St. 151 Trst, v ponedeljek 2. Junija » » m- . IZHAJA VSAK r>Ai% a« R* ijr 5., eh os 9. ijcfaj. iifT. s^b ; rodajsj > jjO 3 nve. I o stol. I y oan'ifiJi :•. nnjc*voib v Pretil in okolici. Gorici, Kranja. St. rVlrti. S^ž'ini, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-'•t-^j., Dorobergu itd. Z&nlarel« 5tor. po 5 avč. (10 sfcofc.) SE RAO'JNAJO MA MILiMETSE v siroico-ti i OflNE Trgormski in obrtui ogiasi po 3 at. >»«t£4Yfcaicd, zahvate. poslanice, Ofjiar i denarnih zavodov p® 3« mm Zu og-lane v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka ■.-Jousjna vrsta K Mali oglasi po * stot. beseda, na£-feMM p* 40 atct. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprav« • v* 'ii - .oaia-ie aar"C n»>. se cpi. A* t>»-«VJ»iLC ladanja ,j;DI«OKVI'' llrrn S-20, «• 1» • • T-r ■Sop'. 1 a»j <■-**» poaujs.io ua aredhii*<.vo > • > * vaua 49 er uprejereelo in rsk«pii (ioDLMA. L > v >a»*rcij IlsU „Edin,--f. - Natiamia T^a^raa . ,'tiJ- ••»? •isisa :adrnf» s omejenim poroitvoru v TrM. v Volilsbi shodi: Danes, 2. junija: Za S/. Jakob in Ćarbolo: ob 8 zvečer v naši dvorani »Delavske-' ga konsumnega društva4* nasproti cer-Kve. j Za Sovranišče: ! ob 8 30 zvečer v narodni gostiln! pri. Živcu. I Politično društvo „Edinost" sklicuje za sredo, dne 4. junija, ob 830 zvt*«r v veliko dvorano „Narodneaa doma" v Trsi j manifestacijski shod na katerem se predstavijo volilcem okolKanskl In mestni kandldatle za občinBkeiVolitve. Slovenci, Slovani! Udeležite se tega shoda v število, ki bo častno za Vas in za Vaše kandidate ! BRZOJAVNE VESTI. Diference med zavezniki. Sestanek Pašića % Geiovom. BELGRA0, 1. (Izv.) Danes ob 8 zvsčsr se vrši v Carlbrodu na srbsko-bolgarski meji Jako važna konferenca srbskega ministrskega predsednika Pasiča z bolgarskim ministrskim predsednikom Gešovem. Pasič je ob dveh popoldne odpotoval iz Belgrada s posebnim vlakom v Caribrod. SOFIJA, 1. (Izv.) Ministrski predsednik Gešov je ob 6 zvečer odpotoval v Caribrod. V njegovem spremstvu se nahajajo: srbski poslanik na bolgarskem dvoru, dr. Spalajko-vi«, bolgarski poslanik v Rimu, Rizov in bol garski v Belgradu, Tošev. Poslanik Špalaj-koviv je izjavil pred svojim odhodom nekemu žurnalistu: .Imam najboljše nade. Z mirnim srcem pričakujem, da bodo vsa sporna vprašanja med zavezniki rešena mirnim in prijateljskim potom. Rusija odločno odklanja bolgarske očitke. PETROGRAD, i. (Izv.) Na Pasićevo izjavo v skupščini, da je neka velesila obljubila Srbiji velike kompenzacije v Vardarski nižini, če odstopi prostovoljno od Jadranskega obrežja, je bolgarski pol-uradni „Mirtt z ozirora na dejstvo, da je Avstrija odločno odklonila vsak sum, izvajal, da ni izključeno, da je te kompenzacije obljubila Srbiji ona država, ki je bila določena za razsodnika v srbsko-bolgarskih spornih vprašanjih. Danes se iz Petrograda uradno poroča, da so rove" trditve popolnoma neresnične. Ru- PODL1STEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz angleščine prevel Ivan Dolenec. IJg^— Jaz vsaj bi ne videl rad, da bi ga vzela moja sestra. Z drugimi bi seveda ne govoril tako, vam pa lahko povem. Zelo se bojim, da pri Hastingsu ni vse v redu. — To je bilo tako, odkar je vstopil v polk — imel je preveč denarja na razpolago in je prekomerno živel tjavendan. Toda premlad je še, da bi se mogel poboljšati. — Ne mislim pravzaprav njegovih denarnih razmer. Bojim se, da je s stvarjo, ki jo mislim, spravil v nevarnost svoje dobro ime in svoje stališče v polku. Neki oderuh je bil te dni pri meni, da bi navidezno izvedel kaj o nekem Burtonu, od katerega je imel podpisano neko menico, toda izpoznal sem takoj, da je bil pravi vzrok njegovemu obisku le namen poizvedovanje o Leonardu Hartingsu. Seveda mu nisem povedal niče- sijg ni nikdar obljubila Srbiji kake kompenzacije. Velesile in zavszsiki. BERLIN, i. (Izv.) Norddeusche All- gemeine Zeitung" piše: Velesile lahko uvidijo, da je podpis preliminarnega miru na Balkanu najboljši dokaz, kaj zmore lahko Evropa, če je složna. Ta sloga je neobhodno potrebna tudi za nadalje in to posebno sedaj, ko vsebujejo zavezniški spori veliko nevarnost tudi za Evropo. V kolikor je v nevarnosti evropski mir, bodo ukrepale velesile vse najpotrebnejše in na-svetovale zaveznikom, da se poravnajo mirnim potom. Vsi pametni razlogi govore proti eventualnemu novemu izbruhu vojne. Med velesilami je odstranjena vsaka nevarnost novega konflikta, in upati je, da bodo v kratkem razpršeni tudi zadnji temni oblaki nad Balkanom. Geiovo stališče omajano. PAPIZ, x. (Izv.) Semkaj so došle vesti, da smatrajo sofijski politični krogi položaj za jako resen. Celo stališče kabineta Gešov je zelo omajano. Če pade Ge-šov, pride čisto gotovo do vojne s Srbijo' Govori se že o dr. Danevu kot nasledniku Gešova. V pariških političnih krogih se govori, da je brzojavni poklic dr. Daneva in finančnega ministra Todorova v Sofijo, v neposredni zvezi s slabim položajem kabineta Gešov, ki ima vsled šovinistične gonje jako težko delo. Nova razkritja v vohunski af rl Red'. PRAGA, i. (Izv.) Preiskava v vohunski aferi Redi se tudi tu s polnim parom nadaljuje. Vojaške sodne oblasti so zaplenile vso Redlovo korespondenco, iz katere je razvidno, da je imel Redi celo registrature svoje vohunske službe. Razkritja postajajo čimdalje strašnejša. Sedaj že je dognano, da je Redi izdal ruskemu generalnemu štabu tudi pet svojih lastnih avstrijskih tovarišev, ki so vohunili na Ruskem. Ti vohuni so bili seveda takoj vsi aretirani in jako občutno kaznovani. Trije so bili izgnani v Sibirijo, dva pa sta bila zaprta v varšavskih trdnjavskih ječah Po čudnem naključku je bilo letos rešenih vseh teh pet oficirjev. Ko je bila namreč razkrita špijonaža znanih bratov Jambrič, se je dunajskim detektivom posrečilo, presenetiti celo ruskega vojaškege atašeja na Dunaju, Zankjeviča, na Jambri-čevem stanovanju. Ker je bil Zankjevič pri vohunstvu zasačen in flagranti, ni bilo zanj več veljavno pravo eksteritorijalnosti in avstrijska vlada je sporočila ruski, da je pripravljena izpustiti Zankjeviča, če izpusti Rusija iz zaporov onih pet avstrijskih oficirjev. Rusija je predlog sprejela in častniki so se že vrnili v Avstrijo. Naša predvčerajšnja vest, da so bili v zvezi z afero Redi aretirani sedaj še trije višji oficirji in neki generalni major, se potrjuje. sar, izvedel sem pa, da se je aktivno zapletel v neko silno umazano stvar. — Upam, da ne bo tako hudo, — je rekel polkovnik toplo. — Ko bi se le dala vsa ta oderuška golazen spraviti s sveta. — Bilo bi res dobro. Lahko noč, gospod polkovnik! — Zakaj lahko noč? Kaj pa nameravate? — Nič. V svojo sobo mislim. — Pa pridite torej še nekoliko k nam. Saj veste, da ste moji ženi in mojim otrokom vedno dobrodošli. Pavel Challis je sprejel vabilo in bilo je že precej pozno, ko je končno vstal, da bi odšel. — Kako pozno v noč smo se zamuzi-cirali, — je rekel polkovnik, ki je spremljal gosta k vratom. — Saj je že polidva-najstih. — Nisem niti slutil, da je že tako pozno. — Jaz tudi ne. Lahko noč! 2 — Lahko noč! ; (Dalje.) Vohuni v ruskem generalnem štabu. PETROGRAD, i. (Izv.) „Ruskoje Slovo" poroča : Vsled Redlovih izdajstev je dobil sedaj tudi ruski generalni štab obvestilo, da ima v svoji sredi vohune, in sicer v avstrijski službi. Baje je bilo že par oficirjev aretiranih in uvedena takoj obširna preiskava. Lukacs v avdijenci. DUNAJ, i. (Izv.) Cesar je sprejel danes Lukacsa v daljši avdijenci. Lukacs mu je poročal o tekočih zadevah in se je obenem opravičil radi razkritij v svojem procesu z Desyjem. Kaj je vladar sklenil, še ni znano, vendar pa se govori, da Lukacs čisto gotvvo še nekaj časa ostane na čelu ogrske vlade. Rumunska zbornica. Pe'rograjski protokol odobren. BUKAREŠT, i. (Izv.) Parlamentarna sezija je bila danes s prestolnim govorom zaključena. Zbornica je po dvodnevni tajni debati odobrila petrograjski protokol o ureditvi bolgarsko-rumunskega spora. Proti je glasovalo le 17 poslancev, 127 pa za. BUKAREST, i. (Izv.) Rumunska vlada je predlagala bolgarski vladi, naj se ustanovi mešana bolgarsko - rumunska komisija, ki mora do 26. iulija natančno ! določiti novo mejo med obema državama. V Tripoli aniji. CARIGRAD, 1. (Izv.) Italijanska vlada je vložila pri Porti odločen protest proti temu, da se nahajajo med arabtkimi četami v Tripolitaniji še vedno turški oficirji. '___-^juuj-ijuj^jcgeg^gcgpccgpg^ggggeggge^gpgsegpg?'? Za občinske volitve. Volilski shod pri Sv. Ivana. Včeraj predpoldne se je vršil v gospodarskem društvu (pri cerkvi) pri Sv. Ivanu shod volilcev cb veliki udeležbi. Prostrana dvorana je bila polna zboro-valcev. Shod je otvoril g, Miloš Kamu« š č i č, ki je izvajal, kako hoče italijanska liberalna stranka biti edina gospodarica te občine, dočim so v resnici okoličani pravi prvotni prebivalci. V tem boju postajajo volitve v Trstu vedno važnejše in vedno težavnejše. Tudi ob predstojećih volitvah moramo tržaški Slovenci nastopiti za svoje pravice na tej zemlji. Na to je dal predsednik besedo kandidatu za II. razred v tem volilnem okraju, gospodu dr.u Justu Pertotu, ki so ga zborovalci najprisrčneje pozdravili. Uvodoma je naglaSal govornik, kako si je politično društvo „Edinost< letos prizadevalo, da bi kolikor le možno domačini zastopali okolico. On je sicer iz sosednje župnije, ali vendar domačin. Skušnje, ki si jih je nabral kot zastopnik sosednjega volilnega okraja, mu dajajo nado, da bo mogel po svoji vesti zastopati interese tega druzega okoliškega okraja. Ali razmere v našem mestnem svetu so težavne. Vse polno vprašanj še čaka rešitve, ali ne morejo z mesta, ker vladajoča veČina misli le na svojo strankarsko korist. Ta večina nima srca za domače ljudstvo in zato je v pravo nesrečo. Govornik je dokazoval, kolike važnosti je to, da imamo kontrolo nad mestno upravo. V to svrho so slovenski zastopniki radi sodelovali tudi o socijalno demokratično opozicijo in so dosegli, da je prišel v zbornico bolj demokratičen duh. Vsikdar seveda nismo mogli iti s socijal-nimi demosrati, kakor n. pr, ob načrtu zakona glede širjenja cest po okolici. Tu so se socijalni demokratje postavili na stališče večine, ki bi bilo zelo škodljivo za male okoličanske posestnike. Govornik je podrobno zavračal razna očitanja socijalne demokracije. Nu, argumenti naših so pri silili tudi socijalne demokrate, da so se v zadnje čase precej moderirali nasproti nam. Mestno gospodarstvo v Trstu je najslabše, ker operira le še z dolgovi in trž. gospodarstvo je pred bankrotom. Da-si je Trst veliko in prvo pristaniško mesto, smo vendar brez vode, brez kanalizacije — kar je pravi Škandal — in tudi za javno zdravje ni prave skrbi. V Trstu imamo najdražjo bolnišnico, v kateri so razmere najžalost-nejše. Energiji slovenskih zastopnikov se je sicer posrečilo, da je bil izvoljen za ravnatelja mož, ki bi bil na svojem mestu, dr. Gattorno. Ali kamora, ki je hotela po staviti na to mesto nekega renjikola, je dosegla s svojimi intrigami, da se je mož odpovedal. A vlada je vendar odprla oči in v čina ni dosegla svojega namena. To je sad naše kontrole. Ali Trst je vel ke važnosti tudi za ves slovenski narod : pr d-straža smo. Vsled tega je naloga, ki jo ima vršiti naša slovenska delegacija vel kot tako pa jim je deveta briga. Zasmehujejo svojih otrok posvetiti trgovini in obrtniji, [ stare, poštene, slovenske običaje in ščuvajo s čimer bomo pridobili na moči v mestu. f ,oh vse Nemce oti nam Nasprotno pa o primernim pozivom na složen na- , , . .. x ... v, . stop pri občinskih volitvah je dr. Čok z,-!s 1 0 v e n s k 1 m žiteljem časopisi in nemški ključil ta lepo vspeli shod. j zagrizenci pridevajo imena hujskacev, če- * * ;irtv Socijalistični shod se je vršil včeraj do- tegav slovenskega ljudstva. Sovražijo pa jih poldne na Katinari ,pri Padovanu". Navzočih je bilo le kakih io socijalistov in nad 20 narodnjačkih Lonjercev (od pevskega društva). Govorila sta Kopač in P^tejan. človek, bodejo še bolj vestni pri uradih. A Shod je potekel mirno. Ko je po shodu j tega čakaš zaman, nasprotno, to je glavni odhajal Kopač, so Lonjerci ubrano zapeli j ngerešek, tO je povod, da nam merijo pra-„Junaci za mnon . . . p s ' J ^ - - ravno so miroljubni in pravi poznavatelji ovenskega lju vendar-le iz neumnih razlogov. Ker niso vešči slovenščine, bi si mislil Fhod volilcev v Rocolu. vico helotov. In njih lenoba je vzrok nji- ! hovim krutim nastopanjem, ki se ie vršil v soboto zvečer, is vspel na- | „ . , ■ ravnost sijajno, toliko po udeležbi, kolikor | Kako se uce slovenščine nam sijajno po razpoloženju zborovalcev. Prostorja dokazujejo celovški kurzovci. Preschern, zal temu imenu, jim vliva slovenščino, pa seveda le bolj redko, ker je sam ne zna. Pridržano naj bo nam navesti slučaje Preschernovega znanstva slovenščine prihodnjič. Sicer se pa dvorana pri Drijonu je bila polna naravnost navdušenih volilcev. Shod je otvoril v imenu političnega društva „Edincst" g. M a k s o C o t i č, ki je v daljšem govoru obrazložil, koliko breme nalagajo volilci tistemu, ki mu po- j gospod Preschern še precej trudi, lovi uči-verjajo zastopanje interesov okolice v; telje po mestu, jih izprašuje, da ima kaj mes:nem svetu, oziroma deželnem zboru, j gradiva za Volksratove seje. To je obče Razkladal je volilcem koliko sposobnosti, j znano da tisto kar on predlage na uči-pridnosti in požrtvovalnosti zahteva tana-,^ ^ pigkavega treha vfedn0. Narav_ Tem zadoveljnejši morajo biti volilci j nost smejati se moramo, če se spominjamo druzega volilnega okraja, da jim politično Preschernovih prismodarij. Enkrat nam je društvo „Edinost" za II. razred predlaga hvalil v blaženi nemščini različna nemška moža, kakoršen je dr. Just Pertot, moža . drugikrat pa se je pobahal, kako zna velike izobrazbe, neumorne delavnosti in!r ' , ° , . ,.x . „„ foirJh -•, . , . •• j3 . * "zavračati bnndišarske kmete, pa taKin z uprav idejalno ljubeznijo do te naše idVldLđl1 u . .. okolice, katere najzvestejši sin je tudi on.! oslarij več. Minula je ura, da nismo slišali (Viharno pritrjevanje in vsklikanje dru. niti ene slovenske besede. To smatrajo Ce- Justu Pertotu, ki pa ni mogel priti, ker je bil v isti čas na shodu na Vrdeli. Oglasil se je za besedo g. dr. Ivan Marija C o k, domačin tega okraja, ki je izvajal, kako se pred volitvami ponujajo volilcem različne stranke, ki trdijo vsaka za-se, da je najboljša. Na to je osvetlil italijansko liberalno kamoristično stranko in njeno delovanje, zlasti kako nam ista odrekava naše pravice. Osvetlil je tudi delovanje socijalno - demokratične stranke in dokazal, da niti kandidati ene, niti druge teh dveh strank ne morejo vredno zastopati interesov slovenskih narodnih volilcev. Govornik je za tem priporočal kandidate, ki jih predlaga polit, društvo „Edinost44 ter povdarjal, da je to društvo sklenilo kandidirati v tem najvažnejšem okoliškem osraju svoje najboljše moči! Volilci so z živim zanimanjem, vidnim razumevanjem in odo bravanjem sledili izvajanjem govornikov. Zborovalec Praček jez lepim primernim govorom dokazoval potrebo složnega nastopa. Razcepljeni nismo nič, združeni pa močni. Združeni — in narodno zavedni moramo biti, kajti resnica je ta, da na svoji dosedanji mizeriji je krivo naše ljudstvo samo, ker ni bilo dovolj zavedno In zato tudi ne dovolj odločno v brambi svojih pravic. Govorniku je donelo glasno priznanje na teh lepih izvajanjih. Predsednik C o t i č je zaključil shod z nujnim pozivom, da se na dan volitve vsi naši volilci strnejo v močno falango, da izvojujemo zmago nad sovražniki, ki so se vrgli to pot z vso silo ravno na ta okraj, da bi ga nam iztrgali. Grozečo nevarnost preprečimo le tedaj, Če se tudi na naši strani spustimo vsi v neusrašen boj. Ti pezivi na složni nastop so napravili na zborovalce globok utis in mi se ne spominjamo, da bi bilo kedaj še na kakem shodu v Rocolu vladalo tako vznešeno razpoloženje. Vsi zborovalci so še dolgo ostali zbrali v rodoljubnih pogovorih o prihodnjih volitvah. *** Shod, ki se je imel vršiti včeraj popo ladne v „Gospodarskem društvu4* na Frde-niču, je odpadel, ker se Je večina tamoinjih prebivalcev (zlasti Sv. Ivansko pevsko društvo) vdeležfla C. M. veselice v Kolocji. Tudi shod v Kolonji se oi vršil, ker ob določeni uri Še ni bilo dovolj volilcev, a ko se |ih je nabralo lepo število, |e bilo prekasno pričeti s shodom, ker se Je ob štirih pričela C. M. veselica. O shodu Srbov in Hrvatov, dalje o shodih v Rojanu, Skednju, ;Kontoveliu ki so se vršili včeraj in o sobotnem shcdu( na Vrdeli, prinesemo poročila jutri. lovčani za pouk v slovenščini. Da iztrebijo slovenščino iz vseh šol, so nastavili v deželnem šolskem svetu trdega Nemca za nadzornika. Benda je bil ljudsko-šolski učitelj, a kakšen, tega še zdaj neverno. 0 reformi ljudskega šolstva zna imenitno molčati. Dozdaj v okviru šolske obveznosti še ni dosegel nobenih sredstev za zboljšanje učne smeri. Imamo izdelane sicer primerne načrte, koji bi ljudstvo "gotovo umirili in splošno zadovoljili. A kaj bomo jim vsiljevali stvarne predloge, ker dobro vemo, da hočejo pod pretvego reforme samo ubijati učiteljske stanovske pravice. Radovedni smo, kako dolgo bodejo še iskali, ponujamo se pa tudi ne, ker dobro vemo, da vse, kar izhaja od nas Slovencev, Nemci meže odklonijo. Pravijo, da so že precej reformirali. To je tudi istina. Nastavili so nekoliko nemških meščanskih učiteljev za glavne učitelje na učiteljišču in priliznjene Metnitz-Heinove pristaše za nadzornike in nekdanjega ljudsko šolskega učitelja Benda povišali za deželnega šolskega nadzornika, s katerim celovški oligarhi prav po svojem pometajo. To je značilno za nemško politiko, da razpravljajo v časopisih na dolgo in široko o proletariziranju znanstva. Vpijejo, da ne v študije z deco, ker je vse prenapolnjeno, promovirani doktorji da prosijo službe za izprevodnike uličnih železnic. Dejstva pa pa nam kažejo vse druge reči. O tem pa prihodnjič. Izlet in veselica v prid CMD. Podružnica CMD za Beljak in okolico je priredila v nedeljo, dne 25. majnika skupen izlet v Podravije, kjer se je vršila prostorih rodoljubnega gostilničarja gosp. Vošpernika majhna veselica, obstoječa iz gledališke predstave, tamburanja in petja. Prišlo je mnogo rodoljubov iz vernberške občine, Celovca, Št. Jakoba z Jesenic, posebno v lepem števiiu pa so bili zastopani beljaški Slovenci. V prijateljskem razgovoru in po prijetni zabavi je le prehitro minul čas in so se vnanji udeleženci odpeljali že z večtrnim vlakom. Kljub skromnemu obsegu se je na veselici zbral primeroma lep prispevek za CMD. Za prihodnjič je projektiran tak izlet v Št. Jakob v Rožu. '_fc SEESffi- Uelikanska zaloga pohištva io tapecari} :: Paolo Gastwirtb :: «n. BL stadion st. s«mm ŽHS mz sieMfs mw Najbolj ugoden vir sa odkupovanje bodis? glede cen, kakor tudi kakovosti s™ prva in edina pisarna — v vojaški stvari — (ktnoetiiMlrane «d o. k. nameatniilva) Trst, ulica delta Caserma 5, 1L n. Daj a nasvete ln Informacije o vsem, kar tiče novačenja in vojaške služba. Izdeluje in odpora vsako vrsto prošenj vojaškega, značaja — ©prečenj« od vaj, enoletno pro-stoveljstvo, lenitve, dosezanje zakonitih ugodnosti eivde prezenene službe, vsprejetja v vojaške M« ffcd. — Pooblaščena, je »asto-pati stranka f—A oblasto ljami.— ReSevenja ki tro in taibo. — U mine are i Ob delnv-Ertk& %. proApo tedne do 7. po po lud ne Ob niafdk ia y ■■lili ili od 10. do 12. opoid. Oglas. Županstvo v Gaberju p. Štanjel išče spretnega tajnika (obenem naj bi bil organist). flastop službe s L julijem. Čas zglasitve do 15. junija t.l. Plača in pojasnila po dogovoru. Poizkusite si nabaviti crevlje v trpvini jfoova Calzolerta Jfioderna Trs S ulfca Barriera vecchia št. 19 k'er se nahaja gotovo velika izber čevljev za moške, ženske In otroke po zelo znižanih cenah. Specijaliteta : elegantni črevlli za dame v vseh najnovejših oblikah. ITrarna Trevisan Trst • Corso št. 30 - Trst Darila za birmo. VELIKA IZBER žernlh !n stenskih ar po najnižji ceni in veriž:c iz arae-rikansikejrft douhleja. Prodaj« kup >je in menja starinske in moderne dragocenosti Zaloga (liMInskegfl vino lastni pridelek iz JESENIC pri Omiia _ Filip Ivaniševic, Trst kttllea Valdlrivo 17. lelafon 14 05. — Prodaji na drobno In na debelo.— ™ ■ i. ullea Valdlrivo 17. lelafon 14 05. — Prodaja na drobno In na debelo. — GOSTLLNE : „A1T Adria", ulica Nnova Btev. 18 in gostilna-Buffe*, Piana Giuseppina Stev. 7, v katerih voii svoja vina prve vrat©. ANTON SKERL • TRST mehanik, zaprisežen izvedenec. Tro Carto Goldoii stev 10—11, Ttl. 1734 Zastopnik rasnih tovarn avtomobilov, motoknle« Itd- Generalni sastopnik tovarne avtomobilov „Ford'. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napeljava in raloga električnih ivončko* , prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica ss popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokolee itd. — Velika zaloga pripadkov. V Bilka mlntal |iri|i, illot lil Ba:ft< It. rt« tw»tet»* TILEF9I tl47. - 8TOČK P5Htm OOODSICH (»m»r1k*»»y«) AVTOMOBILI M A POSODO PO UKSBI OBBI GOSTILNA AlI'Antica Pompe! TRST trg C. Goldoni in na iatem trgu se nahajajoča se toplo priporoča pftCCC CM VMNV slovanskemu občin- iHIiC uULUUlll stvu za oblen obisk. Fran Mariniek. (P R. Gašper i ni. Trst Telefon Stev. 1974. špediter Via Economo št. 10. mmmmB Prevozno podjetje — Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. PO&ILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" Tovarna cementa „Portlanda r Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. EHaSEiHEan Novo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.) Prevoz mrličev na vse kraje Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. SIRZEK, Opčine St. 170J; T. VITEZ v Nabrežlnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIC v Skednju. Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj lnksnrjoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in razaovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti ao stalno na razpolago, dtalne cene brez konj zaloge podjetji av in cveuic vescemn in oarvanin. — vsi predmeti so staj.au na i,mi;ui«b.j. brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih :e podjetja uL Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in an'avitelj H 6 T I B I L J f T H lil 1 i i ' ' i ' _ t : ' I 1 ALOJZIJ TflUČflR- DUT0ULJE autorizirano stavbno in kamnoseško podjetje zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne. I II I M II —r^ + ! II ,1.1.1 I j. -rsun. *Ui« 2. junija i Davka prosto žganje. Kraška županska zveza je vložila lansko leto na pristojnem mestu resolucijo v svrho, da bi bile občine odvezane dolžnosti gradniki itd. prijavljali kuho oddelkom finančne straže, ki naj bi bili edini upravičeni sprejemati take prijave, in to najbrž iz edinega razloga, da bi se občinske pisarne iz-nebile dotičnega dela. Stvar je na prvi pogled malenkostna, toda če jo ogledamo malo bližje, pridemo do zaključkov, da dotična resolucija zastopa pač koristi občinske pisarne, nikakor pa ne koristi občinarjev, nasprotno, bilo bi v škodo občinarjev, ako bi se jej ugodilo. Predpisi o davka prostem izdelovanju žganja segajo nazaj do leta 1835, ter so bili uravnani zadnjič leta 1907. Prilagodajo se zelo krajevnim razmeram in v prilog kmetovalcu. Tako določajo ti predpisi, da se opravi prijava lahko pri občinskem uradu ali pri oddelku finančne straže. Ni namreč kmetovalcu vseeno, kje naj prijavo odda. Vsak pač želi opraviti stvar kolikor mogoče blizu in hitro. Ker je pa večinoma občinski urad bližje nego finančna straža, tedaj ni čuda, da se ljudstvo navadno poslužuj r dane ugodnosti. Vzemimo n. pr. občino Tomaj na Krasu, v kateri ni oddelka finančne straže. Morali bi torej hoditi s prijavami v Dutovlje in bi izgubili pri tem posebno iz okoliških vasi, 3 do 4 delavne ure, kajti ob nedeljah in praznikih ni primorana finančna straža sprejemati te vrste prijav. Kaj pa bi bilo tedaj, ako bi dala država užitnino v zakup in bi se finančna straže v Dutovljah odpravila ? Ali naj hodi polovica Krasa v Sežano ? In ako bi tudi ostal oddelek finančne straže v Dutovljah ali kaki sosedni vasi, ostane še zmiraj veli o vasi 2 do 3 ure odaljenih, ko pa imajo občinski urad navadno prav blizu. Navadno imajo ljudje tudi še druge opravke pri občini in odpravijo vse te posle tudi lahko v nedeljo zjutraj. Take razmere so po vsem Krasu. Tudi je občinskemu predstojniku ali tajniku vsaka oseba, družina, površina polja bolj znana nego finančni straži, zato se ukrep župaaske zveze ne more pozdravljati, kajti vsaka napačna prijava, bodisi iz ne-sporazumljenja ali nevedoma zgrešena, lahko povzroči občutne kazni kar se tudi neredko-krat dogaja. Bolj priporočljivo bi bilo, ako bi „županska zveza" sledila izgledu občine Oglej, ki je nekako leta 1902. vložila na deželni odbor v Gorici prošnjo, naj deželni odbor deluje na to, da se izdelovanja davka prostega žganja sploh odpravi in to zato, ker se s to priložnostjo navadijo žganjepitju ne samo moški, temveč tudi ženske in otroci. V splošnem pa se na Goriškem opaža, da tam, kjer pridelujejo žganje doma, ni strastnih žganjepivcev. Izjemo delajo pač sodni okraji Tolmin, Kobarid in Cerkno, kjer ne zadostuje domača slivovka, temveč so gostilne, ki prodajo do 56 hI jeruša in več na leto. Tako prinese n. pr. ženska ali dekle domače pridelke v Kobarid ali Cerkno na prodaj, gre v gostilno in naroči frakeljc ali četrtinko žganja za kosilo. Nič boljše ni na Bovškem, kjer pa ne pridelujejo skoraj nikakega žganja. V Tolminu pred kratkim ustanovljeno antialkoholno društvo ima torej lepo polje za svoje delovanje, priporočljivo bi pa bilo, da se ustanovi v vsaki večji vasi na Tolminskem tako društvo, prireja predavanja, določi odlikovanja za poboljšance, deluje proti izdaji dovoljenj za žganjetoče in v odpravo že obstoječih. A P. , jiiUii'.Ooi ■ =»t. 15 L i nj. Volišča za IV. mestni vol. razred. Za IV. volilni okraj. 1sekcija: Škorklja, ul. Com-merciale pol. 5 1. 342 (skladišče): Škorklja (Sv. Peter) št. od 1 do 270. Škork-ljo (Cordaroli) št. 271 do 320. 15. sekcija: ul. S. F r a n c e s c o d! A s-sisi št. 50, skladišče, vogal Stop-pani: Škorklja (Pendice Scorcola) št. od 321 do 660, Škorklja (Coroneo) št. 661 do 730, Škorklja (Vetta) št. 781 do 883. 16. sekcija: paviljon v ljudskem sprejemati prijave za kuhanje davka prostega žganja, ter naj bi poljedelci, vino-vrtu: ul. Carpison, trg Caserma št. 8 in 9, ul. Commerciale lihe orijent. številke, ul. Coroneo, F, Severo, orijent. št. senenega trga, trg S. Francesco d' Assisi, uL S. Franc^sco d' Assisi, zagata Romagna, ul Romagna orijent, čt, ulica Ronco, Piazza Scorcola št. 2 in 3. 17. sekcija : O b č 1 i u d. š o 1 a v u 1 G iotto (vhod ul. Bacchi): ul. Car-ducci sode št. od 2 do 30, ul. Crociera, G. Donizetti, Fontana, G. Galilei, L, Galvani, trg Leonardo da Vinci, ul. Molin grande, Pietro Nobile, Palestrina, Stadion, A. Stop pani, Toricelli, Volta, 18. sekcija: O b č. šola v ul. Giu-lia(vhod ul. Kandler): zagata S. Ci-lino, ul. S. Cilino orijent. št., Kolonjska cesta or:jent. št., ul. Conicoli, Giulia orijent št., Kandler, PiiOne, L. Ricci, dello Scoglio št. 1 do 4. .19. sekcija: gledališče „Poli-teama Rossetti: Acquedotto vse št., izvzeti ste le št. 41 in 43, ul. Bonomo, por-tici di Chiozza, ul. G. Gatteri št. 1 do 12, 14, 16, 17, largo del Giardino, ul. Giotto, Ileneo della Croce, Margherita orijent. št., ul. E. Silvio Piccoiomini št. 1 do 10, Pinde-monte sode št. od 2 do 12, A. Rapicio, Rossetti št. od 1 do 9 in št. 11, 13, 15, 17 in 19, ul. Scussa, Ra, Sovenzoni. 20. sekaija :ul. delle A c q u e (skladišče): ul. delle Acque št. 1 do 14 in 16, 18, 26, u'. Bacchi št. od 1 do 14 in št. 15, 17, 19 in 21, ul. Chiozza št od 1 do 46 in št. 48, 50, 52, 58, 60, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74 in 76, ul. Farneto sode §t. od 2 do 48, ul. Gelsi št. od 1 do 14 in št. 16, ul. Paduina št. cd 1 do 7 in št. 9, 11, 13 in 15, Largo Santorio Santorio št. 4 in 6, ul. del Toro št. od 1 do 10 in št. 12, 14 in 16, ul. S. Zaccaria. RUDOLF SCI1TOT —— IZ BERLINA konoesljonlranl zedotehntu - Piazza Barrlera veechla. uhod ulica Srne Fontane Ster. 2, IL 0omaS& vesti. Klavern k;nec laškega štrajka. Štrajk laške kamore, ki ga je proklamiral tajnik zveze delodajalcev, dr. Cimadori, je vzel žalosten konec. Dr. Cimadori je sam izdal lepake, v katerih poživlja delavstvo, da naj se v ponedeljek, to je danes zopet vrne na delo, češ, da pridejo drugače ob veljavo sklenjene pogodbe. Konec tega Štrajka je torej prav klavrn. Drugega pač ni bilo pričakovati. Kajti to ni bil štrajk, ki bi ga bile diktirale gospodarske potrebe aH ki bi izviral iz socijalnega stremljenja delavstva sploh; to je bil temveč Štrajk, ki so ga narekovale volilne špekulacije laške kamore. Če bi bil to štrajk za izboljšanje položaja delavstva, recimo, da bi šlo za dosego boljših plač ali ugodnejših delovi ih pogojev, potem bi se NDO niti minuto ne obotavljala, da bi se izrekla solidarno s stavkujočimi delavci, brez ozira na to, da so stavkujoči delavci Italijani, da, celo regnikoli. Toda kakor hitro je bilo jasno, da izvira ta Štrajk iz nacijonalno-politič-nih mctivov italijansko-liberalne stranke, je imela NDO kot poštena organizacija slovenskega delavstva samo eno nalogo: da se proti temu štrajku, kije naperjen proti interesom slovenskega delavstva, brani ter ga zlomi. Dr. Cimadorijeva proklamacija na delavstvo nam je jasen dokaz, da je NDO to svojo nalogo sijajno izpolnila. V tem štrajku je Šlo za to, ali bo delo ob obrežju tudi nadalje izključen monopol raznih laških kooperativ, ali se ob tem delu tudi slovenskim delavcem omogoči poštena ekzistenca. Velike sile so se borile tekom tega Štrajka proti slovenskemu elementu v Trstu, toda zmagala je naposled pravična stvar In Iftško-nacijonalnl terorizem ob obrežja je za zmerom zlomljen. O tem štrajku ni šlo več za onih 30 slovenskih delavcev, ki so dobili dela pri „Dalmaciji". Italijani sami so krivi, da so iz te izključno gospodarske zadeve napravile nekako prestižno vprašanje laške buržoazije v Tr*tu. Koliko je bilo laškim liberalcem na tem ležeče, da se ta štrajk, v katerega so delavstvo lahkomišljeno nahujskali, zanje vsaj navidezno ugodno kon^a, izhaja iz tega, da so tržaški Italijani zastavili ves svoj političen vpliv, da bi izsilili kak pritisk vlade na odločilne faktorje „Dalmacije". Mobilizirali so od župana pa dol do dr. Cimadorija vse, da bi pridobili vlado zase. Toda ves trud je bil zaman, ker je moralo pač tudi najza-krknjenejšemu birokratu na prvi pogled UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI; r*lOOEHNE TEHNIKI« JAMĆI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere mam poseaujočih slojev. ****** j OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD IN 3—7. j" š&BESEB A. BamMč (prol Jakob Bamlilč, %rst, unco tmm 9 M Z&loga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo In drobno. Zaloga otrobov* koruze in moke . ter tamaihJT^- Se prip0r0fa Udana A. BAMB1Č. icMKff (Jts Jcr. priv Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnici !r reserve 243,000.000 kron). PODRUŽNICA V TR8-U Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v avoje jeklens varnostne celice sdel&ne od svetovne tvrdte Arnheim v BeroHnL r.Ajamčeaa proti p o Žara In vloma, p o tirane la upravljanje vrednot, kakor tudi ia>ao pc-j;&no -s*prtih a&vojev, ter rili v dotičnih jeklenih eeiicah v najem :* varnostne shrambice (safes) :: r-tsUčiuu velikosti, v katerih se lahko shrautjo vred • c.o>tsii papirji, listine, dragulji itd. (Vamosiue celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemni.1 z banko. Uprava in shramba vrednosti v lastnih ce'icah na razpolago. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjizie«* in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/. Rentni davek plača direktne zavod. 3&vi se tudi s vsemi bankovniml posli, t&i savaro vanje ta proti sgnbam na trabšaja Zidarski polir delaven in vesten, se takoj sprejme. Natančne pismene ponudbe z referencami na inseratni oddelek „Edinosti" pod „Polir 1190". G. Magliaretta dekorativni slikar ul. Molin Grande 40, tel 2748 LASTNA ZALOGA tapetnega papirja v vseh vzorcih. — Delo izvršuje poseben strokovnjak. Dr. Fefnik Dr. PETSCHNIOG Irst, via S. Caferiiu Jtev. i. nrik za notranje (splošne) bolesti Id 2—3 in Specijalist sa kota« fis (spolne) bo leznl i II1'. -1 Is 7 AIOjZU POVl slovenski urar in zlatar v TRSTU ulica del Rivo «. 26 (nm trgu pri Sv. Jakobu) JpretnsSD 501icitatorja veščega koneeptnega dela zlasti v zemljeknjižnih zadevah sprejme pisarna dr. Mat. Pretnerja in dr. prana Brnčiea, odvetnikov v Trstu, uliea fluova štev. 13, II. n. Vstop In plača po dogovoru. CROATIA ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU. Edi domači zaramalai zarot. Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske is Preradovićeve ulice. Ustanovljena leta 1884 Glavno zastopstvo: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo, Podružnica: v Trstu, Via del Lavatoio št I. II. nad. - - - Telefon 25-94 - - - Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I) Ela življenje 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljanja in smrti, 2) Zavarovanje dote. 3) Zavarovanje Življenake rente. 2) Prati škodi po požaru 1) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb Id tovaren, 2) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga gospodarskih strojev, blaga itd. 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (Ata, sena itd.) 3) Zavarovanje steklenih iip. Zadružno imetje v vseh delih znaša . I £01:?.:: f 6 Letni dohodek premije s pristojbinami.........K14S6 29756 Izplačane škode...................K 5624.162 96 Sposobni posredovalci in akviziter jI se sprejmejo pod agodnimi pogpjL Natanjčneje infonnacije daje Mm! JMe" Tftt, Ttt tel LlHtOM SL L E 1. in glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (Tvrdka Kmet in Sitar) Zastopnika za Goriško s sedežem v Gorici sta Franc Perko v via deli* K senola agraria 6 in D. Gilčvert, uL Bertolini 20 □E m 7Siflflllf V nolli I Drože (koflS>12 Odlikovane slovenske tovorne drot soldosejle dosedaj vsepovsod naJbolISI sloves, narodnjaki, irgovu, PKhi S naročajte pri domači tvrtki, ki vam postreže po konkurentom cenah. - pK„r J. J. SUBAH. Trst G. Omari 10. Rt ran IV. „EDINOST'4 št. 151. V Trstu, dne 2. junija 1913. Odhajanje In pfflinjanle «1-ko* od 1. mujflika naprej. ia.no hiti, da gre za čisto navaden vo- j V zaključek kličem Sežancem, posebnoj Ako se ne rcctim, se nahajajo neke liir.i manever laške liberalne stranke. .'glasbenemu drušvu, orkestu in Sokolu: le UtAice v lern pogledu; t. rarJf vodovoda*' Italijani so na vse mogoče načine! vslrajno »apr&j! Ne puščajte se motiti od tudi n? c. kr. nrmestatštvu v Trstu, kier ru | pritekali tudi na „Dalmacijo" samo —j malenkostnih nesporazumljeaj! Delajte zdru-• menda kimajo tata, da bi Fe bavili s tek^ičasi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni smo v soboto se je oglasilo v ravnatelj- \ žeai v čast Sežane in na korist Slovenskega: vrjevsžs o stvarjo, kakor je pomanjkane stvu kakih petnajst italijanskih deputacij i naroda ! Na zdar ! Sežasec. ! pitaš vede. Ustavljeno kazensko postopanje. — SvoječaiKO je goriško državno pravdaištvo izdalo tiralnico za znanim slovenskim industrijalcem, g. Alojzijem Križaičem iz Kajsala radi goljufije in poneverb?. G asom potrdila preiskovalnega sodnika 5t Vr. VIII 153/13 je sedaj na predlog državnega pravdnima r n. Dinuuunt Prodaja olja, kisa, mila — toda naposled so morali spoznati, da so za zmerom minuli Časi, ko je bil absoluten gospodar ob obrežju dr. Cimadori, tajnik zveze delodajalcev in načelnik delavske organizacije „Fascio economico*. Italijanski nscijonalci sedaj sicer delavce slepijo, češ. da so štrajk samo prekinili do 9. t. m., do katerega pričakujejo od „Dalmacije" ugodnega odgovora, V raspre tnem slučaju nameravajo menda zopet s stavko pričeti. Pozabiti se ne t me, da so S. t. m. volitve, potem se sporna, da je to „prekinjenje* štrajka čisto navaden laško-nacijonalen švindelj. Dejstvo je, da je laško-nacijo- | Priporočljive torte j|| Olje, kis, milo. FR. BIA6GINI, Trat ulica l9tria 5tev 21 Vesti iz Istre. Iz Buzeta. Kako skrbi slavna uprava nalni štrajk zlomljen in da si' c. kr. državnih železnic za potujoče občis-bodo Italijani v bodoče najbrž temeljito i steo, kaže naslednji gorostasni slučaj In premislili, predno bodo zopet kaj takega - »ic«r : Potujoč po svojih kupčijsklh opravkih, ustavljeno kazensko postopanje, ker ni bilo drugo, vzrokov za to. G. KriŽaič namerava svoje ' podjetje sanirati. Ia b!lo bi zares želeti, i Urarne in zlatarne: Omeniti je treba tudi, da je ustanovitev j godbe v prvi vrsti delo g. Kontlja, ki v8podbuja člane k vstrajnosti in marljivosti. Vsi tisti, ki so vedno zmajevali z glavo in dvomili, ali se celo ironično posmehoval) in pikal', so sedaj menda izprevtdelf, da z vstrajuostjo se vendar le doseza sikaj. Da Sežana ni več zaspana marveč, da se je začela živahno gibati, dokazuje tudi dejstvo, da je na Telovo nastopil v cerkvi orkester, ki je z mešanim pevskim zborom častno izvršil ne lahko nalogo. za sestavo vosov nekoliko minut na postaj za Pulo na|ve£ji na Istrski progi. Potrebsa da bi kaj zavžil, sem stopil na verando postaje ; kjer se obenem nahaja tudi restavracija, ter nem naroči črno kavo. Vljudni natakar prinese mi kavo takoj ter prbtavi: „Oprostite, pitne vode nimamo, želite morebiti mineralne vode, 8 katero vam edino moremo postreči 1* wm- zaloga Izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospoda in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga. JNA OB HORE" V 'p™« *uk.|«nje™ t 4 plačilu. Cene zmtra* + Adolf Kostoris Trst, ulica S. GiovannJ št 16, L nad. zraven -Buffet Autom.-. — Telefon 251, Rim. II. Pozor I SkladišCe se nahaja v I. nad. Mehanična delavnica F. Miheučič & : F. Venutti : Trst, Via Tiziano Vecellio 4. Popravlja in postavlja stroje in parno kotle, paran motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrij alns instalacijo vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnico. - Specijaliteta žag sa kamnje, stiskalnice nt groidje; stroji sa obdelovanje lesa - Izdelovanje • • oblik ln usorcev za testenine in biSkote. - -Zaloga novih In starih motorjev, brizgalaic, strojev ia vidr£ovaq]e zidarskega materijala, mlega kava, . . . • dni in dragih tehničnih predmetov. • - - - VZ'KK'K'K'K'K'K Aristide Gta.il ao - vls S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. It Ab«sJ OđlflMsona tacama ce»l In cementna -B"sg"a"j;: piosi, tencoo In nmetnesa igrano, 51 99 Sprejema Tukofntio delo v eenentu. Ceme imenie. it S t • • t 9.10 O H erpelje, i Iiovinj i, Pula in medpostaje. 9.15 M le Jo 15uj in medpostaje. po srednje-evrop^kem ča-*u. C. kr. državna železnica Odhod iz Trsta (Cainpo Marzio) 5.00 B Herpelje. Pula in medpostaje. 5.50 M do Poreča in medpostaje. 5.40 O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). 7.H5 O H e rpelj e- Di v a ča- Lj u b 1 j an a- I>u n aj in medp. 7.40 B Gorica, (AidovSčina), Jesenice - Celovec-Dunaj-Prapja-Dečin- Beljak-Berlin - Monakovo in medpostaje. 8 B Gorica-Celovec-Punaj-Pra^a-Berlin. 9.05 O Gorica- Je»enica -Celovec- Trbiž-Lj ubij ana-Beljak-I>unaj in medpostaje. ~ H erpelje, i Ivo vir e do Buj in meUpo 11.05 B Gorica-Celovec-Solno^rad-Ctirih-Pariz 124^ O Gorica < Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub- ^anarBeljak-Celovec in medpostaje. 2.40 M do Poreča in inedpt»štaje. 4.15 O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana-Beljak Celovec-1 )unai. 4.43 O Herpelje (Divača-Dunaj) - Pul« in međupostaje. O.OO B (Turški ek-spres) Gorica-Jesenice-Ljubljana- Beljak-Inomosit-Monakovo-Pariz in medp. 7 S5 M le do Buj in medpostaje. 7.40 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). 8.34 O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pul^i in medpostaje. 8.40 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlui^ Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin. 10 3» O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, li» nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih i 3 15 O H erpelje-Divača. 3 3« O v Gorico. Prihod v Trst. 6.0» O Iz Dunaja. SolnogTada, Celovca. Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic. Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.01 B Iz Berolina, Draidan, Linca, Ihinaja, Celovca, Beljaka, Jenenic. Gorice (in Ajdovščine). 9.35 O Iz Pule (Iiovigna). 10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce- lovca-Dunuja-Linca-Jesenic-Gorice. 13 44) M Iz Poreča in medpostaj. 3.00 O Iz' Celovca, Trbiža. Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dun.ija. »41 O Iz Pule, (Ilovinjat, Herpelj in medpostaj. 4 33 M Iz Buj in medpostaj. 4 35 B Iz Pariza, Curiha, Inomosta, Gorice. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca. Beljaka. Trbiža, Ljub- Hane, Jesenic, Gorice. 7.05 O Iz Pule, lio vi nj, Herpelje. Divača, Dunaj. 7.30 B Iz Berolina, Draždan. Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). 5 14 B Iz Berolina. Prage, Dunaja, Celovca, Mo- nakova. Gorice. 10 OO M Iz Poreča. Buj, Kopra. 10.36 B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo). 11.16 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 9.S6 O Iz Gorice. 9 41 O Iz Divače, Herpelj. Morske kopelji v Grijanu ZrZIZ'&Z V čim največjo udobnost p. n. občinstva bo brza motorna ladja rMirau odslej vozila od pomola sv. Karla nepretrgoma v Grljac in nazaj, kakor hitro se prijavi za vožnjo vsaj 10 oseb. Vozne cene so sledeče : Tja in nazaj........K 1'—. „ „ „ s kopeljo vred .... 1'30. n r » Tja ali nazaj za otroke .........—'60. za otroke • . . „ —'30. Abonentski listki so razmerno cenejši. JosipGrižon Trst, o lica Belvedere 2. Prodajalna čevljev mar- | finih in preprostih sa moSke, ženske in otroke vseh vrst. — Sprejemajo se naročila po meri in popravki. CENE ZMERNE. Med tem, ko sta bila Ta d,a nastopa! $prejm6 vdeee^e zdoIoianBke boli lokalnega pomena, pa je imel svoj prvi, ^ £ojan gt p Javni nastop Sežanskega .Sokola" širši trgovine. Fr. 1222 oomeri flHHs 8e mebl'rana soba na u^co> P®" Nisem strokovnjak v telovadbi in tudi ^ 111 nad'P^e 86 od 3 nočem ocenjevati njihovega nastopa, pač pa j-—- lahko ponavljam splošno sodbo občinstva I inHcIra kurhilV* 7 delavBke™ MediSču obsto-kakor tudi mnenje nadzorstvenih organov i ySSrKo^Sii® ^^^.STooS^1 100 sokolske organizacije, da so telovadke in telovadci dobro rešili SVOjO nalOgO. S te«H . Q ob morskem cb«žju, pripravno za so pokopani vsi breiootrebni in strahopetni o KI 301 SCO taierokoU obrtne odstopi prcii nasveti, ki so prihajali nekako iz zavist- i dobri odškodnini. Pojasnila: Collarsich, kavarna nih duš. 1 Coreo._ ico Na svoj višek pa se je povspela pri-; ^. ^ . dve gobi g yTtom M reditev^ Z nastopom najboljšega slovenskega . StcM0V«inj8 ali za avgust Ponudbe: Sever, telovadca, brata Stane Vidmarja, ki !et dasi hotel Balkan. 1213 utrujen, na pritisk občinstva, nastopil s par —--—--~TX-;--- očaiuločimi p.ohw|an|L Žel (epa tudi udu- Fotografa fe1leDpof»*o*; S JčLt žen aplavz. uiiCa 7._4444 Naša sokolska prireditev Je izborno _ - —--j Sknhprria vspela. Čast in zahvfia gresta načelstvu in TehniCna plSama S D. oŠ t veseličnemu odseku, ki Je Z vnemo in IJu- Tretn, Via della ^.onta 9 i&e vestnega in dobrega bezni|o neumorno delal. Mislim, da *se kli- ^aarja z daljSo prakso. Honorar po dogovoru. 12i)6 titce, ki lete sedaj kot pšfce po naši vasi, pe so Dre več obrušene, da bi mogle raniti U 003 f et.r društva. vodnjakom. 7 prostorov v Bojanu, Škorklja št. 103 z vrtoa.', zemljiščem in 1211 Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION" (Filiialka Banke Ooion) u Trsta Olavnioa in rezervni zakladi K 880 380 000. se bavi z vsemi bančnimi in meniičnlml opera lami. Uložne knjiiiee mm OkuM termi* ali dojovoijaae pii4- Tekoči računi In računi na bančni žiro v kromak ali v inozemakik vredaoatik po Jako ugodnimi pogoji po dogovoru Inkasi •fektev, dokumentov, odreakov In iz trebam ih arefik. Kupo - prodaja In leozamakik vredaet. valet le divi*. Izdaja kruttne taJISice ter obreetnje vloge pe Iftil davek ed hranilnik vleg placuj« zavod na. Daje predujme || Prejemu in hrani deposite ae vredeete in karate parnikov L t i \\ Ui jih tofimo epravlja. Lzdaja in kupuje po dnevnem kurzu (proato vaakorielh atreikev) mcnjrčne vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d'Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilla). Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujma m blage, police, w*rrante L L i Odpira earinake kredita. Kapnj« la predaja blage ▼ komiaijL ODDELEK ZA SLADKOR.