Posamezna številka Din 1-— ŠTEV. 76. V LJUBLJANI, četrtek, SO. aprila 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO n. Mia]« vsak dan opoldne, i*v*emši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani In po poiti: Din 20—, inozemstvo Din 80—, Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IH UPRAVNIŠTVO; SIMON OREGORCICBVA ULICA ŠTEV. 18 c TELEFON STB V. 552. , j Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta rito. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. ' Račun pri poštnem ček. urada štev. 13.638. Delavski praznik. Z žalostnimi mislimi mora navdali zavednega delavca letošnji majski praznik. Od leta do leta je stalno padala delavska majniška proslava in jutri, ko praznujejo delavci svoj praznik v Jugoslaviji sedmič, ga praznujejo tudi v najbolj žalostnih okolščinah. Kako močna je še bila pozicija delavstva po prevratu. Osemurnik je bil sa-mcposebi umeven, socialna zakonodaja je bila zahteva vse družbe in nad 60 soci-jalističnih in komunističnih poslancev je pričalo o politični moči delavstva. Pa danes! Osemumik je zaigran, socialna zakonodaja je postala muka za delodajalca in delojemalca, iz skupščine je izginil tudi zadnji socialističen poslanec in celo v tiskarski obrti je prenehal biti prvi maj-nik obvezen delavski praznik. Nazadovanje na celi črti in ni še izgledov za zboljšanje. Taka je bilanca letošnjega prvega majnika in zato ga zaveden delavec ne more praznovati z veseljem v duši. Kje je vzrok temu nazadovanju? Oni, katerim je demagogija prirojena ali privzgojena, bodo govorili delavcem, da so vsega krivi buržuji in kapitalistična družba. Delavci, ne verujte tem lažnjivim frazam! Še nikdar ni nihče propadal le vsled drugih, temveč vedno je propadal tudi vsled sebe in to v prvi vrsti. Samo poglejte svojo politično razcepljenost. Toliko socialističnih stranic je samo v majhni Sloveniji, da mora biti človek politični Specialist, da pozna pravilna vsa imena strank. Ali je mar ta razcepljenost posledica buržujev? Staro in še vedno resnično pravilo je, da se napadene vrste strnejo, ne pa cepe. Po razcepljenosti delavstva bi moral zato človek soditi, da sploh ni pritiska kapitalizma, ker kako bi si moglo drugače dovoliti delavstvo tak luksus v strankah. Ta razcepljenost delavstva je glavni greh delavskih voditeljev. Niso poznali širokogrudnosti, temveč samo boj za lastno moč, za lasten ugled. Vsak je hotel biti prvi, in ker je to nemogoče v em atranki, je vsak osnoval svojo frakcijo, samo da je bil prvi. Javnost pa je morda poslušala deklamacije o edino zveličavnosti »sake posamezne frakcije iu s posmehom so gledali kapitalisti, kako praznuje vsaka frakcija za sebe delavski praznik. Samo delavci tega niso hoteli videti! Le stara garda je to videla. Oni delavci, ki so bili v Sloveniji pni agitatorji socializma in ki so se v borbi že davno navadili ločiti frazo od dela. Toda fraza je mehka in prijetna, delo pa trdo in naporno. In zato mlajša generacija stare garde ni hotela poslušati, zavrgla je vsa*-ko avtoriteto in drvela za sebi enakimi ljudmi, ki so šele po ruski revoluciji spoznali, da obstoji na svetu socializem. |em P® je krivda delavstva samega. Hotelo je samo pridobitve socializma, ne ji« tudi dela za socializem. V prvih letih po preobratu, ko je moglo še črpati iz zaslug prednih, je bila zato tudi pozicija delavstva močna, morala pa je pasti, ko je bila ta veličina izčrpana. In še en greh je treba povdariti. Velik del delavstva je pozabil na dolžnost do dela. Oni delavci, ki niso delali samo zaradi denarja, so skoraj izumrli. Posledica tega je bila, da je padel efekt dela in 's te« tudi njegova vrendost. To pa je zopet ie poslabšalo pozicijo delavstva. Če pa je danes delavstvo brez vsake politične moči, ni treba, da ostane vedno in možnosti je polno, da se napake popravijo in da zadobi delavski stan v javnem življenju ono mesto, ki mu gre. Pred pričetkom stvarnih pogajanj med radikali Ne bodo uspele intrige in radičevci. PARLAMENTARNA ANKETA ZARADI NEPOTRJENIH RADIČEVSKIH MANDATOV SE SESTANE JUTRI. — VSI MANDATI, RAZVEN MANDATOV BA-ČINIČA IN DOŠENA BODO POTRJENI. Beograd, 30. aprila. Pavle Radič je bil po avdijenci v dvoru naravnost sijajno razpoložen. Njegova avdijenca je trajala od 6. do 7. zvečer. Pavle Radič se je držal zelo rezervirano in ni hotel dati o svrhi avdijence nobenega pojasnila. Nato se je P. Radič sestal z Ninčičem, ki je sinoči odpotoval v Zagreb. USPEŠNA KONFERENCA MED P. RADIČEM IN PAŠIČEM. Včerajšnji sestanek med Pavlom Radičem in Pašičem je rešil mnogo vprašanj katera moremo smatrati kot prvi pogoj za daljnje delo na sporazumu med obema strankama. Govorila sta tudi o skupščinski anketi, ki mora določiti odgovornost onih narodnih poslancev, ki so bili člani poslanskega kluba HRSS za časa bivanja Stjepana Radiča v Moskvi. Skupščinska anketa, ki bo ocenila to odgovornost, se bo sestala k prvi seji v petek 1. maja. V soboto bodo odšli člani te ankete v Zagreb, da tam pregledajo vse dokumente, ki se tičejo te zadeve. Vse izgleda, da je sestanek ankete samo formalnega značaja. Kakor doznavamo z merodajne strani, se bo izvršila še tekom prihodnjega tedna verifikacija vseh onih mandatov HRSS, ki so stavljeni pod anketo. Vlada stoji na stališču, katerega je zavzemala za časa verifikacijskega odbora, da se imajo uničiti mandati Bačiniča in Doše-na, ker sta bila za časa volitev oba v zvezi z inozemstvom. V tem pogledu HSS ne bo napravila nobenega vprašanja, marveč se bo zadovoljila z razveljavo dveh mandatov. Zlasti še, ker se Došen in Bačinič nista hotela odzvati ponovnemu pozivu stranke, da dvigneta polnomočja iii prideta v Beograd. Radi te neposlušnosti je IISS nedavno sklenila, da morata Bačinič in Došen podati ostavko na svoje mandate. Ker se tudi temu omenjena nista odzvala, smatra HSS, da ni nobenega razloga upirati se sklepu vlade, da se njih mandati razveljavita. Z verifikacijo anketiranih mandatov bo število narod, poslancev popolno. Do konca tega tedna smatrajo, da se bo položaj razčistil. Situacija prihodnjega tedna utegne biti zelo živahna in bližnji dogodki bodo merodajni za daljni razvoj situacije. Pričela se bodo stvarna pogajanja med radikali in ostalimi strankami. Ker se pogajanja v glavnem razvijajo v dobri smeri, se bo morala stveriti samo še platforma za sporazum in za nekatere kombinacije, ki bodo temu sledile. ZAČASNA IZPOPOLNITEV VLADE. Beograd, 30. aprila. Iz tehničnih razlogov in najbrže tudi zato, da se da samostojnim demokratom neko zadovoljstvo pred razčiščenjem situacije, odlaša Pašič z rekonstrukcijo vlade. Politični krcgi doznavajo, da je že pripravljen ukaz, s katerim bo Srskič imenovan za ministra za izenačenje zakonov, Trifunovič bo postal min. gradjeviu, Simonovič Ihin. agrarne reforme. Križman pa min. trgovine. Drinkovič in S urni in bosta podala ostavko. Tudi Grisogono izpade iz kabineta. Pašič hoče spraviti v kabinet Antona Radivojeviča. Uzunovič hoče na vsak način vstopiti v vlado. Da bi bilo lo mogoče, bo najbrže podal ostavko Krsta Miletič in sprejel predsedniško mesto v skupščini. Pašič se je v tej zadevi raz-govarjal z Uzunovičem, Srskičem in Krsto Miletičem. Sinoči je nekdo od te trojice izjavil, da se rekonstrukcije vlade ne sme smatrati za definitivno. Zdi se, da je položaj za radičeve e popolnoma ugoden, toda vendar iz tehničnih in političnih razlogov se ne more stvari takoj izvršiti. Neki član vlade je sinoči izjavil misel, da bi se mogla stvar z radičevci hitreje urediti, kakor se to zahteva. Srskič je rekel: da bo že jutri krpa- gotova. G. Pribičevič se tolaži. Beograd, 30. aprila. Po sestanku med Pašičem in Pavlom Radičem v predsed-ništvu vlade je Pribičevič takoj zaprosil Pašiča za konferenco, ki se je vršila ob 4. pop. Na tem sestanku sta se Pašič in Pribičevič razgovarjala o čisto političnih stvareh, o čemer je nato Pribičevič poročal v svojem klubu, [zgledi za nadaljevanje tega režima niso najboljši. Zato se je samostojno demokratski klub precej časa bavil s situacijo. Po seji kluba je Pribičevič izjavil novinarjem sledeče: On ne smatra možne spremembe situacije v onem pravcu, v katerem se sedaj toliko piše. Pribičevič kategorično denientira vse vesti o nekih razgovorih in pogajanjih med radikali in HSS. Ako bi prišlo do teh sprememb, pravi Pribičel vic, bi ga morali radikali o tem obvestiti (?). Dosedaj pa še ni dobil nobenega poročila. Nihče ni tako naiven, je nagla-šal, da bi radikali ostavili sigurne večine in se vnemali raje za nesigurne kombinacije, ko bi mogli radičevci v vsakem trenutku vreči vlado, kadarkoli bi hoteli. Vlada bi bila odvisjia od radičevcev. Razvoj dogodkov.ho v najkrajšem času pokazal, v koliko so netočne vesti o novih kombinacijah. Rekonstrukcija vlade se bo izvršila tekom tega tedna. S takimi izjavami je hotel Pribičevič novinarje prepričati, da sploh ni mogoč sporazum med radikali in radičevci. Po njegovem mišljenju so pravtako tudi ne-možne vse spremembe, ki morajo nujno nastati v sami vladi. Mi to iskreno želimo. Ne samo zato, ker smo kot moderni ljudje za socializem v kulturnem zmislu, temveč predvsem iz nacional. ozirov. Narod napreduje le, če napredujejo vsi njegovi stanovi. To pa je zopet dosegljivo samo tedaj, če vsak stan skrbi za svoj napredek, če si pribori ono mesto v javnem življenju, ki mu gre. Nacionalna zahteva je zato, da je delavski stan organiziran in da je njemu pri- padajoča politična moč tudi njegova. Le tako pridemo do harmoničnega razvoja naroda, le tako bo ves naš narod napredoval. V stremljenju združitve, res prave proslave dela in obračunanja s praznimi frazami naj slave delavci svoj praznik in potem ga nikdar več ne bodo praznovali tako neveselo ko letos! mladinov. Beograd, 30. aprila. Politični krogi smatrajo, da ni Pašiču ne bo mogoče v najkrajšem času izvesti rekonstrukcije. Vse avdijence in konference Pavla Radiča so vzbudile pri samostojnih demokratih veliko zmešnjavo. SDS je v skrbeh in kar lovi poročila o avdijenci P. Radiča. Značilno je pisanje »Reči , ki prinaša danes iz Ljubljane vest, da je HSS dobila od bloka narodnega sporazuma misijo, da mora pod vsakimi pogoji vstopiti v vlado in tam izvajati politiko bloka nar. sporazuma pod nadzorstvom Ljube Davidoviča. Politika HSS pa naj bi šla za tem, da najprej razcepi nacijonalni blok in nato celo samo radikalno stranko. To vest je »izkoustruiral« sam minister dr. Gregor Žerjav, ki hoče s tem v radikalskih vrstah napraviti strah in zmedo«. Vest pa je značilna v toliko, v kolikor je važna ta intriga za označevanje situacije v samostojni dem. stranki fSDS). NOVA VLADA BREZ SDS? Beograd, 30. aprila. Ko je bil Pavle Radič v avdijenci, so se razširile vesti, da bo nova vlada že danes sestavljena in sicer brez SDS. V vlado bi vstopili poleg radikalov samo radičevci. Pavle Radič se je vedel po avdijenci zelo rezervirano. V bližini dvora ga je čakal Nikič, s katerim sta odšla v hotel Petrograd, kjer sta dalj časa konferirala. ŠLOBODNI DOM« BO ZOPET IZHAJAL. Beograd, 30. aprila. Pavle Radič je ob priliki razgovorov, katere je imel včeraj s Pašičem, v ostalem tudi razpravljal o vprašanju listov HSS. Pritožil se je radi prepovedi izhajanja Nlobodnega donim. Pašič je izjavil, da bo to vprašanje povolj-uo rešeno. vSlobodni doni bo izhajal v naprej kot Dom . Pavle Radič je pojasnil Pašiču, v čem sestoji zadeva dr. Mačka iu tovarišev in da se v Beogradu dosedaj ni dovolj upoštevalo protestov HSS. Pašič je obljubil, da bo to stvar ugodno rešil. DR. MAČEK IN TOVARIŠI BODO IZPUŠČENI. Beograd, 30. aprila. Včeraj je prišel v Beograd zagrebški drž. pravdnik dr. Ži-lič. Dr. Zilič je bil sprejet od notr. min. Bože Maksimoviča, kateremu je poročal o zadevi dr. Mačka in ostalih internirancev. Izgleda, da bo vsa zadeva rešena v najkrajšem času. čim se ustvari faktični sporazum med radikali in radičevci. Smatrajo, da bo stvar ugodno rešena, ker bo cela zadeva važna za dalnji razvoj situacije. NOVI RADIČEVSKI LIST. Zagreb, 30. aprila, Včeraj je HSS izdala mesto ustavljenega Slobodnega Doma« nov list pod naslovom: »Glas hr-vatskega seljačkega naroda«. V listu se nahaja tudi članek Pavla Radiča, v katerem poroča o posetih beograjskih politikov pri Stjepanu Radiču v zadnjih 4 letih. Prvi so prišli k Stjepanu Radiču republikanci, nato zemljoradniki in celo sam bivši šef zeniljoradniške stranke Avra-movič. Stjepanu Radiču so stavili take pogoje, katerih on ni mogel sprejeti. Tudi na predloge pokojnega Protiča ni mogel pristati Stjepan Radič. s--3* • Politika HSS. Zagrebške »Novosti«, ki vodijo v zadnjem času precej odločno borbo za sporazum med radičevci in radikali, objavljajo zanimiv razgovor svojega urednika z vodilnim članom Radičeve stranke. Ker je ta razgovor za objektivno presojo sedanjega položaja nad vse važen, ga objavljamo v celoti. Stališče svoje stranice v današnji situaciji je označil član vodstva HSS sledeče: »Naša nova orientacija ni nobena tehnika, temveč politika, ki jo nam diktira razum in srce. Mi hočemo izvesti politiko do konca. Naši nasprotniki govore, da smo postali monarhisti iz strahu. To seveda ni res. Popolnoma nerazumljivo je, kako se more govoriti, da bi največja hrvatska stranka dn vrhu tega lako dobro organizirana stranka naredila nekaj iz strahu. Hrvati niso nobene kukavice. Mi nismo postali monarhisti iz strahu, temveč ker smo stopili kot stranka v konstruktivno dobo svojega delovanja. To je naravni razvoj vsake velike stranke, ki hoče živeti in napredovati. Zato smo pripravljali sedanji prehod na monarkizem že davno. In prešli bi v periodi svojega konstruktivnega delovanja na monarhizem tudi tedaj, če ne bi imeli tako točnih informacij o našem kralju. Nam pa je bil prehod tem lažji, ker čisto zanesljivo vemo, da je naš kralj v prvi vrsti velik patriot, da je visoko kulturen evropski človek, evropski vladar, vzgojen v evropskem naziranju svojega mesta in svojih dolžnosti. Baš zaradi tega ni naš kralj nikdar odobraval nasilja proti Hrvatom in niti batinanja naših kmetov, kakor tudi ni odobraval ^sistematičnega ubijanja hr.vatskih kulturnih pridobitev.« — Ali mislite, da pride do sporazumne likvidacije hrvatsko - srbskega vprašanja? »Do sporazuma bo prišlo, ker mora priti. Paihološko je trenutek ugoden in naravnost sili k aranžmanu med Hrvatsko seljačko stranko in Narodno radikalno stranko. Zaradi tega ne stavimo mi sedaj nobenih poseb-■ih pogojev. Ničesar nočemo storiti, kar bi etežkočilo sporazum med Srbi in Hrvati. Srbi in Hrvati se tako zelo izpopolnjujejo, da morajo in da bodo šli skupaj. V nekih stvareh so zopet disparatni in tu si morajo razdeliti vloge. Če so n. pr. Srbi boljši vojskovodje in diplomati, tedaj zopet mi gradimo boljše ceste in šole. Kajti Srbi so borci, mi pa smo tvorci. Važno je eno ko drugo. Samo treba že pričeti skupno delati. Mi to hočemo in zato nočemo delati niti najmanjših težav za skupno delo z radikalno stranko. Zato mi ne zahtevamo sedaj takoj revizije ustave, temveč pristanemo na to, da se ustava preizkusi dve, tri leta in da se potem menja po narodni potrebi. Hočemo, da postane naša država v resnici demokratična država z resničnimi samoupravami in da vodi račun o resničnih potrebah kmeta. Zakaj ne bi postali evropska demokratična država, ko pa moremo to doseči in ko to vsi žele: i kralj i mi i Srbi? Pa zakaj, da bi bilo potemtakem težko, da se sporazumemo?« — Praktično bi torej obstojal sporazum v aranžmanu hrvatske seljačke stranke z narodno radikalno stranko, če sem Vas dobro razumel? — Z narodno radikalno stran- ko in ne s takozvanim nacionalnim blokom? »Da, z narodno radikalno stranko in ne s takozvanim nacionalnim blokom. Ne stavimo nobenih posebnih pogojev za sodelovanje z radikali, toda s Pribičevičem in njegovo skupino ne moremo iti. Ne zato, ker bi to skupino mrzili, pa čeprav imamo dosti vzroka, da jo mrzimo. Ta skupina je držala Stjepana Radiča 11 mesecev v zaporu brez preiskave in storila je mnogo zlega ne samo nam, temveč tudi državi in državni ideji. Rečem vam odkrito: Sli bi končno tudi preko tega, politika ne vpraša za simpatije ali antipatije, temveč za potrebe. Toda g. Pribiče-vič in njegova stranka sta šla vendar predaleč. Oni niso krivično preganjali sarpo nas, niso samo vnesli v svojo politiko mnogo mržnje in prezira do Hrvatov, temveč oni so s svojim delovanjem prostituirali demokracijo v naši državi. Zato mi ne moremo iti ž njimi, pa naj se zgodi karkoli, ker bi drugače kompromitirali še svojo novo politiko. G. Pribičevič in njegova skupina ne moreta sodelovati v politiki, ki stremi za sporazumom med Srbi in Hrvati in da se s tem približajo široki hrvatski narodni sloji kralju, državi in sporazumu. Kdorkoli bi poskusil na Hrvatskem, da bi sklenil z g. Pribičevičem sporazum, bi ostal brez pristašev. To je naše prepričanje, od katerega ne moremo odstopiti ravno v interesu pomirjenja in v interesu ureditve in konsolidacije naše skupne države.« — Mislite, da pride do aranžmana med vami in radikali? »Jaz mislim, da pride. To pa zavisi od radikalov. Mi smo s svoje strani storili vse, da se more napraviti aranžma, radikali pa so po mojem mnenju preveč izkušeni politiki, da bi zamudili ugodni trenutek. Sicer pa, če hočejo radikali ohraniti sedanjo konstelacijo, mi seveda tega preprečiti ne moremo. V tem slučaju nam seveda ne preostane drugo, ko da strnemo vrste opozicije in da počakamo, kaj nam prinese čas. Hrvatske stranke so se dostikrat delile zaradi Srbov in sodelovanja ž njimi. Evo, pravaši so imeli'vsled tega tči razkole. Morebiti bomo dočakali, da se bodo enkrat tudi srbske stranke cepile zaradi Hrvatov in sodelovanja ž njimi. Toda, kakor rečeno, mislim da radikali popolnoma razumejo važnost sedanjega momenta in da ga bodo izkoristili. Mi smo iskreno prešli h konstruktivnemu državnemu delu in iskreno želimo, da sodelujemo pri ureditvi notranjih razmer. In mi verujemo, da spoznava večina Srbov ravno tako, kakor tudi večina Hrvatov, da more naša skupna kraljevina napredovati samo tedaj, če bo rešeno hrvatsko-srbsko vprašanje. To vprašanje morejo po našem pojmovanju najlažje in najbolj normalno rešiti stranke, ki predstavljajo večino Srbov in večino Hrvatov. . i. Stranka ogromne večine Hrvatov je izpolnila vse predpogoje in odstranila vse zapreke, an sedaj je treba, da dokaže stranka večine Srbov, da tudi ona hoče z nami iskreno sodelovati. To je vse, kar vam morem o tej stvari povedati.« ravnalo bolj diskretno. Danes ga je pa uvrstiti skoro že med velike finančne utopije. Ni dvomiti, da ima tudi glede tega vprašanja pripravljeno precej radikalno rešitev. Eden izmed njegovih najintimnejših prijateljev, finančni teoretik Joseph Dubois je objavil pravkar vpoštevanja vredno študijo, v kateri izvaja: Zgolj fiktivni papirnati frank se ne more držati dolgo časa. Nima smisla, da bi kljubovali realnosti. »Revalorizacija« valut* je popolnoma nemogoča. Franciji ne preostaja ničesar druzega, kakor da podvzame veliko »devaluacijo« ter postavi frank na drugo podlago. Najboljši trenutek za to utegne biti podan letošnje poletje. Baza 25% zlate vrednosti bi dovolilu nedvomno naravno stabilizacijo na podlagi zlatega zaklada v Banque d« France.« Se ni reda na Bolgarskem Topovi streljajo na sofijskih ulicah. V predmestju Sofije, nazvano Konjoviča se je odigrala v torek ljuta poulična bitka med revolucionarji in orožniki. Bitka je bila odločena šele s prihodom artiljerije. Policiji je bilo javljeno, da se krije v de--••3tem policijskem okraju ubijalec pisarja bo-janske občine. Takoj so bili poslani močni oddelki orožnikov in policije v označeni del mesta, da najdejo ubijalca. Pregledano je bilo več hiš, dokler niso naleteli na malo hišico koncem bulvarja. Policijsti so potrkali na vrata, toda nihče se ni oglasil. Po dolgem razbijanju, ko so orožniki poskušali, da se s silo vderejo, so se vrata nakrat na stežaj odprla in na orožnike in policaje pade nenadoma salva iz pušk. Nekaj jih je bilo na mestu mrtvih, nekaj pa težko ranjenih, dočim je večina v paničnem strahu pobegnila. Ko so dobili orožniki pomoč, so pričeli streljati na hišo. Revolucionarji so odgovarjali in pričela se je bitka. Nakrat pa planejo revolucionarji iz hiše ter si prebijejo z ročnimi bombami pot do bližnje rečice Vladaje. Tu se nahajajo podzemeljski tuneli, ki so bili zgrajeni lansko leto za odvajanje vode in ki so podobni labirintu. V teh tunelih so se revolucionarji skrili. Orožniki so hiteli za njim in tedaj jih je bilo zopet nekaj ubitih. Takoj je bila poklicana na pomoč vojska, ki je obkolila vse predmestje. Toda noben vojak se ni upal podati v tunel, vedoč da ga zadene kroglja revolucionarjev. Pričeli so streljati v tunel s strojnicami. Toda streljanje je bilo brez učinka. Tedaj so pripeljali topove. Na tunele je pričela streljati artiljerija. Revolucionarji so odgovarjali s streli iz pušk in z ročnimi granatami. Ogorčena borba je trajala skoraj vso noč in se je nadaljevala dopoldne. Nastane kratka pavza. Revolucionarji so nehali streljati, toda topovski ogenj se nadaljuje. Naenkrat nastane silna detona- cija in kmalu nato še druge. Podzemni tuneli so zleteli v zrak. Brezdvomno je zletelo v zrak podzemno tajno skladišče municije. Topovi pa ne prenehajo z ognjem. Nastala je druga noč in šele drugi dan prinese rezultate bitke, ki je spravila vso Sofijo v paniČe* strah. Iz dežele ubojev. Načelnik sela Bojeva, občinski tajnik i* stražar so se vračali v torek zvečer iz Sofije, kamor so odpeljali rekrute. Na potu srečajo neznanca, od katerega zahtevajo, da se legitimira. Mož pa ni imel nobene druge legitimacije ko neke iz leta 1919. Pozvali so ga zato, da gre z njimi. Neznanec je ubogal. Ko so šli nekaj časa skupaj, potegne neznane« naenkrat samokres in s klicem: Evo, to je moja legitimacija, odda na vsakega po en strel. Tajnik je bil na mestu mrtev, stražar težko ranjen, župan pa je ostal neranjea. Neznanec je nato pobegnil. Na begu je odvrgel torbo, ki je bila polna bomb in razstreljiv. Aretacije in atentati se nadaljujejo. Aretacije v masah se še vedno nadaljujejo. V sami Sofiji je aretiranih več uglednih meščanov, med njimi tudi trije bančni ravnatelji. Ker so imeli ti dosti denarja, so se mnogi družili z lahkoživimi ženskami, med katerimi so bile tudi komunistične špijonke. Ker so bili zapori prenapolnjeni, je bilo 400 manj krivih aretirancev odpuščenih, da bo mesto za težje grešnike. Z nezavarovanih stopnjic tretjega nadstropja hiše Običestvene bezopasnosti v Sofiji j* skočil na beton aretiran komunist v nameri, da se ubije. Po čudnem naključju pa je ostal živ in se je samo nekaj poškodoval na nogi.- Gozdar iz vasi Gorski Izvor je bil najde* ubit z odrezano glavo. Glava je bila nasajena na kolu. Nova finančna politika Francije. (Od našega pariškega poročevalca.) Pariz, koncem aprila. Najbolj besni politični nasprotniki novega finančnega ministra priznavajo mimo: Cail-iaux te trenutno edino moči mož. Francoske državne finance ne rabijo praktičnega podeželskega zdravnika, tem manje kakega lekarnarja, temveč pogumnega in brezobzirnega kirurga, obdarjenega z veliko sugestivno močjo in brezpogojna atoriteto. Zakaj kriza je mogoče še v večji meri psihologična, kakor l.izična. Caillaux je bil dovolj pameten, da ni nastopil že v začetku s senzacionalnim načrtom, ki ga je utegnil marsikdo od njega pričakovati. Nastopil je sploh tako, da je izzival čim manj pozornosti, bil je perfekten »gentleman«, poln ekskvizitne uljudnosti. Čudno: Kakor mati, ki ljubi najbolj svoje slabo uspele otroke, tako je rezerviral Caillaux najboljše stvari svojega programa za senat. Zbornica se je morala zadovoljiti s par drobtinicami. Toda baš ta verbalna rezerviranost je napravila v borzi-janskih in finančnih krogih kar najugodnejši utis. Tam so bili mnenja, da dela politik tem bolj energično čim manj govori. Ako zberemo vse izjave Caillauxa in ostalih članov vlade, dobimo za prihodujost sledečo sliko: 1. Neupogljivi princip vsake finančne politike je enotnost budgeta. Nobenih posebnih kreditov več, nobenih postranskih budgetov. 2. Pod nobenimi pogoji se ne sme zvišati kratkoročni dolg. Torej nobenih trezorskih bonov več, nobene skrite inflacije. 5. Budget za leto 1925. se mora odobriti čini najhitreje. Budget za leto 1926. se predloži že koncem junija kamorama. Je v absolutnem ravnovesju. 4. Vojna in {»vojna bremena mora nositi sedanja generacija. V to so potrebne'največje žrtve. Prihodnja generacija naj ne trpi vsled napak in usode sedanje. 5. Karakteristične lastnosti prihodnjih davkov imajo biti izključno sledeče: Produktivnost in pravična razdelitev. 6. Seveda je izključena tudi vsaka direktna inflacija. Francija noče poginiti v papirnatem *»orju. Zadostuje tragika drugih dežel. Država ne mara v bodoče niti pomoči bank niti «• noče posluževati tiskarskega stroja. T. Najpopolnejša javnost bodi temeljno pravilo vsake finančne politike v prihodnjosti. Da razumemo vse posamezne ideje Cail-la*xa, je treba, da združimo vse njegove opazke in predloge, ki so raztreseni v številnih govorih, brošurah in časnikarskih člankih v enoten sistem. Potem imamo pregled. Predvsem je gotovo, da pomenijo edine »demokratične in pravične forme obdačenja, ki prihajajo za Caillauxa v poštev, dohodninski davek in davek na dedščine. Tu naj se torej predvsem začne. Postavke so predvsem z nekaj malo korekturami dovolj visoke. Jako pomanjkljiva pa je določitev davkov in predvsem njihova razdelitev. Resen finančni politik Francis Dalaisi je naglašal napram Vašemu poročevalcu, da nima država dandanes še niti najmanjšega vpogleda v dohodninske razmere največjih industrijskih in trgovskih družb Francije ter, da te dandanes ne plačajo niti četrtine zakonitega davka. Kakor pojoča »Impartial«, dosega beg kapitala momentano v Franciji 70 milijard frankov. Pri tem je omeniti, da presegajo davčni dohodki tudi v mesecu marcu proračun. Pobeglih 70 milijard se je torej odtegnilo že preje vsakemu obda-čenju, sicer bi bilo opaziti na vsak način primanjkljaj. Caillaux je doslej molčal o eksperimentu oddaje premoženja. Preje ni razskrival v tem oziru svojega nasprotstva. Socialistični voditelj Blum je razpravljal te dni o rešitvi tega vprašanju v »Quotidienu-, tako, da moramo suponirati, da je prišlo med njim in Caillaux-om do neke vrste kompromisa. Glasom dobrih informacij bo dal finančni minister svoj definitivni odgovor šele potem, ko bo predložil svoj budžet za leto 1925. Na^ vsak način je oseben nasprotnik operacije, ki' bi utegnila znova {> ri vest i velekapital do borbenega razpoloženja napram državi. Samo kratek moment se je bavil, kakor se zdi, Caillaux z grandioznim projektom, ki nosi v svoji drzni formulaciji pač pečat njegovega duha na sebi. Namignil je, da naj se itr premeni večina, kratkoročnih posojil v brezobrestne popirje. Temeljna misel je bila sledeča: Skoro ves viseči dolg Francije leži v hranilnih kovčekih njenega prebivalstva. Izkušnja je pokazala zlasti v zadnjih letih, da razlikujejo muli varčevalci prav malo med »boni« in navadnim papirnatim denarjem. V treh dnevih dospelosti je prišlo nad 4 milijarde frankov v zakladnih listih v izplačilo, upniki so zahtevali brez izjeme bankovce, ki ne nesejo seveda nobenih obresti. — Projekt bi bil s tem seveda mnogo pridobil, če bi so bilo !k Politične vesti = »G. Pribičevič naj izpolni svojo besedo!« > Značilna izjava radikalnega poslanca Jeleniča. Iz Zagreba se je vrnil v Beograd radikalni poslanec Jelenič ki je sodeloval pri vseh pogajanjih s Hrvati. O rezultatu svoje misije je dejal: Za sedaj še ne morem obširno poročati o rezultatu svojih pogajanj. To bom storil čez par dni. Za enkrat rečem le sledeče: Že danes se nahajamo na koncu poslednje etape difinitivne rešitve našega notranjega problema v vseh panogah našega političnega življenja. Kakor pričajo izjave hrvatski politikov, je hrvatski narod danes na najboljšem potu svojega državotvornega dela v zajednici s Srbi in Slovenci. Vsi Hrvatje brez razlike na dosedanje politično obi-ležje so pripravljeni, da vse svoje sile stavijo na razpolago naši državni zajednici. Samo eno zahtevo imajo, to je, da vsaj v prvi čas ne bodo skupno z g. Svetozarjem Pribičevičem. — V enem svojih govorov je g. Pribi-čovič izjavil, da se bo oni trenutek umaknil iz političnega življenja, ko bo opazil, da je on zapreka sporazumu med Srbi in Hrvati. Danes je bolj ko kdajkoli čas, da to uvidi in da izpolui svojo besedo!« — Opozicionalni blok v razpadu. 1 ako se veseli »Slovenski Narod« in starčku je deloma otroško veselje privoščiti, ker ne samo opozicionalni blok, temveč tudi neki drugi blok prav pošteno poka, in sicer tako zelo, da je pričel g. Pribičevič snovati že prečan-ski blok. Nacionalni blok namreč pošteno poka in naj piše »Slovenski Narod« še v tako velikih črkah o kompaktnosti vlade narodnega bloka, se je vendar treba pripravljati na tiste žalostne dni, ko bosta tudi mladinska poslanca spoznala sladkobe jugoslovenske opozicije. = Akcija delegatov novinarskega udruže-uja za svobodo tiska. Delegati JNU so obiskali predsednika zakonodajnega odbora g. Ljubo Jovanoviča ter mu izročili spomenico JNU o tiskovnem zakonu. G. Ljuba Jovanovič je izjavil delegatom, da se bo potrudil, da pridejo v zakon čim najbolj liberalne določbe. Predsednik novinai-skega udruženja je nato obiskal podpredsednika zakonodajnega odbora g. Jurija Demetroviča, ki je tudi član novinarskega udruženja. Konferiral je ž njim delj časa. V nekaterih načelnih vprašanjih je bil dosežen sporazum. Pri tej priliki je izrazil g. Demetrovič mnenje, da bi se mogel tiskovnemu zakonu priključiti zakon o novinarjih. Delegati so nato obiskali tudi predsednika sekcije zakonodajnega odbora za proučevanje tiskovnega ^ zakona g. dr. L. Markoviča in dogovorili ž njim za danes dopoldne sestanek. — Tajnu komunistična konferenca na Dunaju. Berlinski ruski list »Dni« poroča, da je bila dne 25. in 27. marca na Dunaju komunistična konferenca, katere so se udeležili zastopniki iz Nemčije, nasledstvenih držav in balkanskih držav. V glavnem se je razpravljalo o Bolgarski. Sovjetsko Rusijo so zastopali vodja komunistične propagande za Balkan Cerski, dva generala in ukrajinski polkovnik Semenkov, Informacija ruskega lista se krije z informacijami pariških listov. Po teh informacijah je konferenca sklenila, da za enkrat na Bolgarskem še ni dovolj pripravljen teren za vstajo in da se naj zato i uprizarjajo samo atentati. Ko pa bo vsled njih nastal kaos vedno večji, tedaj bo čas za revolucijo . = Položaj, ki je nastal za Nemčijo z izvolitvijo Hindenburga, označuje »Arbeiter -Zeitung« s sledečim dovtipom: »Hindenburga, v gala uniformi generalnega fedmaršala vodijo na konju hackenkreuzlerji in komunisti. Vse tri pa gledajo: Poincare.Millerand in Foch in Poincare pravi: Trčsbien! Sedaj a* zopet lahko tako zgodi kot enkrat: Hindenburg zmaguje, mi pa dobimo vojno.« = Križajte ga — Trockega. Komunistični list »Zvezda«, ki izhaja v Minsku prinaša referat z neke konference rdečih gardistov v Minsku, na kateri se je razpravljalo o sporu med Trockim in komunistično stranko. Tekom jako razburjene debate so se čuli glasovi, da naj se Trockega v interesu miru v komunistični stranki ustreli. — Izstopanje i* čehoslovaške komunistično stranke. Te dni je bil likvidiran spor komunistične stranke med Brnom in Prago na ta način, da so se izvedle v brnskih organizacijah velike personalne izpremembe. V »vezi s tem je izjavil dosedanji urednik bmske komunistične »Rovnostk, da izstopa iz redakcije in, da se odreka vsem funkcijam, ki jih je prejel od komunistične stranke, ter da to stranko popolnoma zapušča. Svoj poslaniški mandat pridržuje, ker je izvoljen na socialnodemokratski listi. Poleg njega je izstopil iz »Kovnosti« tudi urednik Ferdinand Fr., radi metod, s katerimi preprečujejo dandanes komunisti svojim prvakom vodstvo v stranki. Dalje je sklical predsednik kluba komunističnih članov brnske občine Kevanda sejo tega kluba, na kateri naj se sklene, da se odrečejo komunistični člani dosedanjim funkcijam pri brnski občini. Kupujte srečke za Planinski dom! Najvažnejša doba. (Iz krogov SKS). Doba, v kateri živimo letos, je brez dvoma najvažnejša v življenju naše države. Notranji spori, zlasti srbohrvatski, so prišli za časa februarskih volitev do takega izraza, da je moral vsak državljan, ki mu je obstoj naše države resno pri srcu, spoznati, da tako ne more več iti naprej. Druga najmočnejša stranka v državi in edina predstavnica hrvatskega naroda IIRSS razpuščena in pod obznano. Hrvatska in Slovenija izročeni na milost in nemilost SDS, ki je privedla oba naroda do obupa, gospodarskega uničenja in političnega brezpravja. Uničili so svobodo tiska, zborovanja in besede. Samostojna demokratska stranka je pritirala ogorčenje slov. in hrvatsk. naroda do skrajnosti. Po volitvah je nastal nov položaj. Radičevci hočejo pristopiti k likvidaciji srbohrvat-skega spora. Na vidiku je koalicija radikalov iu radičevcev. Pri tej situaciji se moramo vprašati, kaj pa Slovenci? Žerjavova grupa, ki je razbila demokratali* stranko, naslonila politično bodočnost na «*-tranji spor v napačnem računu, da bo ali še dolgo trajal, ali pa rešen * silo, je izključena od mirnega in sporazumnega reševanja tega spora. Klerikalci, ki so štiri leta nastopali pr*4 jugoslovensko javnostjo, kot samoslovenahu stranka, zaščitnica izžemane Slovenije, so po poštenem govoru Pavla Radiča pokazali, da jim ni na srcu prav nič Slovenija in Slovenstvo, ampak edino in samo klerikalizem. Da, kot taki absolutno ne morejo biti kvalificirani za reševanje notranjih sporov, se razume. Edina stranka, ki je šla v volitve z geslom za sporazum in za pristopanje k pravemu gospodarskemu delu, je bila v Sloveniji SKS. In to tudi po svojem bistvu. Kmet najbolj potrebuje miru, da se more nemoten in neoviran posvetiti gospodarstvu. To pa da SKS tudi kvalifikacijo, da more sodelovati pri reševanju spora, ki stoji pred vrati. Ce bo pa ta svoj posel hotela izvršiti tako, kakor težka naloga to predvideva, bo morala skušati zbrati okrog sebe pred vsem vse ono, kar v Sloveniji še pošteno misli in čuti. Zbrati bo morala vse, kar je zmožno in sposobno, da pri tem sodeluje. Nasloniti pa se mora izven Slovenije na vse one, ki so našim idealom najbližji. Prosveta. Ljubljanska opera. V četrtek, 30. t. m. se poje Donizzettijeva komična opera »Don Pas-quale« za- red B. Sodelujejo ga. Lovšetova in gospodje: Banovec, Šubelj, Zupan. Dirigira g. Neffat, režira g. Bučar. Dve ljudski predstavi po izredno znižanih cenah bosta v ljubljanskem Narodnem gle- j dališču v četrtek pred prvim majem in v pe-. | tek prvega maja. V četrtek se vprizori v dramskem gledališču na izraženo željo delavstva Tučičeva »Golgota« v režiji g. Rogoza in z ES- Rogozovo, Rogozom, Drenovcem, Skrbinškom in Kraljem v glavnih vlogah. Prvega maja pa pojo v opernem gledališču Smetanovo komično opero »Prodana nevesta«. Režira g. Bučar, dirigira g. Balatka. Kecala poje g. Betetto, ki je dosegel ravnokar v Pragi s to vlogo sijajen uspeh. Marinko poje gna Rozumo-va, Janka g. Kovač. Ostale vloge pojo gg. Korenjakova, Ribičeva, Ropasova in Vaška g. Mohorič itd. Obe ljudski predstavi se igrata izven abonmanov. Naša opera pripravlja reprizo Leoncavallo-ve opere »Glumači«, Petra Corneliusa opero »Bagdadski brivec«, D’Albertovo opero >Mr-tve oči« in Offenbachovo opero »Hofmanove pripovedke«. IV. abonma koncert Filharmonične družbe nam bode podal kratek pregled najnovejše ruske solistične literature, katero so napisali razni avtorji že od prevrata dalje. K temu koncertu je napisal ruski estet in kritičar Rimski-Korsakov poseben uvod, katerega priobčimo vsaj v ekscerptu. V tem uvodu razlikuje kritičar dve glavni grupi med ruskimi skladatelji, in sicer leningradsko, kateri je vzor Čajkovski in moskovsko, ki dela po vzoru slavnega Rimski-Korsakova. Na sporedu so zastopani najboljši novejši ruski skladatelji, izmed katerih pripada prvenstvo iiajbrže Sergiju Prokofjevu. Koncert bo izredno zanimiv za vse, ki se želijo seznaniti z najnovejšo glasbeno literaturo velikega ruskega naroda. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Orkestralno društvo »Glasbene Matice« v Ljubljani. Vaja v četrtek 30. t. m. zaradi dušenj za Matični koncert odpade ter se v‘rši prihodnja vaja v torek 5. maja. Gospa Anka Koščevič-Badalič, ki nastopi na IV. abonma koncertu Filharmonične družbe v pondeljek, dne 4. maja, je v Zagrebu znana kot ena najboljših koncertnih pevk. Njen sopran je mehak kakor baržun ier izredno obsežen. Srednja in globoka lega sta zelo močni, v višini pa ima glas popolnoma jasno, da metalno barvo. Gospa je .izredno • muzikalna ter se odlikuje po izvrstni deklamaciji ter plemenitem fraziranju. Ruske pesmi, katere ima na svojem sporedu, je študirala nalašč za koncert ‘27. marca t. 1., katerega ponovi sedaj tudi v Ljubljani. i™l£d,\aro(lni glasbeni lestival v Pragi je ■t omm • seznauil internacijonalno publiko skladatefiev”*atoda najmočnejših ruskih ■ ’ s Sergijem Prokofjevim, čegar ljolins oncert je dosegel izreden uspeh. Sam Igor Straški oliki mojgter mod*'me ruske glasbe je izjavil da je SeJ ^ Prokofjev eden izmed onih skladateljev, ki so mu naj-ljubsi. Gospa Koscevič - Badalič bo na svojem koncertu dne 4. maja pela tudi nekai Pesmi Sergija Prokofjeva. Zbornik znanstvenih razprav. Izdaja profesorski zbor juridične fakultete. IV. letnik 1924-25. V Ljubljani 1925. Založba juridične fakultete. Cena 60 Din. Natisnila Zvezna tiskarna v Ljubljani. — Pravkar je izšel IV. letnik »Zbornika znanstvenih razprav«, obsegajoč _ ‘280 strani: 1. Unrn prof. Mibaji* Jasiiiski; Prehod od ustnega običajnega prava k pisanemu zakonu; 2. Univ. prof. dr. Me-lod Dolenc: Problem izvrševanja kazni na v kl'aljevini Srbov, Hrvatov in Slo-in Kru"?,, *jniv- prof. dr. Rado Kušej: Vera de w f'’ei ,v naši državi de lege lata et p,„I. ,1, Stanko urodnemu zaseD-prof. dr. Aleksander Dnevne vesti. Cenj. naročnikom sporočamo, da smo današnji številki priložili poštne položnice v svrho poravnave tekoče naročnine. One cenj. naročnike pa, ki so že za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnice svojim znancem ali prijateljem, da se na naš list naroče. Opozarjamo istočasno vse zamudnike, da ako v teku 14 dni ne poravnajo zaostale naročnine, da jim bodemo list brez nadaljnjega ustavili, naročnino pa izterjali. Lapajne: Občni del‘k ml nemu pravu; 5. Univ. ^T Bilimovič: Nekoliko Podatkov o delniških družbah v Sloveniji; 6. Univ. prof d , ;d Pitamic: Kritični pogledi na jUridično osebo; 7. Univ. prof. dr. Gjorgje Tasič: O teoriji narodne suverenosti, naročilo u Francuskoi i o jednom skorajšnjem pokušaju ta m o. Opozarjamo vse naobražence, zlasti pa naše pravnike na to publikacijo, ki se naroča pri dekanatu juridične fakultete v Ljubljani. Ondi so tudi še v založbi prvi trije letniki Zbornika znanstvenih razprav, ki prinašajo, prvi na 19, drugi na 12, tretji na 15 tiskovnih polah, skupaj 20 znanstvenih razprav iz pravnozgodovinske, civilnopravne, državnopravne in narodnogospodarske stroke. Vsi#štirje letniki Zbornika znanstvenih razprav stanejo, hkrati naročeni, 150 Din. V založbi juridične fakultete je izšel tudi učbenik prof. dr. Milana Škerlja: Menično pravo. Broširan izvod te knjige stane 85 Din. Prihodnja številka »Narodnega Dnevnika« izide vsled delavskega praznika v soboto. — Kaj je z ljubljanskimi občinskimi volitvami? Veliki župan dr. Baltič je odgodil ljubljanske občinske volitve, ker da so bili volilni imeniki pomanjkljivi. Skupščina, naša najvišja instanca, tega argumenta sicer ni usvojila, toda v Ljubljani je ta argument še vedno v veljavi. Zato se usojamo vprašati: kaj je z volilnimi imeniki. Ali se ti že popravljajo? Ali bo delo kmalu dokončano. Sedaj je prešlo že več ko šest tednov, ko so bile volitve odložene in naše skromno mnenje je, da bi mogli bili v tem času volilni .imeniki že dvakrat temeljito popravljeni. Ker smo dalje mnenja, da ne ugasne avtonomija Ljub- j ljane s tem, da je mladinska stranka v vladi, \ pričakujemo, da so volilni imeniki že po- j pravljeni in da bodo v najkrajšem času razpisane ljubljanske občinske volitve. Na vsak način pa je jasno, da je argumentacija velikega župana padla tudi v Ljubljani v vodo, če se za popravo volilnih imenikov nihče ne briga. — Iz poštne službe. V višji plačilni razred oziroma stopnjo so pomaknjeni poštni uradniki oziroma uradnice v Ljubljani: Evgen Križaj, St. Knez, Ivan Kameršek, Ivan Rakovec, M. Luznar, Fr. Jereb, Budivoj Masle, I. Pokorn, Alojzija Biber, Marija Sajovic, 'lončka Tome, Pavla Ciuha, St. Breznik, Pavla Rot, Marija Mesojedec, Ciril Lilek, I. Dular, Marija Kutnar, Lidija Pečenko, Betka Modrijan, Danica Kobal, Kristina Kokalj, Ed. Hofman, M. Štefe, Marica Podboj, Iv. Mlač, Marija Binder, E. Kump, T. Vidmar, K. Vrančič in V. Pupis; v Mariboru pa I. šav-rič, Vladimir Koser, Juraj Pilato, Ludvik Podgornik, Vladimir Klinar, Anton Požeg, E. Pipan. Mavricij Fluks, L. Strniša, V. Loličnik, Peter Kotnik, Valentin Zablačan, Anton Eržen in Marko Postrak. — Iz učiteljske službe. V višjo položajno grupo so pomaknjeni in sicer v I. grupo Avgust Tomič, šolski upravitelj pri Sv. Antonu nad Rajhenburgom; (Jršula Mazi, učiteljica v Borovnici ;Evlal,ija Tavčar, učiteljica v Raj-lienburgu; Marija Brolih, učiteljica v Dev. Mariji v Polju; Angela Trost, učiteljica v Vodicah. V II. grupo: Marija Onič-Cepuder, učiteljica v Golem pri Vodicah; ZinkaVrščaj, učiteljica v Zagorju; Ruža Jeraj, učiteljica v Mostah; Terezija Sikošek, učiteljica v Brežicah in Marija Schweiger, učiteljica v Št. Janžu. — Upokojen je mestni učitelj Fran Gorazd v Ljubljani. — Odlikovanja. Z redom sv. Save V. vrste so bili odlikovani: upokojeni šolski ravnatelji Jakob Furlan, Josip Cepuder in Janez Levec; učitelja Juraj Režek in Fran Marolt ter ravnateljica Franja Zemme. — Razpisano notarsko mesto. Razpisano je notarsko mesto v Celju, odnosno drugo mesto, ki bi se morebiti izpraznilo po premestitvi. Prošnje je vložiti do 12. maja 1925. — Zakon o proračunskih dvanajstinah. ^Uradni list« prinaša v svoji predvčerajšnji številki zakon o proračunskih dvanajstinah za april, maj, junij in julij 1925. — Ciril Metodova podružnica za Grobelno in okolico ima svoj občni zbor dne 3. maja ob 16. uri pri g. Nuga na Grobelnem. Kdor so zanima za prekoristno šolsko družbo sploh m za delavinje naše podružnice posebej, tega vabimo, da pohiti ta dan na Grobelno. -— Zopet poskus samomora v beograjskih mestnih zaporih. Pred mesecem dni so privedli v beograjske mestne zapore nekega Milivoja Rafajloviča, ki je osumljen nevarne tatvine. Ko so izpustili te dni jetnika na običajni »izprehod« na dvorišče, se je zabodel Rafajlovič z nožem šestkrat v vrat in prsi. Težko ranjenega so ga prenesli v bol-jiišnico, kjer je izjavil, da ni mogel več prestajati med navadnimi zločinci, ker je nedolžen ter je sklenil izvršiti samomor in če se mu topot ni posrečilo, se mu posreči prihodnjič, zakaj trdno je sklenil, da konča svoje življenje. — Na kolesu okoli sveta. Te dni so prispeli v Zagreb trije bratje Hermann iz Leipziga, ki potujejo za nagrado 100.000 dolarjev na kolesih okoli sveta. 1. marca so odšli iz Leipziga in prepotovali so doslej Nemčijo, Avstrijo in Ogrsko. Potovanje morajo dovršiti l. 1930. V tem času imajo prevoziti 80.000 km. Iz Zagreba jih vodi pot v Italijo, Grčijo, Turčijo, Arabijo, Perzijo, Indijo itd. Zopet bolgarske bande. Iz Kumanovega poročajo: Ambulanten oddelek srbskih ko-mitov je naletel te dni pri vasi Vince na tri bolgarske komitaše. Med nasprotniki se je razvil takoj hud ogenj. Dvema Bolgaroma se je posrečilo uteči, dočim je bil tretji ranjen in ujet. Izjavil je, da pripadajo on in njegova dva tovariša tolpi bolgarskega poglavarja razbojnikov Velička Veljanoviča. Eden naših je našel v boju smrt. — Umor starega zakonskega para. V Boš-njaoih v Slavoniji so našli te dni bogatega 70 letnega kmeta Aco Nikoliča in njegovo 60 letno ženo v njiju stanovanju s prerezanimi grli v mlaki krvi mrtva na tleh. Zločin je bil izvršen že nekaj dni predno je bil raz- ^ 21. t. m. okrog 9. ure zvečer so prišli na Nikoličevo dvorišče roparji. Da zvabijo posestnika iz hiše, so zažgali gnojišče. Starca sta prišla res na dvorišče in pričela gasiti. Med tem so udrli razbojniki v hišo, kjer so vse premetali ter odnesli 20 dinarjev, nekoliko kasneje pa bo ie vrnili ter izvršili umor. Poizvedbe se energično nadaljujejo. — Senzacionalen roparski umor na Francoskem. Policija v Artachonu je aretirala te dni 26 letnega Andre-a Hamarda. Hamard je pred nekaj tedni zahrbtno umoril posestnico Leroy, nakar je izropal njeno blagajno, v kateri ni bilo nič manj, kakor 1,200.000 frankov. S tem plenom se je peljal v Pariz, kjer je živel veselo in potratno življenje., Ko je izvohal, da mu je policija na sledu, si je kupil luksuzen avtomobil ter pobegnil ž njim v Južno Francijo. V kopališču Arta-chon je vzbudil luksuzni avto mladega moža sum policije, ki je vsled tega Hamarda aretirala z njegovim spremljevalcem in šoferjem vred. Izredno velika vsota denarja, ki jo je nosil Hamard pri sebi, je sum še bolj okrepila. Preiskali so Hamardu temeljito jetra in obisti ter ga spravili pri križnem zasliševanju v tako zagato, da je končno svoje dejanje priznal. — Zagonetna smrt 12 letnega dečka. Vdova Gjurgija Vasic je privedla te dni svojega 12 letnega sina Zivorada v splošno bolnico v Beogradu. Deček, ki je bil preje vedno vesel in^ zdrav, je postal v zadnjem času naenkrat žalosten ter je pričel bledeti in hujšati. Zaman je skušala mati izvedeti od njega, kaj mu je. Končno ji je potožil, da čuti hude bolečine v križu in v trebuhu. Zdravniki so takoj ugotovili, da je bil deček po vsem telesu z nekim topim orodjem hudo pretepen. Toda tudi sedaj niso mogli zvedeti od njega niti mati niti zdravniki, kdo in zakaj ga je pretepel. Šele v zadnjem trenutku je povedal svoji materi, da ga je pretepel pek Pera Popovič, vzrok pa je zamolčal. 10 minut nato je nesrečni deček umrl. Popoviča so takoj aretirali, vendar trdi mož dosedaj, da dečka ni niti poznal, kaj šele pretepel. Preiskava se nadaljuje. — Perverznež. 15 letni sin posestnika Hu-sejn Ručkovič, ki živi pri svojih stariših v neki vasi blizu Mostara se je zaljubil v 6 letno deklico Sajo Škoro. V mladeniču so se razpalile perverzne strasti, in ko je dobil deklico nedavno na samotnem dvorišču, jo je zgrabil ter hotel posiliti. Krik in jok otroka je privabil pravočasno na lice mesta več sosedov, ki so deklico rešili, Huseina pa prav pošteno namazali po tistem delu telesa, kjer izgubi hrbet svoje pošteno ime, nakar so ga tirali na policijo. Husein je svoje dejanje priznal. — 34 zločincev pobegnilo. Iz Moskve poročajo, da je pobegnilo ob priliki transporta kaznjencev v Irkutsk 34 zločincev. Posrečilo se jim je razorožiti stražo, nakar so navalili na železniško osobje, ustavili vlak ter jo od-kurili. — Poskusen umor z aspirinom. Te dni sta sedela v Berlinu na zatožni klopi lepa tridesetletna žena Frieda Astfalk in neznaten možic Willi Freiholdt. Obtožena sta bila, da sta hotela umoriti Friedinega moža. Predzgodovina je sledeča: Mirno in zadovoljno je živela Frieda s svojim 27 let starejšim možem, dokler se ni naselil pri njih delavec Willi Freiholdt. Zakaj, kar hitro se je razvila med Friedo in Willijem huda ljubezen, katere posledica je bilo intimno razmerje. Ta intimnost ni ostala staremu Astfalku dolgo prikrita. Zato se je moral Freiholdt izseliti. No, zaljubljena žena ga je obiskovala, ostala je dostikrat kar po cele tedne pri njem, nakar se je vrnila zopet k svojemu možu. Mož je izredno dobrodušen človek ter je grešnici vedno zopet odstopil. Kljub temu sta zaljubljenca sklenila, da ga spravita s poti. Freiholdt se je obrnil na svojega svaka, da mu preskrbi strup. Svak mu je vročil zaželjeni strup v obliki aspirina, nato pa prijavil stvar policiji, ki je zaljubljenca nemudoma aretirala. Obtoženca sta imela srečo: Pri sodnij-ski obravnavi sta bila oproščena vsake krivde in kazni, in z od veselja žarečim obrazom je zapustila Frieda sodno dvorano s svojim dobrodušnim »starim«, dočim je krevsal mali Willi sam domov. — Zapuščina zbiralca umetnin. Po poročilih iz Budimpešte je zapustil znani madžarski zbiralec umetnin Marcel de Nemeth, — ki poseduje v lastnih palačah v Monakovem, Parizu in Milanu izredno dragocene zbirke, — vse svoje umetnine madžarski državi in sinu bivšega cesarja Karla, Otonu. Zbirka vsebuje 9000 umotvorov, med drugim slike Tiziana, van l)ycka, Tintoretta in poleg tega večjo množino neprecenljivih gobelinov ter reprezentira baje vrednost neštetih milijard. — Finančni polom »barona whiskyja«. Londonski listi se bavijo z bankrotom znanega verižnika s špirituozami sir Brodericka Hart-\vella, ki je bil popularen na Angleškem in v Ameriki pod imenom »Whiskybaron<. Ilartvvell se je bavil s financiranjem in organizacijo vtihotapljanja spirituoz v Zedinjene države. Njegovi akcionarji so se rekrutirali iz najbogatejših in najboljših krogov Anglije. Nad 800 kapitalistov je dalo drznemu špekulantu na razipolago velikanske vsote, ki so se obrestovale sijajno: Nedavno je obljubil Hartwell svojim delničarjem 120% dividende. Sedaj pa je doživel mož finančni polom: Sedma ekspedicija je klaverno ponesrečila, ameriški financarji so namreč zaplenili celo ladjo »\vhiskyja«. — Zanimiv proces v Košicah. Te dni se je vršila v Košicah na Češkoslovaškem kazenska obravnava zoper 26 letnega visoko-šolca Belo Egerja, ki je bil obtožen veleizdaje in komplota proti predsedniku republike. Bela Eger je bil avtor načrta za atentat, ki se je imel izvršiti meseca septembra leta 1921 na vlak predsednika Masaryka na progi Košiče—Ungvar. Iniciativa za atentat je izšla iz krogov na Madžarskem živeče slovaške iredente. Glavno vlogo je igral pri tem slovaški nacionalni svet v Budimpešti in deta-chement Soltesz. Ker se je nahajal v tem detachementu češki Spijon, so izvedeli na Češkoslovaškem navadno v»e namer« in na- kane pravočasno. V tem slučaju se to ni zgodilo. Načrt je bil dogovorjen med Eger-jem, madžarskim polkovnikom Szirmayem in zastopniki detachementa Soltesz. Atentatorji so nameravali vreči vlak na nekem nevarnem mestu s tira, nakar bi bili umorili predsednika Masaryka. Preskrbeli so si potrebno orodje, »francoze« itd., kakor tudi orožje — revolverje in ročne granate. Izvršitev je izostala zgolj slučajno: Predsednik Masaryk se je odločil zadnji trenutek, da se pelje na svoj cilj z avtomobilom in ne z železnico. Da je bil spiritus reetor tega komplota viso-košolec Bela Eger, je eruirala žandarmerija šele pred 8 meseci. Eger je bil takoj aretiran in te dni je bil obsojen po zakonu o zaščiti države na tri leta ječe. Kazen je izpadla tako milo, ker je sodišče upoštevalo obtoženčevo mladost in njegovo takratno brezposelnost. — Ženski karabinijer. V bližini Caltani-sette v Italiji so prijeli nedavno 19-letnega bandita Giuseppa Aleo, ki ima na vesti nič manj, kakor 26 zločinov. Glavna zasluga, da je prišel oblastim v pest, gre materi njegove prve žrtve, ki jo je ustrelil Aleo iz ljubosumnosti. Mati nesrečne devojke se je zaklela, da ne bo mirovala, dokler ne pride zločinec pravici v roke. Preoblečena v karabi-nijera, je vršila ta žena celih 19 mesecev službo, dokler se ji ni končno posrečilo najti razbojnikovega skrivališča. Z ljubosumnim razbojnikom vred so bili prijeti vsi njegovi številni tovariši, ki so se zbrali v zadnjem času okrog njega ter z njim ropali in kradli. — Nenavadna požrtvovalnost zdravnice. Nedavno so prinesli v otroško bolnico v Westminstru v Londonu 11-mesečno bolno dete. Bilo je težko bolno, in slednjič ga je mogla rešiti vsled njegove oslabelosti samo transfuzija krvi. Mati otroka se je odločila, da reši otroku življenje s svojo krvjo. Ker je bila slabotna, je že prvikrat omedlela in -transfuzije ni bilo mogoče nadaljevati. To je napotilo zdravnico, da se je podvrglo ona operaciji. V 10 dneh so bile podvzete tri transfuzije in otrok je bil rešen. Zdravnica ni hotela, da pride njena požrtvovalnost v javnost, in razkrita je bila zgolj slučajno. »KUPUJTE SREČKE ZA RAZLOGOV SPOMENIK.« — Mesto junakov copate. V Windslowu v severoameriški državi Arkansas je vzpostavljena z zadnjimi volitvami popolna ženska komanda. Maud Duncan, novinarica, je bila izvoljena županom ter načeluje sedaj občinskemu svetu, obstoječemu iz samih ženskih kril. — Tepen škof. Škof Dieceze Cariati v Kalabriji je bil te dni tepen. Pretepli so ga verniki, ker ni hotel prestopiti praga neke kapele, ki je pod interdiktom. — Sicilijansko maščevanje. V neki vasi pri Girgenti je zasačil lastnik Sadovnika tatu, ki je kradel že delj časa po vrtovih ter poleg tega sekal iz gole hudobije tuje sadno drevje. S pomočjo hlapcev je odsekal posestnik lopovu s sekiro levo roko ter se je ravno pripravljal, da mu odseka še desno, ko »e je posrečilo tatu pobegniti v svoje stanovanje, kjer leži sedaj smrtnonevamo poškodovan. — Razporoke pri muslimanih v Bosni. Razporoka je pri muslimanih kaj enostavna stvar: Mož pripelje ženo h kadiju ter izjavi: »Odpuščam jo!« Za ženo je stvar nekoliko bolj komplicirana. Ta more zahtevati razpo-roko edino le, ako je bila tako previdna, da si je pridržala ob sklenitvi zakona pravico do nje za slučaj, da mož žnjo ne bi lepo ravnal. Razporoke so pogoste in — kar je čudno — najbolj pogoste med najrevnejšimi sloji. Leta 1924 je bilo v okraju in mestu Sarajevu sklenjenih 561 muslimanskih porok, razporok pa je bilo 148. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo 153 porok in 33 ločitev. V celi Bosni in Hercegovini je bilo leta 1924 sklenjenih med muslimani 9157 zakonov, razporok pa je bilo 1927. Mnogoženstvo je ; skoro že popolnoma izginilo, v Sarajevu je j samo še par družin, v katerih sta po dve ; ženi. I _ Nesrečna 12-letna mati. 32-letm Augusto C. v Trstu je posilil nekaj nad 11-letno staro Angelo F. Deklica ni povedala nikomur nič o tem. Ker pa je začela fizično vedno bolj hi-) rati, jo je dala njena mati zdravniško preiskati. Zdravnik je ugotovil, da je v blagoslovljenem stanju in poleg tega inticirana. Poslali so jo v bolnišnico, in ko je prišel čas zato, v porodnišnico. Tam je porodila te dni popolnoma rahitično dete, ki je umrlo že par ur po porodu. Oče, ki je bil ob času storjene pregrehe podnajemnik matere nesrečne deklice, čaka v »pržonu« Se vedno sodbe, zakaj sodišče se intenzivno zanima za njegovo preteklost in preiskuje, če nima mož še drugih podobnih grehov na vesti. , . — Zaljubljeni parček na rroniku. Te dni je zasačil neki čuvar javne varnosti na stolpu cerkve sv. Ane v Beogradu mlad zaljubljen parček v jako fatalni situaciji. Ogorčen, da sta si izbrala otročeta za svoj pregrešni se-stanek baš posvečeni prostor, in še bolj radi tega, ker se nista dala od njega niti najmanj motiti, ju je pograbil in ju tiral na policijo. Službujoči uradnik jima je bral prav poštene ! levite ter grozil z najstrožjo kaznijo. Odgo-I vor, ki Je dobil, je bil ciničen smeh. Vpra-.' šal ju je po imenih. Ko pa je izvedel ta imeni, je obstal, kakor da je padel iz oblakov. Bila sta otfoka zelo visokih državnih funkcionarjev. In kot taka sta se tudi legitimirala. Seveda je postal uradnik tedaj »malo manj strog«. »Ampak, gospodična.,,« je začel. »Ampak, gospod,« mu je odgovorila gospodična, »ošteli bi me radi, kaj ne da? Toda kaj hočete: Ljubim ga, in ničesar mu ne morem odreči. Tudi vas bi lahko ljubila, če bi ravno hoteli... In s tem smo končali!« — In končali so res, zakaj stvar ni imela posledic. Fantiču je bilo 18 let, devojki pa 10. — Ločitev zakona spremljana od revolver-»kih itrelof. 29 letal ti*oy«ki po talk Karl Rauch na Dunaju je nesrečno oženjen. Pravi, da mu je bila njegova žena, medtem ko je letel on za kupčijami, opetovano nezvesta. Zato se je hotel ločiti. Kot žid je pozval torej svojo ženo Židinjo pred rabinarijat, da ji izroči ločitveno pismo in postane stvar pravo-močna. Nezvesta soproga je prišla sicer res v pisarno, toda ločitvenega pisma ni hotela sprejeti. Porogljivo se je smejala in izjavila, da ji ne pride niti v sanjah na misel, da bi sprejela ločitveno pismo in privolila v ločitev. Nato se je obrnila ter hotela oditi. To je njenega moža tako razjezilo, da je potegnil revolver ter ji pognal kroglo v hrbet. Smrtnonevarno ranjeno ženo so prepeljali v bolnišnico, nesrečnega agenta pa v zapor. — Tragikomične posledice častihlepnosti. Julius Riemer je ustanovil v Budimpešti z moralično podporo tamkajšnjega papeškega nuncija Schioppe akcijsko družbo za trgovino z religioznimi in cerkvenimi predmeti. Za njegove zasluge na cerkvenem polju ga je predlagal nuncij papežu v odlikovanje in mož je dobil visok red »Pro ecclesia et pon-tilicec. Da bi ga smel pa tudi nositi, je bilo treba dovoljenja državnega poglavarja. Vložil je prošnjo na ministrstvo, ki je priromala končno na policijo. In tedaj je prišlo presenečenje. Policija je ugotovila, da je Riemer bivši žid, ki se je' dal v naglici krstiti samo zato, da bi mogel nositi papeževo odliko. K temu bi bila policija končno še molčala, da prihrani Sveti stolici blamažo, toda ugotovila je, da je Riemer identičen z vojnim liferan-tom, ki je dobavljal avstroogrski vojski začetkom svetovne vojne čevlje s papirnatimi podplati in uniforme iz papirnatega blaga ter dobil zato svoječasno — ne mogoče kak red, marveč — 5 let ječe. Ker ne gre, da bi nosil bivši kaznjenec red, je romal lepi križec iz policije na nunciaturo, od tam pa nazaj v Rim. Pa tudi sicer obče priljubljen nuncij Schiop-pa je moral romati — iz Budimpešte v Haag. — Bratomor iz ljubosumnosti. Te dni je ustrelil v Steglitzu na Nemškem 23 letni Kurt Behrens svojega 11 letnega brata iz ljubosumnosti, ker je bil mlajši brat ljubljenec matere. Podnevi sta se brata skupaj izpre-hajala, zvečer sta legla v skupno postelj spat, in zjutraj so ju našli mrtva. Kurt je prestrelil svojemu spečemu bratu sence, nakar si je pognal še samemu sebi kroglo v glavo. — Pobožen množestveni morilec. V Szat-mar-Nemetiju se je pričel te dni proces zoper verižnika Jakoba Reinitza. Mož je obtožen, da je umoril 7 oseb. Proces ne vzbuja samo radi velikega števila žrtev velikanske senzacije, temveč tudi radi obtoženčeve osebnosti. Reinitza so imeli ljudje namreč za jako pobožnega in radodarnega. Sum je padel nanj, ko je izginil neki hotelir, s katerim je imel Rainitz trgovske stike. Pri umorjenem hotelirju so namreč našli ovratnik, ki ima isto znamenje kakor perilo obtoženca. Pri nadaljnji preiskavi se je dognalo, da je izginilo že popreje 6 ljudi, ki so z obtožencem verižili. Reinitz trdovratno taji. Ljubljana. 1 — »Cesta na Rudolfovo železnico«. Se vedno se bleste ti napisi iz starih avstrijskih časov na Vošnjakovi cesti. In čeprav imamo v Ljubljani sedaj kar tri župane, se vendar nihče ne zmeni, da bi te stare table zameni 1 z novimi. In vendar bi bilo to nujno potrebno, da bi prebivalci v tej ulici vsaj gotovo znali za ime svoje ulice. Po vojni se je namreč ta ulica prekrstila v Cesto na Gorenjsko železnico, pozneje so ji dali ime Vošnjakova ulica. Sedaj pa pravijo nekateri, da to ime ne drži. Torej nove table na hiše, da bomo znali, kje stanujemo. 1 — Nesreča Banovca popolnoma pojasnjena. Preiskava je bila včeraj zaključena in je bilo ugotovljeno, da je Banovec ponesrečil. Banovec je bil na eno oko slep, na drugo pa je slabo videl in ko se je ustavil ob Grada-ščioi, je omahnil in padel v vodo. Z nasprotnega brega je neka gospodična videla, kako je nekdo padel v vodo. Pojasnjen je tudi slučaj glede sledov krvi. Kri izhaja od neke gospodične, kateri se je močno udrla kri iz nosa. Vse druge vesti in senzacije so prosta izmišljotina. | 1 — Zabavni večer s petjem, godbo, plesom : in drugimi točkami priredi pevski odsek j »Grafika« v soboto, dne 9. maja t. I. v dvorani i »Kazine«. Vse zabave, sni ena in šaleželjno ob-1 činstvo se vabi na ta večer mičnosti, šegavo-! sti in razigranosti, na katerem bo mladi gra-! fični pevski zbor in šentjakobski orkester z zvruano mero zabave razigraval mlado in staro. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina Din 10. — Ves dobiček gre v korist pevskega društva »Grafike«. 1 — Glavni dobitki loterije za dr. Razlagov spomenik so: 1. Din 5000.—; 2. Din 4000.—; 3. Din 1000.— ; 4. Din 500.— itd. Srečka stane Din 5.—; žrebanje dne 5. julija 1925. — Izid žrebanja se objavi v vseh časopisih. Vseh dobitkov je 300 v skupni vrednosti Din 15.550. 1 — Francosko predavanje s skioptičnimi slikami. Dne 1. maja t. 1. ob 6. popoldne bo predaval na univerzi (soba št. 90) upravitelj francoskih kolonij K. Labourel o Za-padni Afriki, njenih prebivalcih, virih njenega blagostanja. Predavanje bodo ponazor-jevale skioptične slike. Vsi prijatelji francoskega naroda in francoskega jezika se uljud-no vabijo. 1 — Opozorilo: Vstopnice za »Šah z živimi figurami« na vežbališču »Atena« se bodo razpečavale v predprodaji pri g. Praprotnik, trafika v Prešernovi ulici in na dan prireditve, v petek 1. majnika, od 4. popoldne dalje pri blagajni. Podpirajte »Ateno«! 1 — Godba dravsko divizijske oblasti pod taktirko dr. Čerina bo sodelovala pri »Šahu ua prostem« 1. majnika v Tivoliju. 1 — Oddaja buffeta na mestnem kopališču. Mestna občina ljubljanska razpisuje za leto 1925 oddajo buffeta na mestnem kopališču ob Ižanski cesti. Reflektanti se vabijo, da vlože najkasneje do 7. maja 1925 v mestnem gospodarskem uradu pravilno kolekovane ponudbe z navedbo najemnine, ki bi jo bili pripravljeni plačati. 1 — Nov oltar v mestni ubožnici. Dne 1. maja 1925 ob pol 7. uri zjutraj se bode vršila posvetitev novega oltarja kapelice mestne ubožnice v Japljevi ulici št. 2. Uresničila se je večletna želja starih onemoglih, da so dobili poti domačo streho potrebno dušno tolažbo. Zasluga je mestnega magistrata in drugih dobrotnikov. Vse dobrotnike vabijo k posvetitvi in se jim srčno zahvaljujejo in priporočajo še v nadaljnjo podporo — stari onemogli. Nerazdružljiva. Avtomobilisti kaj radi greše zoper predpis počasne vožnje v mestnem pomeriju, in kaznovanje teh zaničevalcev zakona povzroča policiji po vseh mestih obilo posla. Te dni pa je imel rešiti službujoči stražnik v Manili na Filipinih problem, ki je presegel njegove duševne moči. Zasačil je znana siamska dvojčka pri'prehitra vožnji. Ni bilo dvoma, da sta vozila z brzino, ki je presegala 25 km na uro. Toda s tem stvar še nikakor ni bila rešena. Zakaj neprijazna usoda je združila Simplicia in Lucia telesno kar najtesneje. Pač je ugotovil policijski stražnik Simplicia kot krivca, zakaj njegove roke so vodile avtomobil. Toda, kako naj ga aretira? Ako bi bil aretiral Siinplicija, bi bil aretiral ž njim vred tudi Lucia in obratno. Mož postave si faktično ni znal pomagati in dovolil je, da sta obadva vožnjo nadaljevala. Doslej še nista dobila nobenega kazenskega mandata. Policija ni bila v stanu, priti dvojčkoma do živega. Zdravniki v 16. stoletju. Kdor je izvrševal zdravniško prakso brez akademičnega naslova, je bil zdravnik. Označba zdravnik je starejša kakor doktor. Zdravnik je bil praktik in praksa se je razvila preje kakor znanost. Vedno se je boril človek proti smrti in bolezni. Poskusil je to in ono, in kar se je posrečilo, se je razširilo, izkušnja se je razvila. Tako so nastali pra- ktični zdravniki in z njimi vred seveda tudi različni zdravniški svetovalci, pametni in neumni. Zakaj ni bilo in ni na svetu nobenega poklica, v katerega bi se nepoklicani ljudje tako radi in tako predrzno vmešavali. V 16. stoletju je bila med zdravniki obeh spolov razlika glede drznosti in spretnosti. Učenim doktorjem so bili najbližji zdravniki, ki so si prilagali že izdavna naslov fiziltus ali magister, često tudi oba hkrati. V 15. stoletju je utegnil imeti marsikdo izmed njih medicinsko izobrazbo. Naslov magister je bil enakovreden z doktorskim. Čudno se nam le zdi, da nimajo magistri 15. stoletja pri svojih imenih nikjer naziva »doclor medicinae facultatis«, kot pravi doktorji in magistri. In ako odpade včasih pri takem možu tudi naslov »pnysieus« ter stoji na njegovem mestu »magister oeulist , je vzrok temu dejstvo, da so bili ti fiziki iz 14. in 15. stoletja praktiki-specialisti brez akadeniične izobrazbe in čina. V 16. stoletju nismo glede takih zdravnikov več v dvomu. Imamo že nebroj dokazov zato, kako so nastali in kdo so bili. Večina od njih so bili potepuhi, ki so hodili od mesta do mesta. Kakor hitro so prišli v kako občino, so si preskrbeli na magistratu dovoljenje za zdravljenje ljudi. Ko so že dovolj časa zdravili, so se podali s pričami svojih uspehov zopet na magistrat — o neuspehih najbrže niso govoril. — Zahtevali so pismeno spričevalo o svoji umetnosti, nakar so šli zopet dalje. Ti dokumenti o njihovih uspehih so bili njihov naslov, njihova pravica: ljudje so mnogo na to držali; ljudje vseh stanov, in nikomur ni prišlo na misel, da bi bil raziskava!, koliko neuspešnih poskusov je imel tak vagant — zdravnik na vesti; in ce je prišlo potem, ko je zapustil mesto, na dan, da je bilo ozdravljenje pacientov samo navidezno ali pa, da se je bolnikova bolezen celo poslabšala, no potem o zdravniku ni bilo več ne duha ne sluha. Marsikateri od teh ambulantnih zdravnikov je pridobil s posrečenim ozdravljenjem ali potom priporočila in uljudne protekcije za izvrševanje svoje obrti celo cesarski patent; in tak patent je bil seveda največ vreden. Včasih je pa obstojal »patent v večjem številu privatnih spričeval. Leta 1577 je dobil neki Nikolaus Bchubart od cesarja Rudolfa patent, v katerem je čitati, da je ozdravil ta Schubart, ne samo v »svetem nemškem cesarstvu«, marveč tudi v češkem kraljestvu rane, kamen, obraz in druge bolezni mnogih ljudi: Radi tega se mu dovoljuje, da izvršuje »svojo obrt in umetnost« v kraljestvu ter nudi v pripadajočih deželah. Da se nazivlja marsikak zdravnik rad »doktor«, je človeška slabost, ki jo opažamo še dandanes. Sicer pa je popravilo prebivalstvo ta naslov često na ta način, da je reklo in pisalo o takem možu »zdravnik«, ki se nazivlje doktor. »Bolj čudno pa je, da je postal tak potepuški zdravnik včasih tudi telesni zdravnik kakega kneza. Tako se je ponašal zdravniški šarlatan Wylius, ko mu niso hoteli priznati v Wurtembergu meščanstva, da sicer nima akademičnega grada, da pa ima veliko prakso ter, da ga je izvolil, ko je bil v Pragi, (1595—1596) — Ladislav Popel Lobkovitz za telesnega zdravnika ter, da je ozdravil njegovo hčer. »Barbirji« ali padarji so bili druga kategorija zdravnikov, ki so konkurirali z doktorji. Njihova glavna stroka so bile operacije in lečenje ran. Pravico za ivrševanja svoje prakse so dobivali od svojih cehov. V dosego te pravice so se morali učiti dve do tri leta, delali par let kot pomočniki ter izvršiti nazadnje takozvano »mojstrsko delo«. Posel »padarjev« je obstojal torej v glavnem v ko-dranju in striženju las, v britju, pripravi kopeli, puščanju krvi, izdiranju zoo, obvezova-nju ran, izdiranju krogel iz strelnih ran in odrezavanju bolnih udov. Padarji so bili še izza prvih časov srednjega veka na slabem glasu. Slabi glas se je prenesel pozneje tudi na barbirje, in drugi rokodelci jih niso hoteli priznavati sebi enakopravnim. V nekem Štev. 76. — ‘•"m-Tr-rrinn »i « ■, , , . privilegiju kralja Ivana iz leta 1330 je čitati odredbo, da ne more postati noben barbir, padar, piskač ali pa muzikant konzul. Padar in barbir je imel v svoji hiši »bolnico«, prostor, v katerem je ležal pacient, ki se je prišel k njim zdravit. Kako so izvrševali barbirji kirurgično prakso, o tem pripoveduje leta 1618 doktor Jesenius pl. Jesen, rektor praškega vseučilišča, ki pravi, da žgo zdravniki s pomočjo barbir jev bolne in neozdravljive ude z ognjem in razbeljenim železom, jih režejo in sekajo z žagami in britvami, kar povzroča neizrečene bolečine. Na ta način spravijo mnogokrat z boleznijo vred bolnika s sveta, ali pa ostane bolnik vsaj pohabljen za vse svoje življenje. Ni dvoma, da se je tem kirurgom včasih tudi kaj posrečilo. Toda imeli so zelo primitivne instrumente in kakor kažejo ohranjene slike, je bila tudi ta procedura z bolnikom zelo primitivna, enostavna, naivna. Pri amputaciji vidimo na sliki škaf, nad katerim drži bolnik nogo, ki jo barbir mirno žaga, kakor drvar poleno. Kri teče pri tem v potokih. Na neki sliki vidimo operacijo kanma v Iti. stoletju. Soba je polna ljudi, od katerih drže nekateri bolnika, da se ne more ganiti, na tleh leži nekaj kirurgičnih instrumentov, barbir rije po telesu, dva učena doktorja univerze v talarjih pa stojita poleg in gledata. Iz tega je razvidno, da je opravil tudi v slučaju intervencije zdravnika kirurgično delo barbir. Kako zdravijo na Angleškem mor-finiste 7 Kakor znano ima morfij to lastnost, da takoj po injekciji zelo poživi duh, da pa povzroči potem, ko se pričenja vpliv nioruja izgubljati še večjo utrujenost. Zato morfim-sti ubijajo utrujenost s tem, da vzamejo takoj, ko čutijo izginevanje ntorfijevega učinka, novo injeKcijo. V sled tega propada njinov organizem vedno bolj in bolj in lnomnist postane bolan, če ne more več uporabljati morfija. V Nemčiji, kjer se je morfij silno razpasel, zdravijo morfiniste z odvado. Ta proces pa je sila dolgotrajen in tudi ne zaleže dosti, ker navauno morfinisti še pred koncem lečenja iz bolnice pobegnejo. Ko je prišel pred meseci nelu morfinist na Angleško, se mu je pripetilo sledeče: Ker mu je zmanjkalo mortija, brez katerega ni mogel živeti, je šel k nekemu zdravniku, ki mu je dal recept za dva grama morlija. Drugi dan je bil Nemec zopet brez morfija. Kako priti do njega. Sel je zopet k istemu zdravniku in sicer v času, ko je vedel, da ga ni doma. Ukradel je tam več zdravnikovih formularjev za recepte in jih sam pravilno izpolnil. Na ta način je bil z morlijem zadostno preskrbljen. Lepega dne pa ga ustavi na ulici policist in ga kot morinusta aretira. Uživanje morlija se namreč kaznuje ua Angleškem z večmesečnim zaporom. 'Nemški-' morfinist je prišel pred sodisče iti bil vsied uživanja monija kaznovan na tri mesece zapora, dočim za tatvino receptov m bil preganjan, ker je angleško sodišče mnenja, da je bilo izvršeno dejanje pod neoddoijivo silo. rn razpravi je dobil Nemec še injekcijo morfija, ker se drugače ni dalo z njim razpravljati. Kakor hitro pa je bila razsodba razglašena, tudi ni dobil nobenega morlija več. ml je takoj pripeljan v jetniško bolnico, kjer sta bila pri njem stalno dva paznika, ue-mec je moral tako popolnoma prenehati z morfijem. Vsled tega je hudo zbolel, toda zdravniška skrb je bila zelo velika in po treh mesecih je bil Nemec čisto odvajen morfija iii popolnoma zdrav. — Ta Nemec predlaga sedaj, da bi se ta angleška metoda uporabila tudi v Nemčiji. Vse morfniiste bi bilo treba obsoditi na zaporno kazen in v zaporu jih s silo odvaditi morfija. Zapor bi bil s tem za morfiniste sreča in bi jih rešil pred poginom. Sredstvo, ki ga predlaga Nemec sicer ni bogzna kako obzirno, toda njegov uspeh ga priporoča. Edgar Rice Burroughs: 44 Tarzanovi doživljaji v džungli. Ko je lev počasi plezal lc Tarzanu, je splezal na višje veje, a na svojo jezo je opazil, da more le še z največjim naporom plezati. Vedno znova je zdrsnil v prejšnjo pozicijo, lev pa je stalno plezal in se vedno bolj približeval opičjemu človeku. Tarzan je že videl lačno luč v zelenorumenih očeh, videl je slino na visečih ustah in videl je nabrušene kremplje, ki ga bodo zagrabili in raztrgali. Z obupnim naporom se je končno posrečilo opičjemu človeku, da je levu ušel malo višje. Dosegel je vitice veje v kroni, kamor mu, kakor je vedel, lev ne more slediti. In vendar mu je bil Numa s peklenskim licem vedno za petami. Neverjetno, pa je vendar! Toda Tarzan se je najbolj čudil temu, da si je neverjetnosti popolnoma svest, pa je vendar sprejel kot samo-obsebi umljivo, namreč resno, da zna lov sploh plezati in drugič, da si je upal v najvišje veje, ki jih niti leopard Sheeta ni smel uporabljati. Do najvišje točke visokega drevesa se je vlekel s težavo opičji človek, za njim pa je plezal lev Numa z groznim renčanjem. Nazadnje je Tarzan balansiral na najvišji točki na tanki veji, visoko nad gozdom. Naprej ni več mogel. Od spodaj ga je lev vztrajno zasledoval in Tarzan je pač uvidel, da se zdaj bliža njegov konec. Na tanjši veji se ni mogel bojevati z levom Numo, posebno pa ne z Numo, za katerega so dvesto čevljev nad zemljo trepetajoče veje pravtako varna Ua kot zemlja pod nogami. Bližje, vedno bližje je prihajal lev. Še trenotek in iztegnil bo strahovito sako ter ga porinil v svoj strašni golt. Frfotanje nad glavo je prisililo Tarzana, da se je previdno ozrl navzgor: ogromna ptica je krožila nad njim. V celein svojem življenju še ni videl Tarzan tako veliko ptico in vendar jo je takoj spoznal, kaj je ni videl tolikokrat v eni njegovih knjig v mali koči, tam v mahovih kočici, ki je bila s svojo vsebino edina dediščina, ki jo je neznani mrtvi oče zapustil mlademu lordu Greystoke? Knjiga je kazala veliko ptico, kako leti z malim otrokom v krempljih nad zemljo, obupana mati pa vije spodaj roke. Ha, sedaj je stegnil lev svojo šalco, da ga pograbi, a ptič se je spustil in zasadil ne manj strašne kremplje v Tarzanov hrbet. Bolečina je bila huda, a z občutkom olajšanja se je opičji človek izmaknil Numini šalci. Z mogočnimi udarci je zaplaval ptič hitro v višavo, gozd je ležal globoko pod njimi. Ko je gledal Tarzan iz tolike višine, mu je postajalo slabo in bil je vrtoglav, da je zamižal in pridržal sapo. Višje in višje se je dvigal ogromni ptič. Tarzan je zopet odprl oči. Džungla je bila tako daleč, da je videl le bledo zeleno liso pod sabo, a ravno nad njim v neposredni bližini je stalo solnce. Tarzan je stegnil roke in jih grel, kajti zeblo ga je vanje. Potem ga je naenkrat pograbila jeza. Kam ga bo zanesel ptič? Ali naj se brez upora podvrže pernati živali, pa naj bo še tako velika? Ali naj Tarzan, mogočni borec, umre brez poskusa obrambe? Ne, tega nikdar! Potegnil je nož iz zanjke In ga sunil dva — tri- krat v prsa nad sabo. Mogočne peruti so se parkrat krčevito zakreljutale, potem so kremlji popustili in Tarzan je strmoglavil v daljno džunglo. Opičjemu človeku se je zdelo, da pada dolge minule, dokler ni zgrmel skozi zeleno streho dre-ve*suih kron. Male veje so ublažile silo njegovega padca, dokler ni priletel za trenutek v listo rogovilo, kjer je prejšnjo noč skušal prenočiti. Trenutek je divje mahal z rokami, ko je hotel ujeti ravnotežje, potem je zdrsnil navzdol, se oprijemal, zagrabil končno za vejo in srečno obvisel. Zopet je odprl oči, ki jih je med padcem zatisnil; bila je zopet noč. Z vso nekdanjo spretnostjo je ponovno splezal v rogovilo, iz katere je bil padel. Spodaj je tulil lev, Tarzan se je ozrl in videl lesket zelenorumenih oči v mesečini, ko so lačno strmele skozi temo džungelske noči k njemu v višavo. Opičji človek je lovil sapo. Iz vsake pose mu je lil znoj in v želodcu mu je bilo zelo slabo. Tarzan je bil sanjal svoje prve sanje. Dolgo časa je pazil na Numo, če bo plezal za njim na drevo in prisluškoval mogočnemu kreljutanju nad sabo, kajti za Tarzana so postale sanje resnica. Ni mogel verjeti, kar je videl pa vendar ni mogel dvomiti o resničnosti svojih dojmov, ko je sam videl vse te neverjetne stvari, še nikdar v življenju niso Tarzana lastni čuti tako grdo prevarili in zato se je zanašal nanje. Vsak v Tarzanove možgane pre-nešen dojeni je bil doslej — z različno natančnostjo — resničen dojem. Ni mogel pojmiti, da bi bilo mogoče doživeti tako strašen dogodek, če bi ne bil do pičice resničen. I6JESS 3=1 | FRANC BflP. g' Telefon štev. 407. Uxxxxxxxxxxxnxxxxxxxxxxxxxxxtxxxxxxx*xxxxxxx*xxxxxxxxMxxxx Gospodarstvo. Gospodarski razvoj Trsta. Mesto in pristanišče Trst je lahko zadovoljno s svojim uspehom v zadnjem poslovnem letu. Iz predležečih uradnih podatkov je razvidno, da je znašal blagovni tranzitni promet v preteklem letu 58,414:.BI 3 metrskih stotov, proti 40,714.140 v letu 1928 in proti 61 472.746 metrskih stotov z zadnjem predvojnem letu. Od leta 1923 se je povečal blagovni promet v zadnjem letu za 43.5% in eptembru i. i. je st0p^0 v ospredje evropskega gospodarskega in političnega življenja vprašanje francoskih vojnih dolgov. Kajti na londonski konferenci je bilo rešeno reparacijsko vprašanje. Katifikacija londonske konference, odn. Davisovega načrta je pomenila premostitev gosp. - politične situacije, hi je ogrožala vsak pozitiven razvoj ter onemogočala tako zaželjeno gospodarsko in p0_ litično konsolidacijo Evrope. Z določitvijo Vojni dolgovi Francije. načina, kako naj plačuje svoje dolgove država, ki je bila premagana v svetovni vojni, je bila evropskim državam znatno povišana možnost normaliziranja njihovih gospodarskih prilik. In naravno je, da se po likvidaciji repara- j cijskega problema pojavi takoj drugi, nič [ manj važni problem, od katerega ugodne re- | šitve ravnotako odvisi nadaljno pozitivno de- : lo v evropskem gospodarstvu. Je to vprašanje konsolidacije francoskih vojnih dolgov. Rav- no to vprašanje je še danes silno sporno. Kajti med francoskimi nacijonalnimi strujami je bilo močno zastopano mišljenje, da mora vse francoske vojne in povojne dolgove plačati premagana Nemčija, odnosno, da se morajo Franciji povsem črtati njeni vojni dolgovi, ker je morala za časa vojne največ pretrpeti, in to ne samo za sebe, temveč tudi za Anglijo in Zjedinjene države. Če so antantne države pomagale s četami, materijalom in z denarjem, potem so indirektno pomagale same sebi. Pod tem vidikom naj bi se po mnenju Francozov presojalo vprašanje francoskih vojnih dolgov. Amerika pa zastopa stališče, da morata plačati Francija in Anglija ravno tako dolgove ko Nemčija ter noče ničesar slišati o storniranju zavezniških dolgov. In ker mora tudi Anglija plačevati svoje dolgove Ameriki, zahteva tudi ta, da ji Francija in Nemčija plačata vsaj toliko, kolikor mora plačati sama. Tako je meseca decembra prošlega leta kategorično izjavil \Viston Churchill v angleški zbornici, da ako bodo plačevali Francozi Amerikancem svoje dolgove, morajo pari passu plačevati tudi Angliji. Preciznim zaute-vam Amerike je klonila tudi Francija ter načelno priznava svoje dolgove. Velike preglavice pa dela določitev višine vojnih dolgov in njih konsolidacije. Francija je v zadnjem časa i-delala mnogo tozadevnih načrtov, ki se po svoji vsebini lahko delijo na tri dele. V prvo skupino spada Hurleyev načrt, ki je bil objavljen v septembru leta 1924. Ta predvideva sledeče pogoje: Franciji naj se dovoli moratorij od 6 do 10 let, potem pa naj se dolg obrestuje in amortizira po 2% v 63 do 67 letih. Polovični iznos letnih plačil pa naj bi se naložil v francoskih industrijskih papirjih. Toraj slično, kakor po Dawesovem transfer sistemu. Temu Hurlay-evemu načrtu, ki je bil ob-vsebuje tudi Jusserand-ov načrt, ki je bil objavljen v decembru leta 1924. Tudi po tem načrtu se dovoli Franciji moratorij in sicer za 10 let, potem pa naj stopi v veljavo 2% obrestna mera ter 1% amortizacijska kvota. Važno je, da naj se po tem načrtu stornira Franciji 25 odstotkov njenega celokupnega dolga. Po drugih verzijah naj odplača Francija svoj celotni dolg brez odbitkov, toda šele po 80 letih. Tekom prvih 5 let naj znaša obrestna mera 2 odstotka ter naj se poviša tekom časa od 3 na 3K odstotkov. V drugo skupino predlogov je prištevati predloge, ki se bavijo s problemom zložitve vojnih dolgov. Ako se ne bi moglo poravnati z Ameriko, stremijo ti predlogi po zmanjšanju vseh vojnih dolgov. Po računih Sir Josiah Stamp-a bi se sedanji dolg Francije od 1400 milj. funt šterlingov zmanjšal na kakih 214 milijonov funtov, ako se določi zložitev po plačilni moči držav, ki so dolžnice Francije. Tem in sličnim sanacijskim predlogom je amerikanski senator Borah prav energično ugovarjal. Zadnja vrsta francoskih predlogov pa se bavi z angleškim Balfour-evim predlogom. Ako Angleži vztrajajo na tem predlogu, potem ga hočejo Francozi sprejeti ter se na njegovi podlagi odtegniti vsakemu plačevanju. Kajti po tem predlogu se zadovolji Anglija s tem, da prejme od Nemčije in vseh svojih vojnih dolžnikov toliko, da more vrniti Ameriki svoj dolg. Francozi računajo na sledeč način: Anglija dolguje Ameriki 710 milijonov funtov. Tej vsoti odštejejo 22 odstotni angleški delež iz skupnih nemških plačil po Davves-ovem načrtu v višini oči 374 milijonov funtov, tako da ostane še 336 milijonov funtov dolga. Potem postavijo Francozi to zadnjo vsoto v razmerje k skupnim angleškim tirjatvam. Te znašajo 2000 milijonov funtov ali brez ruskega dolga 1278 milijonov funtov. Od te svote odpade na Francijo, ki dolguje samo Angliji 623 milijonov funtov pri 336 milijonih funtih delež 160 milijonov funtov. Od te vsote pa trdijo Francozi, da bo že plačali 50 milijonov funtov potom nakazil leta 1916. Ostalih 110- milijonov funtov bi bilo plačati s tem, da bi prepustili Angležem nadalje 4 odstotke iz nemških plačil po Dawes-ovem načrtu. Na ta način bi se Francozi otresli svojega dolga skoro brez vsakih stroškov. Na ta frapanten račun še ni angleškega odgovora. K temu računu pripominja »Oesterreichischer Volkswirt« prav sarkastično, da misli, da se angleški odgovor ne bo spodtikal nad .»malenkostmi« kakor je na primer cenitev angleškega dolga Ameriki na 710 mesto 940 milijonov funtov. Francozi so 1 dalje pozabili vpoštevati deleže dominijonov in Indije pri 22 odstotni angleški kvoti, dalje ; amerikanski 2K odstotni delež, ki je bil nedavno določen v Parizu, ki gre tudi v breme angleške kvote in podobno. Angleži princi-pijelno nočejo smatrati nemških plačil za gotovino. Ogorčenemu francoskemu argumentu, >>da bi morali oni potem tem več plačati, čim manje bi plačala Nemčija«, ugovarjajo . Angleži s fino ironijo, »da ima Francija teni manje plačati čim več plača Nemčija. : Želeti bi bilo, da bi se ti spori čim preje in kar najugodnejše rešili. Pričakovati se more, da se kmalu definitivno rešita sporna problema: glede višine dolgov in glede njih konsolidacije. Za našo domovino je rešitev teh vprašanj največje važnosti, ker po določitvi višine francoskih dolgov in po načinu odplačevanja teh dolgov se bodo določili in fundirali tudi zunanji dolgovi naše države. LJUBLJANSKA BORZA, dne 29. aprila 1925. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 60, bi. 61'A; Loterijska 2 'A% državna renta za vojno škodo den. 161 H, blago 162; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bl.213; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 217; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 124; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 800, bi. 805; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 184; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 385, bi. 390; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana de*. 110, bi. 118; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280. Blago: Hrastovi hlodi I. in II., od 25 «m prem. napr., fco nakl. post. 20 vag. den. 550, bi. 550; smrekovi ali jelovi hlodi, od 25 cm od 4 do 8 m dolž., fco nakl. post den. 250; hrastovi plohi 43 mm, od 2.70 m, 53 mm, od 2.90 m, fco meja den. 1400; bukova drva, 1 m dolž., suha, eepanice, fco meja den. 25, Pšenica Rosafč, rinfusa, par. Ljubljana bi. 460; pšenica avstralska, juta vreče, par. Ljubljana bi. 465; otrobi pšenični, debeli, par. Ljubljana den. 210, bi. 220; otrobi pšenični, drob., par. Ljubljana bi. 190; koruza prompt., par. Ljubljana den. 210, bi. 220; oves makedonski, orig., par. Ljubljana bi. 345; fiiol ribničan, fco kolodv. Ljubljana den. 300, BORZE. — Zagreb, 29, aprila. Devize: Curih 11.95 —12.05, Praga 182.50—185.50, Pariz 322.25— 327.25, New York 61.38—62.38, London 298.40 -301.40, Trst 252.67-255.67, Berlin 14.625-14.775, Dunaj 0.0863—0.0883. — Curih, 29. aprila. Bom: Beograd 8.375, Pariz 27.05, London 24.98, New York 516.20, Milan 21.17, Praga 15.30, Dunaj 0.00727. X Dobave. Odelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 5. maja t. 1. ponudbe glede dobave čevljarskega orodja in materijala, — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. maja t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave belega kartona. — Dne 12. maja t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Liubljani gled« dobave 380.000 kg pšenične krušne moke (tipa 80%; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pleskarskega materijala. — Dne 14. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave medene žice in bakrenih cevi. — Dne 16. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave osovin. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske i« obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Obrtniška razstava ca Črno goro r Podgorici. V Podgorici se otvori dne 8. junija t. 1. prva obrtniška razstava za Črno goro. Prijave se naj pošljejo do 15. maja t. 1. na Pripravljalni odbor. Trije najboljši izdelki se bodo nagradili z denarnimi nagradami, a vsak razstavljalec dobi diplomo. Za informacije je vprašati pri Trgovski iu obrtniSki zbornici v Ljubljani. X Obrtniški krediti. Trgovska in obrtniška zbornica nam poroča, da je dobi ' Narodna banka, podružnica v Mariboru pt "ti 'o da je kontingent, dovoljen za pooeljeva 'V; obrtniških kreditov v okolišu mi:ribor. f podružnice že izčrpan in da je vst proš. '% ki bi se še vložile iz tega okoliša, za\,-uitl. Nove knjige. s •r. Henrik Stešita, O javni apravi. Upravno - pravna in upravno - politična razmotri-vaaja. V dodatku: Pravilnik upravnega »odiiia za Slovenijo. Splošna knjižnica, zvezek 53. V Ljubljani 1925. Založba Zvezne fi«kai-ne in knjigarne. Strani 176. Cena broS. 28 Din, vez. 36. Din. — Ta spis je za nas Slovenc« novum, ker nismo še imeli knjige o javni upravi, ki bi razmotrivala predmet iz upravnopravnega in upravnopolitičnega stališč«. Dr. Henrik Steska, avtor te knjige je •la* in organizator Upravnega sodišča za Slovenijo ter docent in eksaminator za ta predmet na naši univerzi. Zato lahko mimo rešemo, da je spis prišel izpod peresa enega •ajbolj poklicanih mož. V tej knjigi objavljena razmotrivanja se naslanjajo deloma na predavanja, ki jih je avtor imel na juridični fakulteti naše univerze o občem upravnem pravu (o pravnih osnovah, o ustroju in postopanju uprave, deloma so bila objavljena v krajši obliki že v nekaterih naših publikacijah. Avtor je izbral nova vprašanja, ki bi utegnila biti važna zlasti sedaj pri preureditvi državne uprave, samouprave in uprav-aega sodstva v naši državi, kakor tudi one, ki ao potrebna za pravilno pojmovanje upravnih pojavov sploh. Vsaka razprava je sama zase zaokrožena enota, in se tičejo v njih raz-■lotrivani predmeti načinov in sredstev uprave, dalje načinov decentralizacije uprave s posebnim ozirom na našo državno upravo, potem raznih vrst samouprave in zlasti potem raznih vrst teritorijalne samouprave, nadalje upravnih činov kot oblik, v katerih se pojavlja javna uprava, in končno upravnega sodstva vobče in njegove ureditve v naši državi. Da se bolje spozna poslovanje upravnih sodišč, je avtor dodal še pravilnik upravnega sodišča za Slovenijo, ki ga je sestavil kot član tega sodišča na podstavi več nego enoletnih izkušenj pri tem sodišču in ki se nahaja do-sedaj le v rokopisu. S tem pravilnikom bo gotovo ustreženo v veliki meri gg. odvetnikom in drugim pravnim zastopnikom iz politične, finančne in sodne uprave, ki imajo Pri nakupu blaga M moške obleke oglejte si na ▼sak način preje specijalno zalogo češkega in angleškega sukna v razpoši-Ljalnici JOSIP IVANČIČ Ljnbljana, Miklošičeva cesta štev. 4 (nasproti frančiškanske cerkve). Najreija Ubira! Na droba«! Cene tovarniška! Na debelo! Na zahtevo se pošljejo vzorei brezplačno! posla na našem upravnem sodišču za Sloveni- j jo. Ker je knjiga izdana v žepni izdaji (v obliki malega formata Splošne knjižnice) bo še posebno praktična in priporočena za imenovane interesente kakor tudi za akademike -juriste, katerim bo knjižica posebno dober pripomoček za študij javne uprave in za dr- i žavne izpite. Če dodamo, da obravnava ta ■ knjiga aktuelna vprašanja, tičoča se upravne organizacije naše države kakor vprašanje de- ; centralizacije drž. uprave, nadalje vprašanja teritorijalne samouprave in da govori o državnem svetu in o upravnih sodiščih in njihovih kompetenc, bo jasno, da bo knjiga izredno informativne važnosti tudi za praktične juriste, politike in poslance. Vspričo obsega in okusne opreme knjige je cena direktno neznatna. Knjiga se naroča pri založnici »Zvezni knjigami v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. Pregled zgodovine Srbov, Hrvatov in Slo- j vencev, sestavil profesor Silvin Kranjec. Ce- ' na Din 18.—■, v platno vez. D>n 24. —. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Ta kronološki pregled skuša podati jugoslovansko zgodovino, ki je vsled naše politične razcepljenosti v preteklosti zelo malo pregledna, v čim enostavnejši m preglednejši razvrstitvi, pri čemur vpošteva poleg političnega razvoja tudi najvažnejša kulturno-zgodovinska dejstva. Namenjen kot repetitorij predvsem srednješolcu, ki se pripravlja na nižji ali višji tečajni izpit, bo lahko služil, v pregledno ponovitev tudi visokošolcu, učitelju in vsakemu, ki se pripravlja na razne sprejemne ali uspo-sobljenostne izpite, ker se zahteva poznanje domače zgodovine. Kol repetitorij bo pa knjižica omogočila tudi izobražencu v praktičnih poklicih, zlasti časnikarju in predavatelju, ki se ne utegne baviti z obširnejšo zgodovinsko knjigo, ali pa hoče le hitre informacije o tre-notno pozabljenem imenu ali letnici, lahko orijentacijo v naši preteklosti. Zato navaja tudi najvažnejše dogodke v dobi po ujedinje-nju ter ima pridejano obširnejše osebno in J stvarno kazalo ter pet rodovnikov Jugoslovan skih vladarskih rodbin, ki jih sicer ne dobi mo v slovenskih zgodovinskih knjigah. vedno na skladišču. S. LAMPRET, Ljubljana KftEKOt/ TRG ŠT. 10. — TELEF. 247. TABORNIŠTVO NA NIZOZEMSKEM. Prvo taborniško organizacijo je ustanovil na Nizozemskem leta 1911 A. E. Dudok van lleel, ki pa se je takoj razcepila na dve skupini. 1 rva je povdarjala telesno vzgojo dru gk„Pna idejn° stran' L 1915 *e strnili obe ', Paj Z0Pet v eno organizacijo »Vereemeiinr K »***«« 1*32 , f' Mijnheer de Grock van E m bde* sebno tahn J* P-°' voiaška ter goji polt et f V(Ktitelje izdaja list iSaZSOr"« ■»V >»•*S O'nisKa organizacija Kibbo Kift« ki 'zdaja mesečnik >pe Padvinde' v katerem piše mnogo John Hargrave Dalje obstojajo tudi katoliški skavti ki so nastali leta 1918 in -Udmženje praktičnih idealistov« (Praktisch-Associatie). To posledice udmženje je ustanovil grof Kevser-hng leta 1918 v Leiden-u. Glavno važnost polaga njih program na družabno udejstvovanje mladine in praktično uresničenje idealov liuinanitete. Njih voditelj je Frederik \an Leden, ki je napisal leta 1911 »Odprto v katerem je zelo oatro .al ldeJno podlago Baden Powell-ove skavtske organizacije. •,IoSVtmK-pr0gr^u P1Ne dopu- ■sčamo, da bi nas zavlekli v stare tire. ka- tor tudi ne, da bi nas ovirale stare navade, temveč hočemo biti verni sebi in živeti stalno po lastnih idealih. Služili bomo ljudstvu ne bomo pa se gonili za osebnimi častmi in koristmi. Bojevali se bomo proti svojini nizkim strastem in ne bomo jim puščali svobodnega razvoja. Stremili bomo razločevati notranjo resnico od napačne dozdevno-sti. Hočemo delati v ljubezni z onimi, ki imajo naso vero, da stvorimo boljšo družbo in ne dopuščamo, da bi nas cepile zunanje rarli-ke.< Izdajatelj: dr. Josip Hacin. "nc.v®rni “rednik: Železnikar Aleksander, isska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. i^ek London: (72) Burni doživljaji. Homan z lužnega morfa. Kontno so dospeli do gromne banane, ki je razprostirala svoje veje cel oral na široko in tvorila sredi goščave svojo lastno gostejšo džunglo. Iz črnih globin drevesa se je oglasil iloveški glas, ki je klical s pretrganimi, strahotnimi kriki. — Na mojo £esedo, veliki gospod ni mrtev! Krik je prenehal in slaboten, tih glas je aaklieal: Halo! Joana je odgovorila in nato ji je pojasnjeval oni glas: — Nikar ne mislite, da se mi blede. Samo prepeval sem, da bi si ohranil dobro voljo. Ali imate kaj živeža s seboj? Par minut kasneje je bil mož rešen in je ležal, pokrit z odejami, med njimi. Zakurili *o ogenj, nanosili vode in postavili Joan.i šotor, Lalaperu pa je donašal prtljago in odpiral škatle s konzervami. Tudor, ki je bil prestal groznico in jel že okrevati, je bil še vedno strašno slaboten in mršav. Moskiti so ga bili tako opikali, da je bil grozno otekel in njegovega obraza sploh ni bilo mogoče sposnuti; zato so morali kar verjeti, da je ta spačeni človek res Tudor. Joana je imela s seboj svoje lastne maščobe, toda predno jih i je uporabila, je zavila njegovo oteklo obličje j v tople obkladke. Sheldon, ki je neprestano j z enim očesom opazoval tabor in nadziral j priprave za prenočevanje, je gledal njeno delo ter začutil vedno, kadar so se njene ; roke dotaknile Tudorjevega obraza ,ali tele-■ sa, neznosne muke ljubosumja. Čudno je i bilo, da se mu sedaj, ko je opravljala svoje zdravilno delo, njene roke niso zdele več tako deške, niso zdele roke one Joane, ki je z bledim obličjem gledala glavo Gogoomyja in nato zarudela v plamtečem gnjevu. Njene roke so bile sedaj roke žene in Sheldon se je sam pri sebi zasmejal, ko mu je njegova domišljija vsilila misel, da mora tudi enkrat ležati zunaj brez mreže zoper moški te, kor mu bo morala Joana zjutraj polagati blažilne obkladke. XXV. poglavje. LOVCI LOBANJ. Zvečer so določili delo za prihodnji dan. Tudor naj bi ostal v svojem zavetišču v banani, dokler se ne bi okrepil, četa pa bi medtem nadaljevala svojo pot. Tudi Joana je sklenila, da pojde še nadalje ž njimi, upajoč, da se ji morda vendar še posreči, rešiti posamezne osamele člane Tudorjevega oddelka. ako je sploh kdo preživel krvoprelitje. Niti Sheldon niti Tudor je nista mogla pregovoriti, da bi ostala mirno pri banani, dočim se odpravi Sheldon na nadaljnjo raziskovanje. Pri Tudorju sta ostala kot čuvaja Adam Adam in Araha, ki so ga izbrali vsled tega, ker je imel ranjeno nogo, ki si jo je bil nabodel na trnu, nastavljenem od Bushmanov. Očividno so se divjaki posluževali ne prehudega in polagoma učinkujočega strupa, kajti ranjeni mož iz Poonga Poonga je še vedno živel in vnetje je popuščalo, dasi je imel še vedno zelo oteklo rano. Tudi on je ostal pri Tudorju. Binu Charley jih je vodil, imel pa je namestnika. S pomočjo zastrupljenega kopja je goni! pred seboj ujetega Pushmana. Stezica je še vedno vodila skozi gnilobno in vlažno džunglo. Vedeli so, da ne pridejo do vasi, dokler ne dospejo na bolj gorato ozemlje. In tako so hodili dalje, težko sopeč in znoječ se v negibnem in zoprno vonjajočem ozračju. Potapljali so se v morje bujnega in bohotnega rastlinstva. Venomer so jim korenine ogromnih dreves zapirale pot in kot človeška roka debele grčave ovijalke so se spletale od veje do veje, ali visele v zamotanih gručah kot družina pošastnih gadov z vejevja navzdol. Rastline z bujnimi stebli in z listi, ki so bili večji od člo- veka, so se po celi površini potile od vlažnosti. Tu in tam so banane kot skalnati otoki odganjale naval vegetacije med svojimi gostimi debli ter tvorile portale in hodnike, kamor ni mogla prodreti dnevna svetloba in kjer je vladala neprestano polnočna tema. Ogromno, drevju podobno praprotje in mahovje ter mirijade tujih zajedavk in sorodnih rastlin so se s pestrobojnimi gobami borile za življenje in prostor in zdelo se je, da je celo ozračje napolnjeno z nežnimi, krasnimi, plavajočimi rastlinami, lahkimi in drobnimi kot prah draguljev, trepetajočimi cveti na steblih. Bledo-zlate in rdečkaste rumene orhideje so žarele in plamtele s svojimi nezdravimi cveti v zlatem morju solnCnih žarkov, ki so proriiv».j/ skozi prepleteno vejevje. V tem t a ji n »tv e -nem, pošastnem gozdu, je vladala mrtvaška tišina in mir; le mali, čudežni ptički so le-, tali naokrog. Njihova čudna zunanjost je še bolj poglabljala tajinstvenost okolice, kajti leteli so, ne da bi frfotali s krili, niso ne prepevali ne ščebetali in njihova krila so igrala v pestrih, bolnih barvah ter bila docela sličla orhidejam — bili so kot plavajoče cvetje bolezni in razkroja. (Dalje sledi.) MALI OGLASI €*ac oglasom do 20 besed Din 3'- 90 para. vsaka nadaijna beseda tfrACMi Suhe mavrohe ali smrčke kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever '4 Ko. Ljubljana. Abadie cigaretni papir zopet stalno na talogi. A Lampret, KrekoT trg 10. Na dobro !■ ceno domačo hrano s* 8i*ejme ▼ei oseb'. Naslov pove oprava. Veliko luke skladišče n državnim kolodvorom, je takoj za oddati. Oglasiti se je Konopjuta, Gespesvetska cesta Štev. 2. Proda se stara, dobro ohranjena omara in umivalnik. — Poicve se Wolfova uliea t/II. Kupi se pohištvo m pisarno (veCjo amerik. omaro, stole, event. celo garnituro, preproge itd. — Podrobne ponudbe na upravo lista pod Šifro »I. B.t Službo išče ikademiino naobražen 25 leten go- ipod v industriji, trgovini ali drugem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod >Delo". Matematiko pouiuje profesor. Honorar smeren. Ponudbe na upravo lista pod »Materna tikac. Instrukcije is vseh srednješolskih predmetov laje in pripravlja za malo maturo viaokošolec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava lista. MUiiiW¥Sole"! Gladijole v osmih barvah, veliko cvetne, dalice 30 različnih vrst — ima v zalogi Ivaon Šimenc, trgovski vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12. Vrtnice visokodebelne, priznano lepih vrst, kakor tudi vrtnice-plesalke in vrtnice - žalujke nudi cenj. občinstvu Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg St. 3. Naročila se sprejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu. Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došli! Oblike damske od Din 70'— do Din 150'—, otroške od Din 50'— do Din 70-- nakileni od Din 100--naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi MINKA HORVAT, Ljubljana, Stari trs *te»- 21 Kupi 10.000 Din se že rabljena turlstovaka oprema. Ponudbe na upravnifitvo lista pod »Dijak«. m odda kot posojilo lo proti tiso-1 Ida obrestim. — Ponmdbe as upravo lista pod »Varnost«. , Kupim mladega psička, ruja v« barvo. — Ponudbe na upravo Usta pod »Pes«. Najboljši Hvalni stroj Jo edino le Josip Petelinc-a znamka Gritasner in Adler zn rodbino, obrt in industrijo Ljubljana *S523E Poukv vuenju brupliitn. VeJletm garancija. Delavnica la popravila Ha valiko Talafon 913 Na malo „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča ' opekarna „EM0Nfl“ 0. D. v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici S, prtUCje. GROM CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJ SKI BUREAU LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. Telefon inlerurban Štev. 454. Naslov brzojavkam: „OHOM“. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlia vse v to stroko spadajoče posle najhitreje ln pod kulantnlml pogoji. Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne poSllJke. PLATNENE ČEVLJE ZA DAME dobite pri tvrdki M. TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 6 po sledečih cenah: Beli platneni no 1 špango z leseno peto...........Din 120’— Beli platneni na 2 špange z leseno peto..........Din 120'— Beli platneni na trake z leseno peto..............Din 120-— Sivi platneni na 1 špango a leseno peto Din 120’— Sivi platneni na 1 špango in usnjeno peto.........Din 120.— Sivi platneni na trake in usnjeno peto............Din 120-— PoSIlfa »e tudi po poitnem povzetju. GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice )e izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3‘—. Razpošilja društvo: »VRTNARSKA ŠOLA« V KRANJU. Stalna zaloga: Heraman»ky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanlč,