistu Jamesu. Povdarjal je posebno narodni priacip in dejal, da se o Al-zaciji in Lotarngiji ne sme nikoli govoriti, a da se mora vedno o tem misliti in obsojal je po noči V IjOgU gleda Za ^Povir, ki je občina na Krasu in kjer ni ne duha ne sluha po kakem Nemcu, rabijo na prvem mestu — nemšSino, za Trst in Koper, kjer je tudi slovenski jezik de želni jezik, se pa opušča nepotrebna nemščina, ali žnjo ob enem tudi slovenščina! Živela c. kr. enakopravnost! Nepotrebno! Da-si nam pravijo dosedanje skušnje, da je vse naše pisarenje v tem pogledu bob v steno — vendar ne moremo molčati, ker je tako postopanje naših oblasti ne le v veliko breme za žepe ubozega kmeta, ampak tudi nezmiselno in brez vsake koristi. Tržaško vise deželno sodišče objavlja v uradnem listu, da je c. kr. okrajno sodišSe v Sežani dovršilo načrte z* dopolnenje zemljiške knjige povirske davčne občine. Logično in naravno bi bilo, da bi se taka stvar, zadevajoča č sto slovensko občino, objavljala le v slovenskem jeziku in v listu, katerega to slovensko ljudstvo res čita ! To bi res imelo pomen in bi popolnoma zadostovalo. Da se pa take stvari objavljajo v lisi u, katerega m^j našim ljudstvom ne čita živ krst, in vrhu tega še na prvem mestu v nemškem jeziku, katerega tudi ne umeje prebivalstvo, to se vidi nam in se mora videti vsakemu človeku povsem nepotrebno tratenje denarja in časa! Take birokratične nezmiselnosti bi se morale že enkrat opustiti ! To je, opustiti bi se moralo to vedno vsdjevanje onega jezika, katerega v nas — in to osobito v kmečkih občinah — čiBto nič ne potrebujemo! Pustite, gospo la, naj se za »državni jezik« potegujejo Si-honerer in kompanija, ki nimajo boljega posla ! Državni organi pa naj ne nalagajo revnim občinam nepotrebnih stroškov ! In govorijo nai z ljudstvom tako, da jih bo ljulstvo moglo čuti in umeti! Postopanje c. kr. uradnikov. Dne 2. t. m. smo objavili v našem listu pod gornjim naslovom notico, podpisano po gosp. Kodriču Vekoslavu. V omenjeni notici je bilo govora o nekem finančnem uradniku, ki je dne 30. decembra v skladišču južne železnice, oddelek A., žalil gospoda Kodriča. Gosp. Kodrič ni do danes prejel še nikakega obvestila o kakem postopanju proti omenjenemu, zato nas prosi, da povemo še, da se dotični praktikant (in ne uradnik) izgovarja s tem, da je go*p. Kodrič nastopal — nedo6t >jno proti goBp. praktikantu, in ne narobe. Gospod Kodrič odločno zahteva, naj Be ga zasliši v stvari in naj se mu da primerno zadoščenje, drugače ukrene druge k>rake. Koncert gospe Podgornik - Tolomei. Kakor smo že pred več dnevi objavili, vršil se bo jutri ob 8. uri zvečer v dvorani društva Schiller (via del Teatro (j) koncert, katerega priredi odlična pijanistinja, gospa Lucilla Podgornik-Tolomei z Dunaja. Na koncertu bo sodelovala tudi tukajšnja vijoli-nistinja, gospa Matilde Ka^segger-Neutf'jr. Priporočamo slovenskemu občinstvu, da se mnogoštevilno udeleži tega koncerta, ako želi naslajat' se ob res umetniškem igranju. Vstopnina 2 kroni ; sedeži v dvorani do 7. vrste po 2 K, ostali po 1 K. — Sedeži na galeriji so prosti. Koncert zagrebških tamburašev. V veliki dvorani restavrac je »Alla Stazione« na trgu pred kolodvorom vršil se bo danes zvečer koncert izvrstne zagrebške tamburašse družbe. Družba nastopa v hrvatskih narodnih nošah. Začetek ob S uri zvečer, vstopnina (50 stot. Tržaškim Slovanom bratsko tamburaško družbo najtopleie priporočamo. Naši vojaki pripravljeni za odhod?. V »Slovencu« čitamo: Po Ljubljani so se« včeraj širile vesti, da je pri 3. voinem koru vse pripravljeno, da takoj kakor dobi poziv, odide v Makedonijo. Mej tukajšnjim vojaštvom se o mobilizaciji, kakor se zatrjuje^ še nič ne ve — zadeva je torej skoro gotovo samo še v rokah višjih krogov, ako je sploh kaj na stvari. Z druge strani se nam poroča, da je 3. vojni kor v slučaju, da Avstrija res poseže v razmere v Makedonji, določen, da brani mejo proti Italiji. Bruttnra ! Pišejo nam : 'Pribrana sicer pozno, ali, ker sem stvar doznal sele včeraj, nisem mogel prej sporočiti o najnovejšem lašiem junaštvu. 21-letai Anton Toroš je že več časa odvažal zemljo, izkopano na prostoru na oglu ulice Valdirivo in S. Lazaro. Ob zadnjem deževnem vremenu je bil ce'6 sam on, ki je v velikem blatu vztrajal na odvažanju. Minoli četrtek ob 4. uri popo ludne pa je prišel k njemu delovodja — nek mlečnozobi Emilio — in mu je rekel, da ga več ne potrebuje, ker, da ima — premajhen koš ! Dokler je bilo vreme slabo, je bil Torošev koš dober — sedaj pa, ko je nastopilo lepo vreme, je postal koš kar čez noč premajhen ! Toroš, užaljen vsled takega postopanja omenjenega »delovodje«, je protestiral in zahteval, naj ga pu-ta delati še nadalje. Lahonček Emilio ga je začel šiloma odrivati, čemur se je Toroš ustavljal, ali skoro pasivno. Le na lahko je odrival napadalca od sebe. Kar naenkrat pa mu je »junak« Emilio, zavratno pripeljal eno s kamenom po zobeh in mu izbil tri zobe ! ! ! Revni Toroš je telebnil na tla, od koder so ga tam delujoči delavci prenesli na zdravniško postajo, nahajajočo se v bližini. Junaka z »narodnim orožjem« je redarstvo aretiralo, ranjeni je pa še dane3 ves zavezan in ostane pokvarjen za vse življenje. Emil je bil malo časa pod ključem, kajti sedaj je že zopat na »delu« ! To je sicer srednje težka poškodba, za katero bo ta junak moral odgovarjati pred sodnijo, ali kaj bi storili lahoni, ako bi kak Slovenec le deseti del tega Btoril kakemu Lahu ? ! To bi bilo krika in bi »onorevole« Hurtis takoj podal interpelacijo o naro.lnem orožju — o kamenu ! Mi pa ne bomo upili, ker zaupamo vestnosti sodnikov, kateri imajo nalogo poučiti »junaka« s kamenom: česa človek ne sme rabiti — a tudi ne rabi, če je olikan in civilizovan. Čudno pa je res, da ravno sinovi »latinske civilizacije« tako pogosto potrebujejo takega pouka ! Shod težakov iz svobodne luke. V nedeljo so imeli težaki, ki so v .službi v Bvobodni luki, v neki dvorani ljudske šole v ulici Nuova, shod, na katerem se je izvolil odbor, ki ima napraviti potrebne korake za ustanovitev društva domačih delavcev, ki so v službi v svobodni luki. Shod je bil mnogoštevilno obiskan. Predsednik shoda Ri-h:ird Arnerrvtsch je pojašnjeval potrebo ustanovitve društva samo za delavce domačine. Društvu bo naloga, da brani domačine pred konkurenco tujcev. Govornik je povdarjal, kako da je socijalistična stranka odklenila poziv, da bi delavoe - domačine bran.la pred tujimi delavci, kako da stoje voditelji socijalizma pod upljivom kamoristov in pod uplji-vom židovskega kapitala, ki ima dandanašnji vso socijalistično stranko v slojih rokah. Socialističnim voditeljem je govornik naravnost očital, da bo prodani židovskemu kapitalizmu. Ko je govorilo še nekaj govornikov, bo zborovalci vsj re eli sledečo resolucijo, katero je predlagal ViKtor Cuttin: »Tržaški težaki najodločneje protestirajo proti nazovisocijali-stiČnemu časopisju, ki se prostituira Žid >v-skemu kapitalu. Zavarovalnica za govejo živino na Opčinall je imela v nedeljo popoln ine svoj občni zbor v gostilni komumnega društva. Zborovanje je otvoril gosp. predsednik K. Ferluga s kratkim ali jedrnatim nagovorom do zborovalcev, katerih je bilot)liko, da niso vsi našli prostora v veliki sobani. Poživljal je zborovalce, Daj se strogo drže določenega dnevnega reda ter naj se veikdar združujejo na skupno delovanje temu društvu v prid. Dovršivši Bvoj govor je predsednik podelil be3edo društvenemu tajniku g. I. Hrovatinu, ki je poročal o društvenem delovanju. Iz tega je razvidno, da je imela zavarovalnica v minolem letu sto in devet (109) slučajev bolezni. V 101 slučaju je živina ozdravila, poginilo je torej .S glav. Živino-zdravnik je bil pozvan 37-krat. Sporov je bilo poravnanih v f>7 slučajih. — Iz teh podatkov je očevidna velika potreba tega društva. Blagajnik g. J ust. Hrovat'n je priobčil, da je bilo 2604 K f>4 stot. dohodkov in 2222 K stroškov. Prebitek znaša torej 44^ K <54 stotina. Na to je sledila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili : Ferdinand Ferluga predsednikom, Jakob Hrovatin tajnikom, Just Hrovatin blagajnikom, Karol Malalan, Ivan Vremec, Anton Danev, Ivan Marija Sosič, Andrej Sosič, Miha Ban, Matija Čebule, Andrej Vidav, odborniki, Ivan Škerlavaj ml., Anton Valent:č in Ivan Marija Vreme« pre-gledovalci računov. Ob točki »razni nasveti« so posegli razni udje v razpravo s pripombami društ/u na korist. Ob 6. uri zvečer je predsednik Ferluga zaključil zborovanje, ki se je izvršilo v splošno sadovoljnost zborovalcev. Ples poštnih uslužbencev, ki se je v soboto zvečer vršil v gledališču »Goldonic (»Armonia«), je bil jako dobro obiskaD. Vsa agitacija iz vestnega laškega 5a?<»pisja proti temu plesu ni torej prav nič iziala, marveč je nehotć pripomogla k še sijajnejsem vspehu. Sploh pa so bili slovenski plakati, kateri so »e, poleg laških in nemških, za ta ples prilepili na ulične vogale dotičnim irredentistič nim listom le v pretvezo, da so mogli agitirati proti temu plesu, ki bi irredentistično gospodo, ako bi bila zašla istega večera v okusno okrašeno gledališče, spominjal na to, da je Trst še vedno v Avstriji. To, to, je irredentistično gospodo bodlo v oči, ne pa slovenski lepaki. Kakor lani, tiko je tudi letos udeležba na tem plesu sestajala po ogromni večini iz slovenskega občinstva, kar naj bi poštni uslužbenci in sploh prireditelji tega plesa upoštevali tudi prihodnje teto, da bi se zopet ne dali brez potrebe begati po raznih »Gaz zettinih« in »Indipendentihc. Pristašev t*h dveh listov ne bodo poštni uslužbenci nikoli videli, pa tudi čs napravijo lepake v sami laški tri kolori. Kakor že rečeno, bil je torej ta ples jako dobro obiskan ; vodila sti ga poštna uradnika gospoda Gherz in pl. Struppi. V ložah je bilo več višjih pt >tnih uradnikov in med njimi tudi poštni ravnatelj, gospod dvorni svetnik Felicetti. Potem so bili tudi zastopniki druzih državnih uradov ;n v t <• domobranskih častnikov, njim na čelu polkovnik Z >beL Med kotiljonom došle so v plesno dvorano sani, pred stavljaj t če poštni voz. Na saneh je bilo več deklic, ki so metale j»o dvoran; snežene kepe iz papirja. Ko so se sani ustavile, izustil je sinček brzojavnega uslužbenca Grudna lep nagovor na poštnega ravnatelja. Nezgoda na električnem tramvavu. Danes p j-oludne nt-koliko pred 1. uro so je pred cerkvijo sv. Aniona novega dogodila nezgoda, ki bi bila mogla imeti resnih posledic. Voz električne železnice se je začel pomikati od postajališča pred cekvijo bv. Antona novega po cesti proti < <>rsu. V isti hip pa je prišel neki prazen dolg voz za seno — bržkone je bil kje s Pivk« — ravno na ogel kavarne »Stella polare«. Konji, nevajeni železnici, so se v hipu splašili, in za-okrenili takr, da je voz zadel v kandelaber poleg lekarne s tako silo, da ga je kar porušil in je škoda precejšnja. Kmet — ne bodi len je pognal svoja Iconjiča in h»jd po ulici proti vojašnici. Ker ni bilo blizo nol>enega redarja, bi se bil kmetu beg tudi posrečil, da ni neki gospod od daleč kričal in dajal znamenje redarjem, naj zaustavijo kmeta. A da ste videli prizor ki se je razvil sedaj, ko st nav-zo<~e delavke, največ takozvane šešolote, začele na znani tržiški način dajati duška svoji nevolji proti dotičnemu gosp >du. Navzočemu redarju so kričale, da kmet je nedolžen, da one sa pripravljene pričati, nad laškega gospoda pa so vso le najs čoeje epitete kolikor jih zamore tržaški dijalekt. Ime :iovale so ga ovaduha in špijona in so menile : < 'e bi se voz 1 kak gospod, ne bi bil kazal /t njim, a ker je siromak kmet, pa kli^-e pol cijo proti njemu. Kmet je moral z redarjem ni policijo. Kaj se j 2 dalje zgodilo žn i m, ne vemo. Spoznan utopljenec. Oni utopljenec, katerega so našli v morju pred javnimi skladišči v soboto po noči, je 38 letni kovač I van Husso, ki je stanoval na trgu Barbacan št. i. H usso je gotovo po nesreči padel v morje, ker osebe, ki so ga poenale, izključujejo, da bi se bil umoril sam. Okrajna bolniška hlairajna. V mino-lem tednu je bilo naznanjenih 847 slučajev bolezni. O J teh je bil j 1806 oseb spoznanih zdra vih, tako jih je še 672 v podpori. M d te je šteti 1^6 bolnikov, kateri spadajo zavarovalnici proti nezgodam. K-mstatiranih je bilo -<>7 prestopkov zdravnikovih odredeb. Pod pore v minolem tednu je bilo izplačane K. Uraibe preaičnin. V sredo, dne 21. jan. oo 10. uri predpoiudne se bodo vsu uradi* tuk. e. icr. o&rajnega sodišča vilne stvari vršil« sledeč« dražbe prem « : v ulici Stadion št. 1, ogledalo in omivalnik ; v ulic. S. Maurizio št. 10, hišna oprava ; v ulici Luigi Gđlvani št. 1, hišna oprava ; v ul ci S. Marco štev. 25, hišna oprava; na Korzu št. 11, omara in dva klopa; v ulici S!«|uero Nuovo št l.'J, železna blagajna, klop in razno. Vremenski vestnik. Včeraj topl»m*r ob 7. zjutraj 1*9, ob 2. uri pipolulne 3 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7155. — Danes plima ob 4'-- predp. in ob 4*22 pop.; oseka ob 11.13 predpoiudne in ob 9'12 po poln dne. Društvene vesti. Občni zbor »Gospodarskega društva« T Skednju. Dodatno k včerajšajemu oglasu, v katerem se skl cuje redni občni zbir »Gospodarskega društva v Skednju€, opominjamo, da je po pomoti izostala sledeča Opomba : Ako ne bi bil občni zbor sklepčen od 9. uri zjutraj, vršil se bo istega dne (t. j. 1. fibr.) ob 10. uri zjutraj istotam drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število udeležencev. Vesti iz ostale Primorske. X Sleparija v kreditni banki na Keki. Z ozirum na našo včerajšnjo tozadevno notico nam je danes še dodat , da so dečka Kavčiča, ki je dvignil deaar v kreditni banki, takoj izpust li na svobodi, dočim so lastnika informacijske pisarne Troha in vodjo pisarne Lenharda obdržali v zaporih. Izkazalo se je, da je bil dečko Kaueič samo ortdje prvih dveh. x V zmislu z iste m a ! Avstro-ogerska banka na Dunaju ima v Spljetu svojo podružnico. Da si je prebivalstvo dežele in mesta po ogromni večini slovansko, je uprava podružnice prirediU napis v nemškem in italijanskem jeziku!!! Hrvatski jezik je torej popolnoma prezrla ! Ker je dovolila kakim 15000 prebivalcem italijanske narodnosti in ce!<5 Nemcem, katerih niti ni v deželi, je odrekla 50<>00<> prebivalcev slovanske narodnosti. Kaj takega je res mogoče le ob ziBtemu, ki vlada v naši Avstriji ! Ni čudo, da je tako postopanje do Bkraj nosti ogorčilo trgovski svet in vse prebivalstvo! Poslance B >rčič, spljetska občina in trgovska in obrtna zbornica so odposlali brzojaven protest na guvernerja banke — Poljaka B linskega. Le-ta je odgovoril brzojavno, da je ukrenjeno potrebno, da podružnica dobi hrvatski napis. To je lepo in prav. Ali fakt ostaja vendar, ki je potrjen tudi v tem slučaju, da slovansko prebivalstvo ne dobiva ni mrvice najnaravnejega prava, ako ne zahteva tega. Kar je umevno že samo ob sebi, mu dajajo še le po energičnih protestih. Tako je z enakopravnostjo v naši državi ! Vesti iz Kranjske. * Zveza mlekarskih zadrug. Osnovni občni zbur zveze kranjskih mlekarskih zadrug se je vršil v Logatcu dne 18. t. m. 1' ieležba je bila z ozirom na število mlekarn ogromna. Zastopane bo bile skoro vse notranjske mle karne in nekaj gorenjskih in dolenjskih, kakor tudi posamični interesenti in polpiratelji mlekarstva. V tri ure trajajoči seji je bilo stavljenih veliko važnih predlogov. Zveza začne v kratkem delovati. Načelnikom je kil izvoljen g. Fran Majdič (L >gatec). Zveza ima sv< j sedež v Logatcu. * Ta dva pa sta se izkazala veliko dušna ! Dva gospoda sta se vozila na sankah iz Jarš v Domžale. Kakih 100 metrov od Domžal sta dohitela neko ženico, ki je ho dila po cesti. Ker konj ni imel zvonca, ženica ni slišala sank. Konj jo je podrl na tla s tako silo, da se je poškodovala na glavi in desni roki. Ženica je bila tako prestrašena, da niti vstati ni mogla takoj. Za dobljene poškodbe in prestani strah sta jo gospoda velikodušno odškodovala z — 20 stotinkami, čitaj in izgovori : dvajsetimi stotinkami ! ! Bolezni mej vojaki. V topmeareki vojašnici v Ljubljani je zopet legar pri isti baterji, pri kateri se je opetovano pojavil. Sedaj se je pojavil legar kljub temu, da so ?e vojaki nastanili v neokuženem delu p )-slopja. — Mej brambovci v bivši cukrarni vlada škrlatica. molil kratko molitev. Prešle so tri, štiri, pet minut, ali propovednik se le ni dvignil, da bi nadaljeval propoved. Radi tega se mu je približalo več navzočih, da bi videli, kaj mu je. Poklicali so ga, stresali so ga . .. ali zastonj — jezuit je bil mrtev. Zadela ga je kap. Konsum tobaka. Je-li tobak zdravju škodljiv? Mnenja bo različna. Tobak ni toliko škodljiv kakor alkohol. Ali na vsaki način ne deluje dobro. Suši grlo, kvari zobe, vzbuja žejo, kajti narodi, ki največ pijejo, tudi največ kadijo. V mali Nizozemski se kadi več, nego v kateri drugi evropski državi. Žganje ga je ubilo. V Jelenju so včeraj zjutraj nekega 20 letnega Alojzija Škarona našli v postelji mrtvega. Prejšuji večer je pil žganje kakor vodo in prišel je domov pijan kakor čep. Legel je v posteljo in se ni dvignil več. Sodijo, da ga je od preobilo užitega alkohola zadela kap. Obsojena učiteljica. Minole sobote S3 je na okrajni oblasti na Šutaku vršila razprava proti gospici Jelki Šigota, bivši učiteljici v Grobnici, ker je ne lavno temu z biSen udarila grobništcega župnika M roslava Bibiči in ga tako žalila na njegovi svečeniški časti. Napadalka je bila obsojena na 14 dni zapora, spremenljivega v globo, in v poplačanje stroškov pravde. Bogataši na Pruskem. Glasom neie statistike davkoplačevalcev na Pruskem, je bilo tamkaj v minolem letu 2732 oseb, ki so obči »čene za letni dohodek, znašajoči več nego 100.000 mark. Mjd temi osebami jih je 60. ki imajo več nego lirhjon mark dohodkov na leto. Največi davkoplačevalec je vsakako Krupp v Essenu, ki ima preko 20 milijonov mark letnih d ihodkov. P j obstrukcijl. Iz dunajskih listov posnemamo, da je v državni zbornici sedaj več rok na delu, da izbrišejo sledi, ki jih jo ostavila zadnja znamenita in čez dve noči razt ignena seja. M *arji popravljajo pokrove pultov, kisogg. zastopnikom rabili v obetrukcijske svrhe. Ne ! vemo pa, ali smemo verjeti »Neue Kreie Pr*83es ki trdi, da so bili *eški radikalci tako previdni, da so prizanašali svojim pultom in eo raje razbijali — sosednje ! Tako da sti mizi poslancev dra. Herolda in Ko nega postali žrtev češko-radikalne obstrukcije. Ti so mizarji že spravili v red. (Značilno pa je vsakako, da mora roka pri prostega delavca korigirati delo zastopnikov.) Povsodi po zbornici ptrtjo, pospravljajo, pometajo, kajti od četrtka pa do nedelje se to delo ni moglo opravljati. Zbornična dvorana vsprejme torej gospode zastopnike jutri zopet kakor lepa odičena : nevesta. Demonstracija delavcev v Pragi. Iz Prage javljajo : V nedeljo so imeli delavci mnogoštevilno obiskan shod, na katerem so razprav-j Ijali o krizi, v kateri ee nahaja industrija J izdelovanja strojev. Po shodu sd voditelji izdali par» lo, naj gredo na ulico demonstrirat proti pomanjkaniu dela. Pevaje »pesem dela« je kakih 2000 delavcev odšlo na »Pf kopec, kjer je bil ravno »corso«. Med sprehajalci je bil tudi nadvojvoda Fran Kari. Delavci so hodili po ulici gori in doli, so pevali rečeno pesem ter vsklikali : »Dajte nam dela !« Demonstracija je minola, ne da bi se bil motil mir in red. tam razstavili javno na ogled. D/a ujetnika so privezali za noge na konja ter ju tako vlačili po ulicah. PARIZ 20. (B.) Dopisnik »Agence Ha-vasc piše iz Tangerja, da je večina poročil v španjskih in angležkih listih o položaju v Maroku pretirana. Dopisnik je potoval se svojo rodbino brez eskorte v Tanger, kamor je dospel v petek. Tedaj je bilo položenje normalno. Nič posebnega se ni dogodilo. Nemiri o iztirjevanju davkor. MADRID 19. (iS) Vsled iztirjevanja davkov so v Avdajaru navstali nemiri. Množica je obmetavala orožnike a kamenjem, vsled česar so poslednji streljali in ranili V SOB O T O je izšel šaljivi in nagajivi Škrat ££ lepe Razne vesti. Tifus V Oseku še noče objenjati. D> sedaj je umrlo 6 oseb, ležalo pa jih je mi-doIj sjboto 80, kar je vsakako jako veliko za tako malo me->t*>ce. Smrt na propovednici. Te dni se ie dogodil v zborni ceravi v Valenciji v Španiji redek slučaj. Po službi božji je stopil na pro-povednico jezuit O. Planas, da bi imel slavnostno propoved. Začel je sklicujč se na pomoč Matere božje in je pokleknil, da bi o J- Brzojavna poročil* Nemški prestolonaslednik v Petro-gradu. PETROGRAD 20. (B.) Danes sa je vršilo blagoslovljenje vode pred Jordanovim portalom v zimski palači. Po slovemoati je bil gala zajuterk pri carju. Prestolonaslednik je izročil carju novo vojno ladijo nemške mornarice »Braunscb\veig«, kakor dar ctsarja Viljelma. Ob 12. uri po noči odpotuje nemški prestolonaslednik v spremstvu velikega kneza prestolonaslednika v Novgorod na ogledovanje pešpolka Viborg, Čegar šef je nemški cesar. Akcija proti Venezueli. PARIZ 20. (B.) Pisarna Havas javlja iz Caracnsa: Posojilo Caetra v znesku 2,500 000 bolivarjev je popolnoma podpisano od vene-zuelanskih in inozemskih trgovcev, iz česar je Bklepati, da je revolucija Madosa popolnoma ponesrečila. Dogodki t Maroku. LONDON 19. (B) Reuterjeva pisarn« javlja iz Tangerja : Važnost praske pri Fesu se pretiruje. Glave šestih umorjenih sovražnikov eo v triumfu prinesli v Fes in jih ki prinaša mnogo zanimivega berila in slike. Dobivalo se ga bo po 10 stotink po sledečih tobakarnah. Trst: Raunacher, ul. Toste nuove (zraven tisk. „Edinost"). Htauič štetan, ul. Molili piccolo S. Lavrenčič Mihael, tr^ pred vojašnico. Martini, ul. Belvedere št. 21. Kersten Ivanka, ul. Stadion št. t. Pipan Emilija, ul. Ponte della Fabbra. Babnič Štefan, ul. Sette Fontane 12. Kratznik Anton, ul. del Rivo 30. Bruni Edvard, Piazzetta S. Lucia. Afrič Mate, (,'ampo Maržo 2. Barkovlje : Tobakarna v „Narodnem domu". Skedenj: Andrej Sancin-1 )rejae. Sv. Ivan: Skupin iS: Pirich. Bojan : Antonija vd. Kramar (pri cerkviI. Bošket: Podboj Benjamin. Sv. Andrej : Tobakarna na kolodvoru sv. Andrejsu Opčine : Josip Danev, lišt. 201. Naročnina za vse leto 6 K, za pol leta 3 K in za četrt leta 1.50 K. „Škrat" bo izhajal sako soboto popoldne. © liimaaie? Levi Miszii © ™ ~ a (3 Prva Sb največja tovarna pohlltrs TTfit. T R S T e® ZALOGE: TOVARNA: Vit . vogal « (Solako poslopje) Via Uaitaaaa | In Via Rlbarg« it. 21 ® Tfelefon »t. 670. & -^- fi? Velik izbo. tapecarij, srca! ia olik. Is-IJgr *rSmjc oasočbe tnd< po pose D al ti u---črtLh. & Gene bris konknreno*- & iLumovuj osni ziirou ia Fsmo & Predmeti postavio 30 na pai obrod ali železnsco :ranKo- G> & Sf j Plazza Rosarl« i* 2 ^f I (šolsko poslopid Sf & O) © a © eo XKXXXXXKKKKK*«*K 5 Svoji k svojim! J g ZALOGA H x pohištva* X X X X X X X X X X XI dobro poznane tovarne mizarste zadruge t Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. SolidnOBt zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobM, moderni seatav. Konkurenčne cene. BV Album pohištev brezplafiea. 8 X X i X X x x X X KXXXXXttXXXXXXXXX l'žscaui znak na zamašku t Tarstfo proti ponarejanja - MATTONIJA &lBssIiubler Saaerbrann. GOSPODARSKO DRUŠTVO v knjižen* /adrura z »MiBfjfM zavez« «a Frdeniči poleg Sv. Ivana pri Trstu. VABILiO redni občni zbor, ki se bo vršil . Sprememba pni vil : 1». Volitev novega od!»oni : T. Itazni nasveti in predlogi. Odbor. Konsumno društvo v Ltonjerju rrristrorana /aia gaj ni k a : 4. Odobrenje letnega računa : 5. Ppromomba pravil ; <». Volitev novega odbora : 7. Kazni nasveti in predlogi. Odbor. Restaurant jlia srni" danes v torek 20. jannvarija koncert hrvatskega tamburaškega društva v narodni noši. Začetek ob S. uri. zzzzzm 1'stspiiina •'►«> nvč. : K obilni udeležbi vabi }OSip Jaklič, restavrater. „Edinost" se prodaja raz ven v ze znanih tobakarnah v mestu in okolici tudi pri Josipu Dane v na Opčinah 204 na kolodvoru sv. Andreja Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naro61>e za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naroeitelja. Cene brez konkurence. Za obilne narocbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim ! Naznanjam slavnemu občinstvu, da» sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil bom izvrstna in pristna vina. in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč., istrski refošk po 36 nvč., belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran Valetič. Jaz popravljam avtem. stroju za popravljanje in pletenje pRapid1 lijijii delan;e t< m strojem je i grafa ter fc zamore v?e v hisi I otrel.ne jojuive r :t negovicah, perilu itd., kiiltro je već ali man e pokvarjeno izviiifi ne le hitro temveč tudi okusno in novemu jednako. Ymk fohki otrok z: moie delati 8 um popolnoma samostojnim strojem o ikak del šivaltf»a stroja) takoj in brez o\ire. — Cena sticjn le K 4.— , fko s-e denar jrfdplafa K. 4.40 finnko; po peštnem povzetju K 4.«U, pošilja tvrdka I. Schiiller. Eunaj II., Kurzbauergasse 4. sedaj le z večkratno odlikovanim, v mnogih dekliških ?olali vpeljanem in od mnogih ženskdi društev priporočenem TRGANJE KASEL J v rokah in nogah preneha vsa- . ^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- ^^ Želodčne holezni.^^. trpotčevega soka in franco- služi antirheuminega težka prebtvijanja pri ćaja. Cen. .p»*tniD» ..... . . a ko št ii i mi. ako il< !iar na| r<-j polije, gl v Varaždinu ^ 0l»BJ0dn z ,ABjd fajdrn jtrnaji acs oj> v onuiiMHt ni mo[ipOArn s i»3joafi|;i.> oji;q »s -rn -lfinavo UTJpco «H|rjodii nnf|i|itu posije lekarni „8 A L V A T O R" ■d ir 5 p A rqanaj«l o[ojq g 'anrj M)UiO!|i!VA ut T>tiif[i|azn vi isrni NIHVOIi3 (Hrvatsko) Jk -po *330}S!33U 3uzon a6njp u; 9|nz afiad aupios 0)|0J 33i| ez vavaod vAONvrin Rudolf Aleks Varbinek zaloga glasovirjev najlioljsili tu- In inozemskih tovarn = Borzni trg št. 2 II. nadstropje : (nasproti sladčičarne Urbanis). Bazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke, 3C Konkurenčne cene. A. BUCHBINDER Naznanilo in priporočilo. TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev j tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in i velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje i po železnici ali morju. in Benjaminu Podboj na Verdeli št. 170 tfošket). Spoštovane slovenske pspUje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JHcto5ijevo cikorijo. r' Hiša na prodaj. Primerna hiša na lepem kt^jii t bližini Sv. -hista ,jc takoj na prodaj. Pobliže se izve v naši tiskarni, ulica Car i n t i a štev. 13. U So o ti o ni*nrloi r8Z1Jl stanovanja rllSa lla prOUdJ se dajajo v najem pri Sv. Ivanu št. 8(J3. TOUflRNfl P0/ii5Tl/fl ignacij kron Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. h t/i £ H H 50 C/3 H ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje Glavni zastop /a Trst, Kras, Goriška Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnego društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 u (v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K' ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenj? v j razoovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu,Corso čt 7. Telefon 469. Častim si naznanjati slavnemu občinstvu da je pdajaliica jestvin v ulici dcllc Lcirua št v. (» kojo sem več let vodil, prešla v mojo popolno last. Prodajalnicii je dobro založena z vedno zvežim in raznovrstnim blagom. Prodajam testenine iz tovarne znider-šič & Valenčič v II. Bistrici, Ciril Metodovo kavino primes in Ciril Metodovo sladno kavo kakor tudi narodne užigalice. Nadejam se, da me bode slavno občinstvo blagovolilo tudi za naprej po-časčati z obilnimi obiski, beleži udani Josip Luin. 100 do 300 goldinarjey zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludvvig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutsbegasse, 8. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. ur gogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolić, stenskih ur se rahaja v dobroznani w*r zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst j Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, ra*Utvnih pisem, prijoritet, kom inalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novce* in deviz Promesse izdaja k vsakemn žrebanju. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in novčuje zapale kupone Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eakompt In inkuto menic. "M Borzna naročita. Podružnica v Spljetu (Dalmacija) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali n:i vložne knjižice proti ugodnim obrestiao. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do dne vzdiga, Promet s čeki in nakaznicami.