84. Sam.
Danainja itavilka stana Din 1*50, I UnUnd. i pthR 11. vida HM.
Leto LUll.
•
izhaja vsak daa
t do 30 petit vrtt a 2 D, do 100 vrat & 2 D SO p, večji petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratal davek posebej. Vprašanjem glede inserstov naj se prflofi znamka sa odgovor.
tfmTnistro „Slov. naroda' In ,Wi
oUea si. S, pritlično. — Telsism ftt. 354.
ulica M. I, L nadstropje 34.
ta zadostno fraakovans. ss> na vrača. "M
Posamezne številke:
v Jugoslaviji od 4—« str. po o. 1-50, S in vet 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O,, 8 in ve€ po 3 O. Poštnina platana v gotovini.
.Slovenski Narod** velja:
I    v Liu !!3*rti [
po ro
V tn ******
12 mesecev 6
3 . 1
Dtn 210-— . Din 210-—
120-— f30-— 20-—
120*— 50 — 30-—
Din 360-—
. 180- —
. 90—
. 30—
ačati.
Pri morebitnem povijanju se Ima daljša naročnina dop NTov! naročniki naj pošheio v prvič naročnino vedno   MP   po nakaznici. Na samo pismena naroČila brez poslatve denaria se ne moremo orlnrtf.
Državna politika in takozvani narodni sporazum.
Kljub nazornim naukom, ki nam jih podaja vsakdanje politično življenje in še prej vsakdanje gospodarsko in javno sožitje s Srbi in Hrvati, ne najdemo pravega pojmovanja nove države in njenih visokih nalog. Zlasti velja to za Hrvate* ki še vedno ne morejo z nami vred razlikovati plemenske in državne politike. Zanimivo je. da se Slovenci že približujemo pravemu pojmovanju sodobne države in torej tudi smislu jugoslovenske-ga državnega življenja kljub temu, da bi bili na temelju posebnega književnega jezika in izrazite kulturne individualnosti lahko zašli v popolnoma drugačno smer.   Napram prvotni bojazni, da bo naše bistvo v novi državi trpelo, da bodo jezikovni vplivi hrvatske in srbske soseščini zanašali v naš jezikovni razvoj in v našo kulturno zmedo, nejasnost in nepravilnost, smo se kmalu uverili, da je politično polje popolnoma druge vrste kakor pa duševno, ki gre svojo naravno pot. Nihče ne more trditi, da se slovenski jezik danes glede harmoničnosti   in   naravnosti razvila slabejše ali motne j še, kakor pa tedaj, ko se je izpostavljal vplivom češkim, poljskim in splošno slovanskim. Naše duševno življenje zavisi v prvi vrsti od delavnosti, pridnosti in razumevanja za duševne probleme in je samo v gmotnem oziru ter v tehničnih vprašanjih odvisno od političnih in upravnih dejanj. Delna plemenska orijentacija je bila plod popolnoma razumljive bojazni za določene kulturne dobrine, med njimi v prvi vrsti za slovenski jezik. Ni se pa opirala na politično individualnost slovensko,   na   plemenske posebnosti nase, na izrazito podčrtavanje slovenske narodne zavesti, česar se je morala posluževati naša predvojna politika, ki se je borila za politično, kulturno in državno samostalnost, doc im se te stvari sedaj nahajajo v varnem zavetju jugoslovanske države in so imenovana politična  gesla   izgubila  svojo nekdanjo praktično vrednost.  Danes v interesu našega gospodarstva, naših zasužnjenih bratov, naše splošne samostalnosti ter integritete govorimo rajši o jugosloven-ski državi, o enotnem državljanstvu, o gospodarski vzajemnosti Ljubljane, Zagreba in Beograda, o jadranski politični orijentaciji, o medsebojnem kulturnem izpopolnjevanju Srbov, Hrvatov m Slovencev. Sploh so nam te zadnje oz-načke res samo znanstveni pojmi geo-graflčnega   in   zgodovinskega značaja, dočim aktualno politično ali gospodarsko ne morejo pomeniti smernic sedanjosti ali naše bodočnosti. Mi Slovenci se zavedamo nove državnosti ter se
že prekvašamo z državljansko miselnostjo, ki odgovarja zgodovinski zgradbi enotne in nedeljive Jugoslavije.
Popolnoma drugačna pa je miselnost Hrvatov. Dasi je njihova politična zgodovina polna političnih in duševnih pokretov, ki so stremili za političnim m kulturnim ujedinjenjem južnoevropske-ga slovanstva, se nočejo sprijazniti odnosno   vživeti v veliki   dogodek tega ujedinjenja, v dejstvo in dobrino tugo-slovenske države. Pri tem se poslužuje izrazite plemenske miselnosti, ki je ne moremo prav razumeti, ker se ne nasia-nja, kakor pri Slovencih na kulturno ali jezikovno posebnost, marveč samo na gotove  določeno politične in družabne tradicije, ki so pa zapustile v današnji njihovi   generaciji prav jako samozavest in še *ečji samoljubje. Takozvano hrvatstva ni ničesar drugega, kakor hrvatska samozavest in hrvatsko samo-ljubje. Če Hrvati nadomestijo to dvoje z voljo do aktivnega političnega življenja v novi državi, če se vzdramijo iz dosedanjega   političnega romanticizma ter uglche v po i no vanje ugodnosti politične in gospodarske zveze s Slovenci in Srbi tako v notranjem, kakor v zunanjem obrambenem oziru, potem bodo zagovarjali brez dvoma državno politiko, mesto miselnosti ki je pri njih. kakor rečeno, samo novdarjanje prejšnje politure individualnosti ter podčrtavanje samozavest? in samoljublja. 2e ta oslon na samozavest In samoljublje priča dovelj jasno, na je današnja hrvatska politika zgrešena, ker sploh ni politika v pravem pomenu besede, ki se briga za dejanske interese, za resnične gospodarske,   upravne in kulturne interese prizadetega prebivalstva.
Kaj pa je napram plemenski politiki državna politika? Orijentacija na prave in sodobne probleme tega prebivalstva hi sicer gospodarske, kakor socijalne ali duševne, ker je v bistvu drŽave, da je sinteza vseh državljanov za skupno prizadevanje, za čimveč ji kulturni in gospodarski napredek, za politično in državno samostalnost.
Chn jasnejše povdarjamo bistvo države, ki je dandanes spojeno z demokratično in liberalno zakonodajo ter upravo, tem odločnejše in uspešnejše pripravljamo teren za končno likvidacijo danes obstoječih čustvenih nesoglasij med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom, za odpravo nastalih političnih nasprotstev ter za izravnavo interesov poedinlh pokrajin In skupin. Ideja narodnega sporazuma ne more najti boljšega izhodišča m uspešnejšega zaveznika, kakor je oslon na
državno politiko, ker se s povdarjanjem države, ki mora biti za vse enakopravna in enakopravična I hko legalnim potom in s spretnim vodstvom odpravi vsaka hegemonija ter onemogočijo gospodarski aH drugi d' oboji. Zatorej po pravici pravimo, da j narodni sporazum isT žavni politiki v skuj državo, na gospodars godke. ki se na našerr teritoriju odigravajo že pet let. na ' upno politično in upravno življenje b Slovencev. Plemensk politično nedelavnost, romantiko in preteklost dočim je drž vna politika edino pravilna podlaga .^krajinskih interesov ter zaščita lokanfli problemov. S tako politiko uveljavljamo pokrajine in njih interese v državni skupnosti ter ob-
treba takozvani ti v resnični dr-2m pristanku na e procese in do-
x>v. Hrvatov in politika pomeni
ratno za pokrajine ustvarjamo pravični državni organizem, pravično vrhovnnr zakonodajo in upravo. Ideja .Jugoslavije je enostavna: Srbi. Hrvati in Slovenci hočejo na podlagi današnjega mednarodnega stanja živeti v enotni državi in torej želijo vsa dejanja, ki to državo in njeno prehivalstvo dvigajo h kulturnemu napredku in gospodarskemu blagostanju. Gospodarsko blagostanje in kulturni napredek skupno z državno idejo Srbov. Hrvatov in Slovencev, kar je toliko kakor današnje državno stanje, je nas vseh zgodovinska naloga, plemenske romantike pa spadajo v preteklost. Takozvani narodni sporazum dosežemo v tistem trenotku, ko se vsi postavimo na realna tla državne politike.
Useda narodne skupščine zapečatena.
Računi klerikalcev prekrižani.   — Razpust narodne skupščine po praznikih. — Sedanji  parlament delanezmožen.
— Beograd, 10. aprila. (Izv.) Vsi politični krogi smatrajo včerajšnjo av-dijenco ministrskega predsednika Pa-štca za odločilen preokret v nadaljnjem razvoju politične in parlamentarne krize.
Na merodajnem mestu ne dajo sicer še nobenih točnih In jasnih informacij ,kako je Nj. VeL kralj Aleksander sprejel predloge ministrskega predsednika za rešitev sedanje nevzdržljive krize. Vladini krogi samo toliko zatrjujejo, da se je Pašič po končani avdi-jenci vrnil zelo zadovoljen. Dalje zatrjujejo, da si je kralj pridržal kratek rok za proučavanje in razmotrrvanje od ministrskega predsednika predloženih predlogov.
Okoli 17. popoldne je bil sprejet v polurni avdijenci skupščinski predsednik Ljuba J o v a n o v i č\ za tenf prosvetni minister Svetozar P r i b i -čevič, nakar je bila ob 18. sklicana seja ministrskega sveta, ki je trajala do 20.30 in je bila za rešitev sedanje parlamentarne krize neobičajno velikega pomena. Po seji so na ukaz ministrskega predsednika vsi člani vlade novinarjem Iakonično in skoraj soglasno izjavljali: »Govorili smo na seji o povodnji in o napadih kačakov v naših južnih krajih.« O politični situaciji ministri niso hoteli dati nikakega pojasnila. Znano pa je sedaj, da je ministrski svet zelo resno razmotrivši vse odredbe, ki se imajo ukreniti za rešitev parlamentarne krize.
— Beograd, 10. aprila (Izv.) Po informacijah iz vladinih krogov je jasno.
da je usoda narodne skupščine zapečatena. Sklicati se ima samo še formalna seja po velikonočnih praznikih sredi meseca maja. Na tej seji se prečita kraljev ukaz o razpustu skupščine in o novih volitvah.
Prepričanje, da se pričane v najkrajšem času volilna borba, prevladuje tudi v krogih opozicijonalnega bloka, ki je včeraj dopoldne in popoldne imel daljše sestanke, katerim so prisostvovali Ljuba D a v i d o v i č, Dra-gotin Pečic, dr. Korošec, Anton Sušnik, dr. S p a h o. dr. H r a s n i-c a. Preda v ec in dr. Maček. Opo-zicijonalni blok je sklenil, da izda na narod skupen, že redigiran proglas. To je znamenje, da tudi blok računa z volitvami in hoče narod pridobiti za sebe.
Situacija in razvoj krize trezno smotreči opozicijonalni krogi danes ne taje, da je ministrski predsednik Nikola Pašić prav spretno in vešče znal izkoristiti pogreške opozicijonalnega bloka, ki je dajal v verifikacijo Radi-čeve mandate po obrokih, mesto da bi bil predložil v verifikacijo vse mandate na enkrat. Ta okolnost je prišla prav ministrskemu predsedniku. Postopanje vlade pri verifikacijii mandatov je bilo popolnoma pravilno in usmerjeno.
Kar se tiče vladinih predlogov kralju za rešitev parlamentarne krize, je toliko znano, da je temeljni predlog zahteva, da se volilni mandat poveri sedanji koalicijski vladi. Za predlog novih volitev sta bila odločilna in me-rodajna dva bistvena momenta:
1. ) Narodna skupščina kaže sedaj v političnem pogledu bistvene spremembe in diference, stranke so tudi spremenile svoje politične programe. Ljuba Davi d ovir se zavzema za revizijo ustave. Z vstopom radićevcev p skupščino se je tudi spremenilo blstve-no ozadje skupščine. Iz teh razlogov ie potreben apel na narod.
2. ) Sedanji parlament v taki sestavi, kakor sedaj obstoja, ne daje in ne more dati nikakih garancij za uspešno del^. vsled česar je naravno umesten apel na narod, da izreče svojo sodbo.
Iz teh dveh razlogov je torej v smislu ustavnosti potrebno, da se narod povpraša in da narod odloČi o nadaljnji politični in državni strukturi.
Vesti iz Italije.
Volitve v milanski provinci. — Proslava fašistovske zmage. — Proslavni shod v Trstu.
— Milan. O. aprila. (far.) V milansH nrovinei je prišlo na volišče od 545 °47 v«* lilnih upravičencev 412.266.
Fašisti so doseli 144.630 glasov, proti katerim stoji 160.421 glasov treh aodjalf-rtičnih strank. 15 000 glojtotriSr W Mk> r.te* Slasenih za neveljavne. V mostu Milanu *e prišlo volit 162.000 volitecv od 220.000. Fa# Sisti so dobili okoli 35 % glasov, vcčtos (jta.. sov je bila oddanih aa aoci jali«rl6ne »trankr V vsej milanski prorfnci je glasovalo 227 tisoč 400 voliloev o po rici j otud no. Komuni sti so dosegli 33.000 glasov. Fašisti ao rar* očaran? ?n so se že pričel?" maščevati Ra-7-bHi so nekaj soe?jaflstičnfh društvenih pro* štorov ki več oseb je teflco ranjenih. Tt»d» idr drugih krajev, kjer ni bil reralta* ugoden *rt fa-ši«*te. prfhajajo pomočila o Nflatoanfil* nasilstvih.
V Milanu se je miKfil ob volitvah sam predsednik Mussolini. da bi vrniva h na ade* lefcbo. p* ni rrfč pomagalo.
— Rim. 0. aprila. (Irv.^ Velike sJavnmt? v prosLivn fašistovske Kmacje se določilo a» dan 21. n^r\\n. to >e rojstni dan Rima. fci se ima od lanskega Te*a dalje obdari s pri* mrrnrmi svečsnostmi vsako Ipro. Program določi Mussolini. ki lrda tudi manifest n* narod.
— Trst, 9. aprila. V Dantejevi dvorani je bil shod. na katerem so skrafno pretirano tašistovsko zmago v Trstu pro* slavljali /upan Pitacco. prof. Coceancig in posl. Smich. Fašisti so dobili s skrajnim teroricm 17.000 glasov. V Trstu in okolic? je bilo vpNupih .VS.263 vofilccv, nlasovilo jih je .32.602. Torej ffh }e ostalo doma 34 tiaoč! Ali ni med temi onih pristnih Tržu* čanov. ki se ne moreio sprijarniti t novimi razmerami, onih. katere je Giunta na shodu na trpu Unita v soboto ironiziraj, da modru ie jo, pijejo kavo m čita jo »CorrieT© della Sera«. Giunta in drugi &c kažejo selo zadovoljne, v resnici pa jim je pri sroa tesno, ker so računali na veličasten in stis* jen splošen uspeh, katerega pa ni bilo!
Aleksei Tolstoj.
14
(Polet na Mars.
Roman.
Med dvema gričema je bil najbližji grozdič: kup nizkih, rjavih dreves, s Širokimi, ploščatimi vrhovi. Njihove veje so bile grčaste in krepke, listi so spominjali na droben mah, debla so bila žilasta in hrapava. Na kraju gozda so viseli med drevjem konci bodeče mreže.
Vstopila sta v gozdič. Gusjev se je nagnil m brcnih z nogo, izpod prahu se je zatrkljala polomljena človeška lobanja, v njenih zobeh se je zasvetilo zlato. Tu je bilo zadohlo. Mahaste veje so- metale v brezveternem znoju pičlo senco. Še nekaj korakov in zopet sta zadela ob izbočen disk, bil je pritrjen k dnu okroglega kovinastega rova. Na koncu gozdiča so stala bivališča: bile so to razvaline, debele stene iz opeke, kakor da jih je porušila eksplozija, kupi ometa tn Štrleči konci upognjenih kovin as tih prečnJc.
— Hiše so porušen«, Mstislav Sergjejevič, poglejte — je dejal Gusjev. Tu pri njih so mil bržčas boji. poznamo take zadeve.
Na kupu smeti se je pojavil velik pajek in zle-zel nizdol po razdrtem roba sten«. Chtjsv J* ustrelil. Pajek je visoko poskoči, padel in se prekopicniL Takoj je prileze! te« KrlSe k dre** drag* pafek.
privzdigoval je rjavkaste klešče, zadel ob bodečo mrežo, pobrcal v nji in iztegnil noge.
Iz gošče sta Gusjev in Los stopila na grič ter se začela spuščati k drugemu gozdičku, tja, odkoder sta videla v daljavi iz opeke zgrajene stavbe in nad njimi vzvišeno kamenito poslopje s ploščatimi strehami. Med gričem tn naselbino je ležalo več diskov. Los je pokazal s prstom nanie, rekoč:
— Bržkone so to rovi podzemnih električnih naprav. Toda vse to je zapuščeno. Ves kraj je osamljen.
Prelezla sta čez bodečo mrežo, preblodila gozdič in se približala širokemu, tlakovanermi dvorišču. V ozadju, tik ob gošči, je stala hiša nenavadne in mračne arhitekture. Gladke stene so se zgoraj zoževale in tvorile masivno pročelje iz temnorde-čega kamna. V gladkih stenah so bile ozke. špranjam podobne odprtine oken. Skolpturno olepšavo hiše sta podpirali dve koloni stebrov iz prav takega temnordečega kamna, ki so se tudi zgoraj zoževali. Ploščate in, kakor vse poslopje, široke stopnice so vodile k nizkim masivnim vratom. Usahla vlakna polzečih rastlin so visela med temnimi ploščami sten. Dom je spominjal na gigantsko grobnico.
Gusjev se je oprl s pleci v vrata, okovana z bronom. Vrata so se premaknila. Prekoračila sta režo in vstopila v vecoglato visoko dvorano. Svetite* je prodirala tem skozi okrogle odprtine kupole, preprežene s steklom. Dvorana je bila skoraj prazna. Nekaj nrevrnjenih stolov, miza, na kateri
I je bil na enem oglu odgrnjen kosmat prt in skleda i s preperelimi ostanki jedi, nekaj nizkih divanov ob steni, na kamenitih tleh konzervne škatlice, razbite steklenice in neke čudne oblike stroj, sli-čen topu — iz diskov, krogelj in kovinaste mreže, ki je stala blizu vrat — vse to je bilo pokrito s plastjo prahu.
Motna svetloba je padala s kupole na rumenkaste stene, ki so se zdele kakor marmornate. Zgoraj je izražal mozaik starodavne zgodovinske dogodke — borbo žoltokožih velikanov z rdečekoži-mi; — morski valovi s Človeškimi figurami pogreznjenimi do pasu enaka figura, leteča med zvezdami, potem — slika bitk, napad divjih zveri, črede dolgodlakih živali, ki jih gonijo pastirji, prizori iz življenja, lova, plesa, porodov in pogrebov
— mračni pas tega mozaika se je končal nad vrati s podobo graditve ogromnega okroglega prostora.
— Čudno, čudno, —. je ponavljal Los ter se vzpenjal na divane, da bi si bolje ogledal mozaik.
— Aleksej Ivanovič, ali vidite podobo glave na ščitih, razumete .kaj to pomeni?
Gusjev je ta čas našel v steni komaj vidna vrata — odprla so se na notranje stopnice, ki so vodile v širok, prostran in motno razsvetljen hodnik. Ob stenah hodnika so stale v vdolbinah kamenite in bronaste figure, doprsni kipi, glave, maske in koščki vaz. Z mramorjem in bronom okrašena vrata so vodila odtor v notranje prostore.
Gusjev je odšel, da si ogleda stranske, nizke, zadoble in slabo razsvetljene sobe. V eni ie bil iz-
sušen vodomet, v njem je težal crkti pajek. V drugi — na kosce razbito zrcalo, ki je pokrivalo eno steno, na tleh — kup preperelih cunj, prevrnjo-no pohištvo, v omar ali raztrgana obleka.
V tretji sobi. nizki in zastrti s preprogami, je stala na zv i še nem prostoru pod visokim robom, odkoder je prihajala svetloba, široka postelja. 2 nje je visel do pasu okostnjak Marsovca. Povsod sledovi ljute borbe. V kotu je ležal zapičen v tla drugi okostnjak.
Med smetmi in cunjam? je naše! Gnsjev nekaj predmetov iz klepane, težke kovine — bržkone zlata. To so bili predmeti ženske ioalete, okraski, škatlice in majhne steklenice. S preperele obleke okostnjaka je snel dva. z verižico spojena velika brušena kamna, ki sta bila prozorna in temna kot noč. Plen ni bil slab.
Los je ogledoval kiparstvci na hoftniku. Meb* ostronostmi. kamenitimi glavami, pred stavlja jočl-nri majhne zverine, med pestrimi maskami In sklenjenimi vazami, ki so spominjale z obrisi in risbami na starodavne etruške amfore — je vzbudil njegovo pozornost velik doprsni kip. Predstavlja! je golo žensko z zmršentmi kodri m divjim, nepravilnim obrazom. Ostre grudi so Štrlele v stran, glavo je obkrožal zlat obroč iz zvezd, nad čelom je prehajal v tenko parabolo, v koje notranjosti sta bili dve kroglici: rubinasta in temna, umazano-rdečkasta. V potezah izrazitega in strastnega obraza je bilo nekaj vznemirjajoče znanega, Izvi-rajočega iz nedosegljivega spomina.
atran. 2._»SLOVENSKI NAROD« dne 1/. aprila 1924.__ Štev. 84
Predlogi strokovnjakov za ureditev reparacij.
Strokovnjaki za finančno in gospodarsko enotnost Nemčije. —* Plačilna zmožnost Nemčije. — Nemčija ima v inozemstru osem
milijard zlatih mark.
Društvo narodov.
Politične vesti.
— Pa«1x, 9. aprila, (Irv). Predsednika strok, komisij general Dtwet in Mac Ktiai sta danes ob 10. dopoldne izrecna svoj poročili o Haaačnem ta gospodarskem položaj« NemčUe oz. plačilni sposobnosti Nemčije predsedniku Barthouju v prisotnosti vseh članov komisije. Komisija bo te predloge proučevala in nato intere-siranlm vladam stavila svoje pripombe.
Oenersl Dawes je predložil komisiji poročilo o finančnem In gospodarskem položeni Nemčije. Poročilo Je popolnoma fo-spodarsko m finančno strokovno in se ne ostra na politične momente. Ruhrski problem objektivno razmotrfvajoče poročilo Priporoča, da se prizna Nemčiji finančna fa gospodarska enotnost in da se jI dajo
▼ Pbmhrju vsi gospodarskf in finančni viri is razpolago, da bo mogla zadostiti s te Jen obveznostim.
ParlSka »Agence Havas« je popoldne objavila kratko vsebino tega poročila, Id med dragan velt:
Danes priobčeno poročilo prvega odbore strokovnjakov Izjavlja, da je Nemčija s oštrom na položaj obrti, poljedelstva, Industrije In trgovine In z ozlrom na svoj notranji konsolidirani dolg v položaju stabilizirati la uravnovesiti državni proračun. Da to doseže kljub Istočasnim bremenom Is mirovnih pogodb, bi zadostovalo, da se vzpostavi pariteta med davčnimi bremeni
▼ zavezniških državah in da svoje izdatke smanjSa na neobhodno najpotrebnejše.
Če reparacfjska komisija dovoli delni fgletul moratorij In če zavezniki vrnelo nemškemu gospodarstvu njegovo enotnost la svobodo, so strokovnjaki prepričani, da bo prvo leto Nemčiji dovoljeno posolilo v aaeiaa 806 milijonov zlatih mark omogočilo, da plača pet prvih anuitet od ene milijarde do dveh milijard 2500 milijonov zlatlli mark Iz rednih dohodkov in zactav-Sčln, Od leta 1929/30 dalje bi se anuitete polagoma povečevale za 2500 milijonov afatfh mark. Za plačilo potrebni znesM bi ss jemali H dohodkov železnic Iz hipotek na nemško Industrijo In prejemkov na železniške transporte, kakor tudi Iz splošnega državnega proračuna.
Strokovnjaki so proti splošni fta&nCrrf kontroli nad Nemčijo. Kontroli naj bodo podvržene le institucije, ki bodo garantirale vrednostno stabilnost in pa plačila iz mirovnih pogodb.
Poročilo za tem odobrava ustanovitev notne banke z glavnico 400 mflbonov zlatih mark, ki naj bi do ene tretjine Izdala z zlatom krite bankovce. Iz sedmih Nemcev In sedmih fnozemcev obstoječi generala! upravni svet trna kontrolirati nemško upravo in Imenovati komisarja za nadzorovanje emisije bankovcev.
NemSke železnice se Imajo pretvoriti v delnISko družbo s glavnico 26 milijard.
▼ spravnem svetu bodo zastopam Štirje tnozemci in en zastopnik reparacfjske komisije.
Poročilo dalje predlaga, da se tanajo sa plačila dati naslednje garancije:
L) davke, carino ta monopole. Dohodki lz teh naslovov bi znašali letno 1500 milijonov.
2. ) Železnice. Njih dohodki moralo znašati 660 milijonov letno. Vse železnice se imajo izročiti v upravo za dobo 50 let posebni delniški družbi.
3. ) Hipoteke na Industrijska podjetja. Is tega naslova se ima prejeti letno 300 milijonov dohodkov. V zastavo se Imajo dati podjetja v vsej Nemčiji, Poruhrju m Porenjn.
TJ. Poročno o plačilni zmožnosti Nemčija ceni nemška aktiva v inozemstvu s stanjem dne 31. dec. 1923. na približno osem milijard zlatih mark. — Od tega se nahaja 6750 mlljonov nemškega kapitala v inozemstvu In 1200 milijonov inozemskega denarja v Nemčiji. Postopanje nemške-
ZMAGOSLAVJE FAŠISTOV.
Krvavi spopadi med fašisti in opozicijo.
— Rim, 9. aprila. (Izv.) Danes in včeraj so fašisti na u'icah sežgali izdaje raznih opozicijonalnih listov. V ekspedlcljah dotičnih listov so pobrali vse izvode ter Jih sežgali. Ugledni fašistovski listi obsojajo ta nastop fašistovske množice, ker škoduje ugledu stranke. V Milanu so fašisti sežgali 50.000 izvod ovv »Corrlera della sera«. Na raznih krajih so fašisti napadli so-djalistlčne in kato'lške konzumne zadruge In druge njih' zavode. Prišlo je na več mešali tudi do dejanskih spopadov. V občini prt Plorencl Je odstavila množica fašistov-skega Župana, ker Je privolil v opustošenje katoliškega doma.
— Rim, 9. aprila. Izv.) Z ozlrom na nrid volitev pripravljajo fašisti za 21. t m. na dan ustanovitve Rima velikanske slav-nostt s katerimi nameravajo proslaviti svoje vdAne zmage. Mussollni se Jutri povrne Is Milana v Rim. Rimski fašisti mu prl-pravUajo triumfa'en sprejem. Mussollnl bo jutri zjutraj odpotoval v avtomobilu lz MIlana V Rim. Na cesti Milan-Rim mu bodo fašisti prirejali viharne ovacije. Mussolini prispe v Rim ob 17. ter ga na trgu Colonna pozdravilo faSfstovske množice.
RUSIJA NE ŽELI VOJNE Z ROMUNSKO.
— Petrograd, 9. aprila. (Izv.) Komisar žraovjev je Imel govor o romunskem spora rmdf Besarabfje. v katerem je odločno zanikal namero Rusije, da bt hotela s krvavim konfliktom rešiti besarabljsko vprašanje. Med Rusijo In Romunijo nikdar ne pride do vojne radi Betanblje. Rusija simpatizira t romunskim kmetom. M! se ne bodemo bojevali, ne bodemo prelivali krvi, nočemo, da se vprašanje reSl mirnim potom In želimo z fttBJiiJis*J9m Vm#fcm veti v miru in prija teij»rvu.
ga prebivalstva napram   aJaBltiai vojnim
dolžnikom je povzročilo, da se Js nemški kapital iz Nemčije umaknil ln v tam leti glavni razlog sa kršenje ravnotežji nemškega državnega proračuna, obenem sa inflacijo. Strokovnjaki so mnenja, da se lahko ustavi inflacija na podlagi predlogov prvega poročila. Ozdravljanja nemške valute bi omogočilo povratek nemških aktiv v domovino. Poročilo nadalje obširno navaja, kako bf bilo treba uravnati akcijo sa vzpostavitev ravnotežja ta kako bt bilo treba kriti državni proračun. Poročilo Je tudi obširno obravnavalo nemško Iz-mozgavanje zasedenih krajev v Belgiji, Franciji, na Romunskem in na Poljskem. Poročilo rudi cent nemške investicije v Inozemstvu med vojno tn do časa 31. dec 1923. Poročilo omenja, da so nemška aktiva v inozemstvu posebno narasla s prodajo 8 milijard zlatih mark v bančnem prometu.
— Pariz. 10. aprila. (Izv.) Večerni ln jutranji listi so objavili vsebino predlogov strokovnjakov. Soglasno ugotavljajo, da se ne more dvomiti o objektivnosti strokov, ujakov. Z ozlrom na tehnično in strokovno sposobnost ekspertov je smatrati poročila za trdno podlago, aa kateri M lahke slonela akcija za obnove Evrope. Oeneral Dawes je odpotovati na Rivijero In se 21. trn. vrne v Ameriko.
PREDLOGI STROKOVNJAKOV IN SODBA JAVNOSTI.
— Berlin, 10. aprila. (Izv.) Zaključna sodba o važnosti poročil, predloženih od strokovnjakov reparacijski komi si} i, še ni mogoča, vendar je treba naglašati. da so poročila na merodajnem mestu napravila najbo!jši vtis in našla povoljen odmev. Predlogi strokovnjahov so povsem objektivni in lahko služijo za temelj končnoveljav-ne rešitve reparacijskega problema.
— Pariz, 10. aprila. (Izv.) ReparacI}-ska komisija se danes sestane na neoflcl-jelne razgovore, da določi prvo oficijelno sejo, ki ima biti v ponedeljek, ln nadaljnje metode za proučavanje predlogov strok ovna J kov. Na prvi seji bo komisija najbrže tudi sklenila, povabiti Nemčijo, da odda ali pismeno ali ustmeno po svojem zastopniku v reparacijski komisiji svoje mnenje k poročilom.
— London, 10. aprfa. (Izv.) Včeraj zvečer je prispelo v London 2000 iz t i sov poročil strokovnjakov. Sprejem poročil je bil zelo ugoden. Angl. Javnost jih pozdravlja, ker uvi deva, da je dana možnost, da se reparadjska vprašanja rešijo z gospodarskega ln finančnega stališča. V finančnih krogih so bila poročTa sprejeta zelo povoljno. Opažati Je porast francoskega franka
— Wasfalngton, 10. aprila. (Tzv.) V vodilnih krogih so mnenja o strokovnjaškem mnenju rezervirana, sploSno so bila poročila ugodno sprejeta Prezldent CooUdge Je Izrazil svoje popolno zadovoljstvo, da se razmotriva reparacilskl problem povsem s trgovskega stališča, a so odstranjeni politični In mllitaristlčnl motivi.
— Pariz, 10. aprila. (Izv.) Nacionalistični tisk je sprejel strokovnjaškl izvid s pridržki. Ta tisk ni zadovoljen povsem z gospodarskimi izvajanji. Izraža bojazen, da bo Nemčiji na ta način dana možnost popolne gospodarsko-finančne okrepitve. Na-cijonalisti vidijo v tem vpliv anglosaške politike. »Matln« zahteva v zavarovanje francoskih interesov nove sankcije, Če Nemčija ne bo točno Izpolnila svojih prevzetih obveznosti. Načelo bodi: »Proti Nemčiji samo sila t«
— Pariz, 10. aprila. (Izv.) Na Oual d? Orsevla z velikim zadoščenjem izjavljajo: »Poročila strokovnjakov so Izbo r n al«
Vesti iz Bolgarije.
Razkol v demokratski stranki.
— Sofija, 9. aprila, (zv.) V demokratski stranki se borita dve struji. Takoj po ustanovitvi demokratičnega bloka se je pridružila ena struja bloku, druga pa je ostala samostojna Vprašanje le sedaj, kdo bo zmagal. Ce obvelja zahteva glede neodvisnosti dem. stranke, bo to težak udarec za Cankov kabinet, ki Ima edino zaslombo v demokratičnem bloku. Na sestanku voditeljev dem. stranke, ki so se ga udeležili ministra Madžarov in StoJenČev. LJapčev in več narodnih poslancev, v kateri hočejo pristaši bloka pojasniti svoje sta'lšče in pozvati nasprotno strujo, naj se pridni« bloku. Razkol v stranki pa se Je razvil že tako daleč, da nI pričakovati, da bi se obe struji zedmlll. Ore za načelne diference, ki ne morejo biti odstranjene, dokler se bo Can-kova vlada opiraTa na blok. ki predstavlja mešanico najrazličnejših političnih skupin od monarhlstov do narodnih socrjallstov. Demokratska stranka preživlja strašno krizo, Člje posledice ogrožajo državo bolj kakor septemberski dogodki. — Bivši zem-IJoradnJSki ministri so Se več dni na zatožni klopi. Proces se nadaljuje. Kakšen bo Izid, le težko povedati, ker se vlada ae upa nastopiti proti nJim s strogimi odredbami, ne da bi imela v rokah zadosten obtežfln! materijal. Proces Je čisto političnega značaja In zato ni pričakovati, da bi se konča! za obtožence posebno tragično, kajti politična konjunktura nalaga v'ađl treznost hi opreznost Obso'dba bo izrečena is teden.
OBLEKE
MjMjfc,Mjctne|l«,v«|vc9M«thM
J. Haftek, LJubljana
Julijska Krilna.
— Izdajstvo ▼ RaaPsb Pišejo nam: Fašistovska lista je dobila 101 glas, komunistična 217 ln narodna samo 113. Skandal je to za občino Renče-Gradi-šče. Poraz smemo pripisovati onim voditeljem, kateri so postili ljudstvo v najkritičnejšem trenotkn na cedilu bi začeli agitirati za fašio iz sebičnih namenov. Prav bi bilo, ako bi krivci renskega poraza malo mislili, kako uslugo so storili onim Renčanom, ki si iščejo zaslužka tudi v Jugoslaviji! Fašlo In komunizem nista dobro došla v Jugoslaviji! O stvari še spregovorimo.
— Komunist Srbrnlč Izvoljen. —
Med komunisti je izvoljen tudi Slovenec Srebmič, znan socijalistični propagator na Goriškem. Doma je iz Solkana in Ima akademično izobrazbo.
— Volče pomotoma pohvaljene. —
Poročalo se je, da samo v Volčah niso dobili fašisti nobenega glasu. To je pomota, ki jo je povzročila napačna brzojavka. V Volčah je dobila fašistov-ska lista 7 glasov in sedaj so fašisti zadovoljni, da so dobili nekaj glasov prav v vsaki slovenskf občini!
— Nadalnjl volilni podatki. V Buda-njah na Vipavskem: Slovenci 177, laS. 4, komnn. 36, Brie 57, 19, 15, Brestovlca 123, 4, 12. Kamenje 67, II, 43, Crniče 219. 62, 18, Komen na Krasu 238, 29, 64. Na Dolu m Orlici 167, 20, 32 (republikancev 19 m 3 maksimalisti). Veliki Dol 21, 9, 1, Gabrije 95, 8, 19, Grgar 104. 43, 46, Gabrovica 36, 12. 11. Grahovo 295, 37, 170. Gojače 39, 17 16, Goriansko 73. 36, 35, Goče 76, 6, 68, Lokrvec nad Kanalom 150, 17, 42. L'> ka«#c pri Ajdovščini 154, 8, 6f, Loze 78, 3, 21, Miren 146, 50, 57, Dornberg 277, 55, 16. Vrabce 44, 2, 84, Opatjeselo 52, 17, 91, Ozeljan 156, 12, 15, Ponikve 95, 5, 30, Pod-kraj 57, 35, 2, Podraga 80, 3, 13, Plisko-vlca 75, 24, 51, Sv. Križ pri Aidovščinl 67. 64, 96, Sv. Duh 119, 18, 23, Šmarje 134, 7, 84, Vel. 2ablJe 81, 7, 20, na Slapu 32, 5, 70. Skrije 123, 3, 79. Sturje 203, 32, 19. Sta-nllel na Krasu 166, 13, 25. St. Vid 166, 6 80, Škrbina 96, 9, 11, Sela 50, 17. 15. Temnica 188, 30, 19. Trnovo 86, 43, 78, Trebu-ša 80, 4, 2, Vrhovi je v Brdih 13£, 20, 15, Vrtovin 38. 9, 87, Vojščica 30, 42, 20, Vo. grško 219. 6, 6, Gol 43, 20, 13. Tu so šteti srlasovi le treh glavnih strank: narodne, fašistovske !n komunistične. Oddanih Pa je bilo tudi nekaj Klasov za republikansko stranko, popolarsko, demokr., unlt. hi maks. Tako je na primer v Anhovem 6 glasov za repub., 2 za unlt. m 2 za maks., v Gojačah 5 za republ. in 2 za maks., v Mlrnu 2 za republ. In 3 za maks., v Temnici je 10 republikancev, v Vrtojbi 5, dru-
— Nasilstva na Goriškem. V mestu so izvajali fašisti na Slovence grozen pritisk, še hujše je bilo po deželi. V volilno komisijo v mestu niso pustili slovenskih zastopnikov. Volilnih sekcij le bilo f, Toda samo v ledni so mogli slovenski zastopniki vztraiati do konca. Po noči od sobote na nedeljo so vdrli trije fašisti v stanovanje odvetnika dr. Medveščeka in zahtevali od njega častno besedo, da ne poide v volilno komisijo. Ker tega ni storil so mu grozili. Ko je v nedeljo prišel h komisiji, so mu fašisti zopet grozili, šel je na kvesturo, potem zopet v komisijo, fašisti so grožnje ponovili. V sekciji »pod kapelo« so prijeli faSIstl slovenskega zastopnika Kožuha ln ga odgnali. Pozneje so ga sicer Izpustili, toda v komMjo nI mogel več priti. V 8. volilni sekcij! je svetoval podžupan dr. VerzegTiassI slovenskemu zastopniku, da naj se kar Izgub! Iz volilne dvorane. Ako
* so se v mestu tako bal! navzočnost! Slovencev v komisijah, so se jih bali Se bolj zunaj na deželi, ker ukazano je bilo komisijam, delati tako, da bo sijajna Italijanska zmaga! Kaj se to pravi, ni treba Se posebej razlagati. V Vrtojbi so pridrli fašisti ponoči na nedeljo v hišo. kjer stanuje brv-SI deželni uradnik Fran OorWČ. Surovo so divjali po hlSf !n odpeljali Oorkrča ob Joku žene ln otrok z avtomobilom proti Gorici. Oboroženi Junak! so rahteval! od Gorkiča, da ne sme It! v volHno komfsHo. Psovali so, zmerjali m suvali, v Gorici so ga postavili na ulico na kar Je odšel prot! domu.
V BWan! v zapadnih Brdih so faSlsrl zagrabili zastopnika slovenske liste v vo-vo!!nl komisij! Josipa Kožllna ln ga odgnali v Gradiško. V divjanju proti njemu se je odlikoval rodi učitelj Snilgol z Dobro-vega. VeDka nasilstva so izvrševali fašisti tik pred volitvami. Tako so v Anhovem pretepli s bOcovko starešino Ivana Koršl-ča. Posebno divjanje in preteirje le bilo v Brdih na več krajih. V nedeljo so čakali faSistl kakor roparji povsodi po Brdih na slovenske volflce, jih pretepal! In odganja-H. Potem m čudno, ako Je bito v Medan! sa npo 86. za falUo 116 glasov, v Bffla-al za lipo 82, za faJIJo 912 glasov. V Kosmat je bilo za npo 147 glasov sa faSljo 31 Strašno je bilo v Brdih pa so se vendar Brdd drl aH korncor mogoče moško ob teh razmerah.
Njega sestav in ureditev.
Pod tem naslovom je izšla v založbi Informativnega odelenja glavnega sekretarijata Društva narodov v Ženevi Učna knjlzca v srbsko - hrvatskem jeziku, katere namen je upoznati širše obClnstvo a sestavom in ureditvijo Društva narodov. Spisal jo je član sekretarijata g. Djura Popović. Zanimivo je — mimogrede omenjeno — da je bila ta knjižica tiskana v Ljubljani.
Ker skoraj ne preide dneva, da ne bi čitali v listih člankov aH vsaj poročil o Društvu narodov, hočemo naše Čitatelje, ki si o njej Še niso na jasnem, na podlagi kratkih, a preciznih izvajanj omenjene knjižice z njimi seznaniti.
O imenu hočemo najprej omeniti, da je Izraz Zveza narodov posnet po angleškem naslovu »Ligue of Natlons«, kar pomeni Ligo narodov, med tem ko je izraz Društvo narodov prevod francoskega naslova Societe des Nations.
Kaj je Društvo narodov?
Društvo narodov je trajno udruženje svobodnih držav, ki so se udružile, da s skupnim nazorom delujejo na onemogočevanju vojen in osiguranju miru. Njena ustava je odrejena s paktom Društva narodov, ki tvori prvih 26 členov mirovnih pogodb: versajske, ne-jiske, senžermenske in trianonske. Pakt je stopil v veljavo 10. januarja 1920, j na dan, ko so zastopniki Nemčije pri- I nesli dokumente o ratifikaciji versajske pogodbe.
V svojem uvodu postavlja pakt občna načela, na podlagi katerih se države - člani Društva obvezujejo:
da nočejo zgrabiti za orožje,
da hočejo popolnoma javno držati mednarodne pogodbe, zasnovane na podlagi pravice in časti,
strogo spoštovati odredbe mednarodnega prava,
vse storiti, da zagospodari pravica m da hočejo v medsebojnih odnosih organlzovanih narodov vestno spoštovati vse podppisane obveznosti.
Da se pravilno razume značaj te ustanove, je treba posebej omeniti, da ona predstavlja društvo držav, ki izrecno priznava načelo narodne suverenosti, a omejuje svoje delovanje na zunanje zadeve. Društvo narodov ni zasebna ustanova, k bi postajala izven in nad državami, ki jo tvorijo.
Ker je Društvo sestavljeno lz drŽav, ga upravljajo predstavniki njih izvršnih oblasti, to so predstavniki vlade. Vsaka Inicijativa Društva narodov je predlog ene ali več vlad in vsako delo, ki ga Zveza podvzame, se more izvršiti le s posredovanjem vlad. Celo delo Društva je samo rezultat sporazuma vlad, njen razvoj in njeno delovanje gredo korakoma s tem sporazumom.
Društvo šteje danes 54 držav-čla-nlc, v njej niso Zedinjene Države, Nemčija, Ekvador in država Hedžas. Iz gotovih razlogov Argentina in nekatere države Srednje ln Južne Amerike sočasno niso sodelovale pri Društvu, toda s tem niso izgubile pravice na članstvo.
Društvo ie razen tega pogosto pozivalo države - nečlanice, da ob gotovih prilikah sodelujejo pri njenem udej-stvovanju.
Države, ki želijo, da postanejo članice Društva, morajo vložiti svojo prošnjo pri glavnem tajniku, ki jo stavlja na dnevni red prihodnje skupščine.
Vsaka država - članica Društva lahko izstopi iz nje po predhodnem dveletnem odkazu, a le pod pogojem, da je izpolnila vse mednarodne obveze in one, ki jih nalaga pakt. Država, ki se ne drži pakta, se lahko izključi lz Društva.
Glavni organi Društva narodov so:
Skupščina,
Svet,
Glavno tajništvo,
Stalno mednarodno razsodišče,
Mednarodna organizacija dela.
Razen tega ima Društvo celo vrsto pomožnih organizacij, ki proučuejo bolj aH manj tehnična pitanja.
Skupščino tvorijo predstavniki vseh držav - članic Društva narodov. Skupščina se sestaja enkrat na leto v mesecu septembru, lahko se pa sestane, čc sama ali Svet to predlaga, o vsakem drugem času. Ako večina članov ali pa samo eden zahteva, se tudi sme sklicati.
Nobena država ne more Imeti več kot tri zastopnike v skupščini in ne more, brez ozira na Število poslanih zastopnikov, razpolagati z več kot enim glasom. Razen tega ima lahko delegacija vsake države gotovo število zame-nikov In strokovnjakov.
Glavni sekretarijat se nahaja v mesta Društvenega središča, v Ženevi. Sestavljen Je od strokovnjakov, a se nahaja pod upravo Angleža, gosp. Sira Erica Drummonda. Sekretarijat ima olmll 300 članov, ki pripadajo dO na-rodom, V sekretarijatu je tudi Južnoameriški biro, katerega namen Je razvijanje odnosov Zveze s juino-amji-rtSktml državami.
= Razkrinkani Vesti iz Beojrada potrjujejo to, kar smo že opetovano pribili. Pod krinko različnih ustavnih in socijalnih eksperimentov kani jo gotovi gospodje oslabiti državo tako. da bi končno ne mogla več kljubovati pritisku razdiralnih sil ter bi postala igrača v rokah notranjih in zunanjih sovražnikov. Vodja SLS in Radičev zaveznik dr. Korošec je bil v avdiienci na dvoru, kjer so mu povedali prav zanimive stvari. Vlada ni tako nespametna, da bi ne sledila za tem, kaj počenja Stipica na svojih izletih po evropskih prestolicah.
Posrečilo se ji je dobiti v roke važne dokumente, ki kompromitirajo ne samo inicijatorja hrvatskega separatizma, temveč celokupno opozicijo. Iz teh do kumentov je namreč razvidno, da Je Radić v službi tujih držav, da je prejemal solidno denarno podporo od bolj-ševiške internacijonale v Moskvi ter da je bila njegova agitacija v inozemstvu naperjena proti vamosri in neodvisnost; Jugoslavije. Tako smo si Končno na jasnem, kat je v bistvu hrvatsko čovje-čansko rep-jHlikans^vo in V* pomet.! opozicijonalni blok, ki deluje te dni s polno paro, da strmoglavi nacljonalno vlado in prevzame vodstvo državnih poslov. Ugibanja in domneve so potrjujejo z dokumenti. S tem velevažnim momentom je naša politična situacija definitivno razčiščena. Cinični Izda..1 s krvjo priborjene gospodarske in politične neodvisnosti jugoslovcnskega naroda stoje zdai pred javnostjo ter Čakajo pravične sodbe. Prepričani smo, da bo znala krona in vlada Ščititi Življenjske interese in varnost države, da me-rodajni faktorji ukrenejo vse potrebno za odstranitev nevarnosti, ki preti osvo-bojenju in ujedinjenju od strani brezvestnih demagogov. Ne fflede na to, kako se bodo razvijali odslej dogodki v parlamentu, pa se mora celokupna ju-goslovenska javnost zavedati, da zdaj nI več mesta cincanju in slepemu zaupanju tistim demagoškim kriČačem, ki jI obetajo zlate gradove, za hrbtom pa vadljajo za državo in njeno neodvisnost, moč in ugled kakor svetopisemski farizeji. Odločitev je tu. Kdor ljubi svobodo in noče več igrati klaverne vloge sužnja pod tujo nadvlado, ve, kje je njegovo mesto. Proč z izdajalci svobodne, nedeljive in močne Jugoslavije! To velja tudi za slovenske klerikalce, kajti po poslovici — povej, s kom se družiš in povem ti, kdo si, —■ so tudi oni deležni tega izdajalskega dejanja.
= Kaj so dosegli zastopniki HRSS v Beogradu? V članku s takim naslovom našteva Radić v svojem zagrebškem glasilu, da so njegovi poslanci s prihodom v Beograd ohranili balkanski Dogu samo zečetek!« Radić trdi nam-in evropski mir, odstranili kuluk in iz-vojevali nove volitve. »To je, hvala reč, da je beogradska vlada pripravljala v marcu napad na Madžrsko. vojno proti Bolgrski itd. ter da so hrvatski poslanci vse to preprečili z dohodom v Beograd. Enako pripisuje tem poslancem zaslugo za ukinienje kuluka in za potrebo bližnjih volitev. Same fantazije! Značilni »hvala Bogu« pa ni brez komike, ako namreč upoštevamo, da tako vzklika Radić po petih letih brezplodne politike in s tem priznava polom svoje dosedanje taktike na celi črti!
= Rezervirani klerikalci. Dočim grmijo klerikalna glasila v Sloveniji proti novi vladi z vsemi topovi, se drže klerikalci v Beogradu prav ponižno in rezervirano. Značilno je v tem oziru, da niso prisostvovali nedeljskemu protestnemu zboru Davidovičeve stranke, ki so se ga udeležili ostali zastopniki opozicijonalnega bloka z radičevci vred. Tudi je dr. Korošec naročil svojim poslancem, da ne dajejo novinarjem nobenih izjav. Zakaj ta rezervlra-nost?
ss Nittl je pripravljal revolucijo? Boljševik D o g o t je nedavno tega izdal svoje memoare v Moskvi. V teh
memoarih pripoveduje o svojem bivanju v Rimu 1. 1920 med drugim tudi
tole: »Bivši ministrski predsednik Nitti je pod pečatom najstrožje molčečnosti predlagal italijanski socijalistični stranki parlamentarni prevrat, s katerim bi bil odstavljen kralj Viktor Emanuef in proglašena Italijanska de. mokratska republika. Takrat so soclja listi vprašali Dogota za svet. Izjavil jim je, da bi bila takšna politika izdajstvo interesov delavskega razreda in da je vseeno, je-li je na italijanskem prestolu kralj ali Nitti. Ta izjava Degotova je odločila, da so socijalisti Nittijev predlog o d k 1 o n 11L To vest beleži tudi berlln. skl socijalnodemokratskl »Vorwaerts« ln pripominja: »S tem je komunistična internacijonala preprečila republikan-sko-demokratskl prevrat v Italiji.« — Radovedni smo, kaj k tej vesti poreko italijanski listi.
*= Kblwa la Bokhara pod sovjetskim gospodstvom. Pafifkl listi poročajo lz Ala-habada, da sta prišli državici Hhiwa ln Btrkhara pod sovjetsko sospodstvo. Tur-kestan te ie IzpremenH v avtonomno sod-jalistično sovjetsko republiko. Obe državi •ta podpisali posebne dogovore s moskovsko vlada,
IZ ANOLE§KMA PARLAMENTA.
— London, 9. aprila Clsv.) V parlamentarni koimsfl! ?e Ml dodatek! prometnega ministra k zakonskemu načrta o uredil t! cestadga prometa v Londona edkfoajea s 21 pran 17 Klasovom Prometa! ortnaHer si Izvajal
Sokolsfm
— Sokol v tak!   ponovi   tel ova dao akademijo ▼ nedeljo 13. tm. ob 19. v dra-itveai telovadnici. Predprodaja vstopala pri br. TafarJa, Kolodvorska c ta te. Ws0» Cttorjtia c Z4ram Odbor.
Štev. 84.
vStOVENSKl   NAROD«   dne 11. aprila 1934
Stran 3.
s Moralni maček le razviden vz-
pričo nepričakovanega preokreta v vladni krizi lz današnjega »Slovenca«, ki z resignaciJo vprašuje: »Kdo bo zmagal?« In vendar Ze vsa naša javnost ve, da so ie zmagali tisti, ki so napisali na svoj prapor: državno in narodno jedinstvo. Klerikalci so zadnje dni že slutili, da se bliža polom politike, ki jo Je vodil opozicijonalni blok. V tej slutnji so klerikalci hoteli še v zadnjem tre-notku. kakor podgane, ki zapuščajo potaplja*^ sc ladjo, izskočiti iz opozici-ionalnega bloka ter se za primerno ceno — prodati. Pa jim nI uspelo. V svojem obupu so posegli po zadnji rešilni bilki ter poslali dr. Korošca v avdiien-co h kralju. Zanašali so se na dr. Ko-roščevo zgovornost in se nadejali, da
kor žive pa se pred našimi očmi na »odru« romana kreče jo tudi druge osebe: pristni slovenski kmetic Krumpak.
intrigant Goreč, tiha gospodična Marija itd. S posebno ljubeznijo, a tudi dovršenostjo so očrtana razna razpoloženja ter je prelestna narava tega blagoslov-nienega kotička naše zemlje v Sorliju našla svojega vrednega pevca. Lepo knjigo toplo priporočamo ter se naroča pri Tiskovni zadrug! v Ljubljani.
Glasbeni vestnik.
KONCERT ZVEZE SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV.
(Konec)
12- »Drava« iz Maribora. 36 pevcev, bo Korošec v zadnjem lupu še ustavil t Pevovodjr g. Vladimir Premroo, velik kolo odločitve ter pregovoril krono, da | zlasbeni entuzijast In vsled dolze, piodo-Izroči vladno krmilo v roke »državo- j nosne prakse rutiniran dirigent. Maribor-tvornim« opozicljonalnlm elementom. ; sko podnebje je, kakor smo konstatirali Toda na dvoru je čakalo klerikalnega j nedavno Pr* Mariborski Matici in sedaj errisarja novo presenečenie. Na podla- j fnova £ »Dravi«, zlasti za moške> Pevce
kaj ugodno. To so pevci, da smo jih Mariborčanom kar nevoščljivi. Zaslužili so v polni meri nedeljeno, živahno priznanje
gi nepobitnih dokumentov, ki izpričujejo veleizdainisko delovanje kolovodje klerikalnega bloka Stjepana Radića, mu ie krona pokazala vrata. Z dolgim nosom je Korošec zapustil dvor, razjarjen in ogorčen na Radiča, ki je opoziciji 8 svojimi glupostmi, s svojo nezanesljivostjo in neprcračunljivostjo prekrižal vse račune v trenutku, ko je opozicija 5e z vso gotovostjo računala na sigurno zmago. Da je ta mrzli hiš kakor na Korošca unlival tudi na njegovo gla-
Publike. G. Premrou se je moral štirikrat zahvaliti, kar se ie pripetilo na večera j samo njemu. Razven na programu stoječe j točke je »Drava« zapela uvodoma še De-I vov zbor »Tihi veter od morja«. K točk! I »Kregala se vdova in devojka« sem dol-; žan nekoliko pojasnila. Pred vojno sem i napisal na Oolarjev tekst »Kregala se ba-j ba ln devojka« moški zbor, ki ga nekate-[ ri naši pevci poznajo in semtertam s prt-, \ dom pojo.   V vjetnlštvu me je neki ruski
silo. je pač umljivo. Kako že pravi pes- | zbor naprosil za kako slovensko zborov-nik? »Umreti bratje, težko ni, zgubiti ; sko skladbo. Ker nisem Ime! nobenega nade. to boli!« j slovenskega besedila pri rokah, mi je padel
aa um Oolarjev »Bosanski perfvoi«. Sestavil sem si besedilo, kolikor sem se ga spominjal, ga razširil ter znova napisal zbor s tremi solisti, kakor ga je pela »Drava« sedaj. Kako je prišel v »Dravo«, ne vem; mislil sem, da se je kje srečno Izgubil. »Dravcl« so, kakor že rečeno, prav dobri pevci, kf bi Imponirali povsod!, kjer b; nastopili tako, kakor so v nedeljo. Glasovni materijal je gladko izpiljen, barvit, homo-gen. Nastop odločen, neustrašen. Solistom Še poseben moj pokloni
Prosvefa.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob &
Cttriek 10. aprila: Zaprto.
Petek, 11. aprila: Zaprlo. 5ohota 12. aPrfla: Ana Karenfaa. Izven Nedelja 13. aprila: Ana Karenina. izv. Ponedeljek 14. aprila; Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA. Zadetek ob pol 8. Četrtek 10. aprila: Modna revija Izv. Petek 11. aprila:   Traviata, gostovanje ge. Vesel-Polla te Zagreba In tenorista Alfonza Wafsarja ti Prage. Red D. Sobota 12. aprila: Manon Lescaut Red A. Nedelja 13. a*Prfla: Brivec SevHskl, gostovanje ge. Vesel-Polle lz Zagreba fn tenorista Alfonza VVafsarja lz Prage. Tzv. Ponedeljek 14. aprila: Modna revija. Izv.
GLEDALIŠKI ODER »NARODNE ČITALNICE« V Sl&KL
Sobota. 12. aprila: Velika repatica NedeJfa. 13L aprila: Velika repatica
*   * *
— Sprememba dramskega repertoar-
ta. Rad? potrebne generalne skušnje za »Ano Karenino« le dramsko gledaKSČe v petek 11. trn. zaprto. Abonenti reda B dobe dramsko predstavo za svoj abonma začetkom prihodnjega tedna.
— Razstavo slovensko umetnikov v Hocfotuira na Moiavskem o tvori jo v nedeljo 13L t. m. ob 11. dopoldne. Razstava ostane otvorena do 18. maja. Pii-reditelj razstave je »SdruŽenl vvtvar-nych umelcu moravskych«.
— Njegošev hram na Lovčena. Letos s« vrše na Lovčena o priliki prenosa nesmrtnih ostankov   črnogorskega pesnika
I3L Pevski zbor Glasb. Marice v Ljubljani. 90 pevcev. Pevovodja z. Srečko Kumar. Matico vsi dobro poznamo. Bilo bf odveč govoriti o njenih glasovih, o njenih vrlinah, kakor nastop, disciplina itd., saj le Matica slej kot prej naš vzor. Omenim naj pa pred vsem n?stop novega njenega dirigenta, g. Srečka Kumra, ki se je v nedeljo naši publiki predstavil prvikrat. Način njegovega izvajanja, razumevanje In razlaga petih del je za Matične pevce nov. Bili so vajeni nekolfko ozkosrčno-skrbne in dosti zamudne, no, ?ato pa seveda za nje tudi take priprave za koncertne nastope, da so bili o brezhibnosti svojega petja že vnaprej najtočnejše hm ijnirt G. Kumar pa gre pogumno na oder, verujoč v zmago svojih Matičarjev, četudi nima vsak izmed njih ostro ln skrbno na-brušenega meča, zaupajoč vase in v svojo sugestivno silo, ki mora tudi nesigurnega pevca potegniti preko morebitnih spolzkih in razpokanfh mest. In tako se je v nedeljo tudi zgodilo. S štirimi vajami nrso šli še nikdar na oder, a v nedeljo so šli, s strahom sicer, z dvomi, celo brez not, in vse je bilo v najlepšem redu. Ako se je poznalo da pevci hite po nekoliko hrapavi cesti, tedaj so B po nji bodri, veseli, z jasnimi, razžarienimi lici. z mladeniškim ognjem, ne meneč se za mnle kamenčke in lužice na nji. Pa so tudi morali iti, kajti tem razjas-njujočim, vabliivim, prosečim in grozečim rokam Kumra se zlepa ne upre?. Tako intenzivno izvajanih pesmi niti na odru niti med poslušale: ni nikdo občutil, kot pevo-
Niegoša velike spotninske slavnosti. V to ! vod*a sam- To- ekspresijonistično, moder-svrho sezidajo na vrhu Lovčena spomin- i no dirigiranje z. Kumra vsem gotovo ni po
sko kupolo, kamor shranijo Njegoševe ostanke. Kralj Aleksander je daroval večjo svoto m pozval slavnega kiparja Iv. Meštroviča, rektorja Umetniške akademije, da sezida na njegove stroške po vzoru Kosovskega hrama spominsko kupolo. Delo naj se naslanja na motive vladarskih kapel v GračanlcI, Stud en Id In Zicn. Kralj se hoče na ta način oddolžiti velikemu Predniku in pesniku Gorskega venca la Loče Mikrokozma. G. MeStrovfč se je od-
srcu, toda nrkdo mu npj ne očita, da je preračunjeno, na zunanji efekt umerjeno. Resnično je, iskreno, veliko, veliko ljubezen kaže, ganijivo je in prepričevalno. Vendar pa ima tudi svoje zlo. Zanimanje poslušalca odvrača od pesmi, vzbuja prt nerazumnih začudenje in smehljanje, upeha pred vsem dirigenta s?.mega, ga po daljšem delu ubije. Ne morem si ga pa celo predstavljati pred orkestrom, ki hoče točnih, striktnih znamenj, v resničnem po-
zval laskavemu kraljevemu pozivu ter i menu b€sed5-f taktlranja in Sele potem gest. prevzame delo, čim dovrši grobnico v Cav- ! ki Pojasnjujejo smisel skladbe agogične taro. Gradnja kupole zavisi tudi od dobre \ m<™*™* «d G. Kantar pa se bo kontroli-
pot! do Lovčena. To vprašanje pa bodo \
rešHl na ta način, da zazdele 40 vagonov t
hrane, ki se nahaja v črnogorskih prista- »
niščih Proti obvezi da se dovozna pot na '
Lovčen izgradi z ljudskim prostovoljnim j delom.
ral «am. sam se umeril, sam našel zlato sredo. Abotno bf bilo priporočati mu hladno preračuna nje, mirno usedlost. ko je pa še ves žareč in mlad. Matica je pridobila v niem odličnega dirgenta, Hubad najvrednejšega našle druka, slovenski skladatelji vnetega Interpretatorja, naša pesem skrbnega vrtnarja.
Režija koncerta  ni mogla biti boljša. Nastopanje ie šlo. kakor po maslu, nikaklh Zadnji vai   Ro- I ZTne^» nikakega prerekanja, vse točno, ka-
V. ... , lfVJ4 7.1 i-i^ i i kor ura. Občinstvo zelo hvaležno, zelo ra-Ljubbani 1924. Založda Tiskov- j zimmo sp,oien vt|s na vso mot razvcse_
na zadruga. Str. 213. Cena broširani ; ijiv. uoanje 2a bodočnost najlepše, o te-knjigi Din 42.—* vezani Din 48.—, s f vajanju vobče. o programu, o bodočih na-poštnmo Din 1.50 več. Pisatelj dr. Ivo \ logah naših pevskih zborov pa najbrž po-Šorli ki kot notar živi v Šmarju pri \ mejše povem Še par besed. Jelšah, si Je Izbral za torišče svojega j -Ako ne bi bilo zborom, ki so v nedeljo najnoveišega in brezdvomno najzrelej- j nastopali, vse všeč, kar sem napisal, tedaj Sega dela »Zadnji val« naše slovensko   ™J. pomislijo, da Je čas pavšalnega hvatt-
Književnost.
— Dr. Ivo Sorll.
i
J
zdravilišče Rogaška Slatina. Nekaj nad petdeset let stati bivši odvetnik dr. Jakob Košan. ki je bil po preobratu poklican na visoko mesto, se potem preseli ▼ svojo vilo nad zdraviliščem, kjer hoče v miru preživeti bližajočo se starost Toda v kopališče pride bogato in inteligentno mlado dekle, ki se zaljubi v še vedno prikupnega in elegantnega samotarja, ter ga navzlic njegovemu odporu spet potegne v vrtince življenja, tem bumejše in nevarnejše, ker se za lepo Stano potegujeta še strastni velepo- j aastnik Mordej in mehki dg. Qras>t Ka- 1
sania za nje minil s tistim trenotkom. ko so stopili pred ljubljansko kritiko, ki jih smatra za resne delavce, žele če od nje pravične, odkrite besede. —č.
★   ★ *
— Koncert francoske zborske glazbo ▼ Zagrebu pripravlja tamošnji »Llslnski«. Na koncertu bo Izvajal skladbe Cl. Janne-qulna Les crls de Pariš, Le chant des ohe-aaz, La bataille de Marlgnan, FI. Schmid-ta La danse de Dcvadasis. Makavela Trois chansons In skladbe R. Dncassa. Po koncertu Palestrinovih del slede torej francoske kompozicije. Tako delovanje »Lisinskega«
ŠOLSKI KONCERT GLASBENE MATICE V NOVEM MESTU.
V soboto i t. m. je v dvorani Narodnega doma novomeška Glasb. Matica pri-, redila lavno produkcijo svojih učencev, si nad bi pokazala nazorno napredek nekaterih svojih najboljšm učencev. G. predsednik Matica, prof. Germ hs učiteljica teorije ta klavirja, gdč. Olga Bejvlova, sta ml ljubeznivo pojasnila ves ustroj šole, potožila o finančnih težkočah* zavoda, pokazala katalog, iz katerega sem uvidel. da Je na zavodu nad 60 gojencev za glasb, teorijo In klavir, za vijolno pa razmeroma malo, ker Matica nima stalnega učitelja za ta predmet Začasno |e prevzel pouk na vijolint glasb, učitelj z. R. Proseac, Id se vozi vsak teden po enkrat lz Ljubljane v Novo mesto. G. BejvJova mora sama izvrševati ves teoretični ln klavirski pouk tega velikega števila učencev (okoti 60), kar govori za njeno izredno trudaljubnost in ljubezen do sicer zelo napornega dela. Produkcija pa Je pokazala, da je prav ze o uporabna učna moč, dobra pedagoginja, ki zna vešče izbirati učnd materijal bi ga svojim učencem temeljito razlagati. Mladi izvajalci so se predstaviti v 13 točkah, 11 za klavir, 1 za vijolino in v končni Sukovi pravljici Raduz tn Makulena, prirejeni s po-jasralirlmi besedami prof. Marijana kot melodram. Vsi klavirski učenci so na moč ambicij ozrri, nekateri Izmed njih kažejo celo že prav upoštevanja vredno razumevanje tn lepo tehnično spretnost. Naj imenoma opozorim n. pr. na nadebudne učenke M Kozina M. Ravnihar, M. Demovšek, S. Krašovec, R. Ahačič, na Fischingerja Itd. Tudi vijolinski učenec Marijan Kozina dela svojemu uči tel u Z- Presečen veliko čast, Je zelo nadarjen ter predstavila že spoštovanja vrednega vljolinirta. Produkcija Je mnogobrojno navzoče Novomeščane popolnoma zadovoljila. Saj so na učitelje in napredek svojih otrok lahko ponosni.
— č.
★   * *
— Ženski zbor »Državnega ženskega
nčfteljmča« v Mariboru priredi v soboto, dne 3. maja 1924 v Gčtzovi dvorani svoj letošnii veliki koncert, na katerega občinstvo že sedaj opozarjamo.
— Zveza godbenikov za Slovenijo nadela si je hvalevredno nalogo popularizirati sinfonično glasbo v raznih matinejah pri znižanih cenah. Tako priredi III. matinejo v tekoči koncertni sezoni in sicer v nedeljo dne 13. t. m. ob 11. uri dop. v Unl-onski dvorani, na kateri se Izvaja sinfo-nična pesnitev, visoka pesem češke zemlje. Smetanova »Ma vlastc Vstopnice v Matični knjigarni.
Izseljevanje v Argentinijo.
Za veliko repliko Zedinjenih drŽav v Severni Ameriki je republika Argentinija dežela največjega izseljevanja iz Evrope. Argentinija je najbolj urejena in največja izmed vseh španskih ludovlad v Južni Ameriki. V teku zadnjega en in pol stoletja, v katerem so Zedin jene države svobodne, se je \*se!ilo vanie nad 30 mil Jonov Evropejcev, v republiko Argentinik> se je pa preselNo v teku zadnjih šestdeset tet, odkar je konstl-tucronelna država, nad 5 milijonov evropskih izseljencev. Će primerjamo in v;d;mo. da so Zedinjene države trikrat večje, trikratno daljavo bihčie Evropi in ie omenjeni čas dvakrat iafco dolg. potem moramo reci. da ie to izsei.ieni?ko gibane enako.
Od leta 1S57. do 1914. se je po uradn: statistiki vseli-o v Argentinijo: 2.247.000 Italijanov, 1.420.000 Spancev. 211.000 Francozov. 155.000 Rusov, 154.000 Balkance v, 83.000 Avstrijcev itd. Skcda, da so Jugo-sloveni označeni deloma kot Avstrijci, deloma kot Balkanci tako nam sploh ni mogoče ugotoviti njih števila.
Asfmilacfjska moč Argentinije na to veliko množico priselencev je zelo velika. Komaj pridejo v deželo, se že začenjajo Prilagodevati njenemu življenju, čez nekaj let je priseljenec že spremenjen, čisto amalgamiran v argentinsko skupno življenje. Javna Ijud. šoin popolnoma udomači priseljeniške sinove, ki so pravi Argentinci; ti ponavadi ne znajo već materinskega jezika starišev. Tako je španski jezik praktTčen občevalni jezik desetih milijonov prebivalcev republike. Ta španščina se je pa malo spremenila na argentinski zemlji, obogatita se je s tujimi besedami in izrazi, tako da je bolj prožna in plastična. Tako je prva generacija 'Priseliencev že asimilirana.
Na ta način se je pa tudi telesni in duševni razvci argentinskega naroda bogato oplodil. Argentinec je plodna mešanica različnih človeških plodov, telesno je krepak in živahen duševno razborit in pogumen. Delaven invztrajen je In lahko se prilagodi vsem novim oblikam napredka. To razlaga, da je iz tehnfčnega kakor tudi Iz gospodarskega m političnega stališča republika Argentinija na prvem mestu latino-araeri-ških ljudovlad.
Široka in rodovitna argentinska tla pa bi mogla redki desetkrat večje prebivalstvo kot je sedanje. Evropejec, ki je v svoji z ljudmi prenapolnjeni domovini sit brezkončnih bedastih narodnostnih bojev, bo našel v bodočnosti na argentinskih tleh to, kar ie našel v preteklosti, namreč novo obljubljeno deželo. V Argentrniji nI narodnostnih bojev, moža tuje narodnosti ceni Argentinec le po delu In uspehih: tudi socijalni boji nfso tako divji kot v Evropi, cerkvenega m verskega vprašanja sploh m, ker vlada za vse vere popolna svoboda. Geslo te države je mirni napredek v korist vsem državljanom.
Ravno sedaj se Izdeluje socijalna zakonodaja od katere pričakujejo val sloji le najboljše uspehe.
Čeprav pa se Argentinija ugodno razviia* vendar nI nikomur priporočati, da bi se Izselil v Argentinijo. Brezposelnost je namreč tudi v Argentiniji velika in kdor ne razume španščine ter kdor akna zanesljhria ^prijateljev* tega
i
Dnevne vesti.
V LJubljani, dne 10. aprila 1924.
V okovih avstrijske misli.
jjU - General S a r k o t i ć. bivši bosan-af! deželni poglavar, ie nam oslal z Dunaja letak, ki vsebuje njegove nazore o razmerju med Srbi Hrvati in Slovencu
Ti nazori, ki pričajo, da je mož Šo ▼edno v okovih in sponah stare avstrijske miselnosti, so tako kurijozni. da bi bilo škoda, ako bi Ž njimi ne seznanili naše javnostL
Po mnenju generala Sarkotiča ie uveljavljenje vidovdanske ustave »smrtni dan Hrvatske ln Slovenije«. Ž njo so »pripravili Hrvatom tn Slovencem usodo, kakršne jim niso nikdar upali prirediti prejšnji takozvani tlačitelji.« Kot prepričan avstriianec tn ponižni sluga habsburške misli je general seveda tudi proti staroslovenskemu jeziku v naših cerkvah, češ da bi se Slovenci in Hrvati ako bi se posluževali v bogoslužju staroslovenskega jezika, pogreznili v bizantinlzem. Po njegovem naziranfu seveda tudi Habsburžani niso bili zatiralci ne Slovencev, ne Hrvatov, marveč njihovi rešitelji ki so .ftm zasigu-rali njih — narodni obstanek.
VspriČo takšnih nazorov se ni Čuditi, ako je general Sarkotič najljutejsi nasprotnik Idej sedanjega prezidenta Češkoslovaške republike dr. Masarv-ka. Njega označuje kot največjega sovražnika hrvatskega in slovenskega naroda, ker je s svojimi prevratnimi dejami zastrupil večji del zlasti hrvatske inteligence. S praškim husitizmom je otrova! vodeče hrvatske politike, ki so nato brez vere v zgodovino in tradicije in brez idealov delali politiko in s tem povzročili narodno nesrečo. S tem praškim huzitizmom je v zvez> rud) dat-matinizem. ki obrača svoj olašČ vedno po vetru. Iz huzitizma in dalmatinizma se je po prevratu rodil jugosiavizem, ki je istoveten z velesrbizmoiru Te svoje zmote so Hrvati drago plačali s svojo svobodo, ki so jo preje baje imeli pod Avstro-Ogrskov
Da si Hrvati in Slovenci to svobodo zopet pribore, nasvetute stari general kot najuspešnejše sredstvo, da zapuste vsi Hrvati, Slovenci in bosanski muslimani beogradski parlament in da osnujejo blok, v katerega nai pritegnejo vse nesrbe, to ie Nemce. Madžare in Turke. »Ta cilj bi moral,« tako vzklika Sarko-ffcč. »neprestano biti pred očmi velikega hrvatskega voditelja! To je vprašanje Radeče ve usode, a mogoče tudi one Hrvatske in Slovenije.«
Ako bodo Hrvati in Slovenci delali politiko po teh navodilih, tako zatrjuje politikujoči general, iim v kratkem zasine srečnejša bodočnost. In kakšna je ta srečnejša bodočnost ki io predstavlja g. Sarkotič?
Poslušajmo: »Pogled na sever in zapad je zastiral porodivši se narodni šovinizem. Toda tudi ta je ohranil Hrvatom niihovo državnost, jim pripuščal primerno svobodo in. kar se samo po sebi razume, tudi samoupravo, saj so oni bili v stari državi na tretiem mestu. V naravnem razvoju se jim je smehljala tudi — neodvisnost. Hrvati so prišli do spoznanja, da njih smrtni sovražnik ni ne Madžar, ne Avstrijanec, marveč združeno Srbstvo tn Ceštvo. Ako se Hrvati pravočasno ne streznijo, ako svoje domovine ne os v obode od srbskega jarma, spravijo svojo domovino v največjo nesrečo, večjo od one v turških časih. V Gradišču (Burgenland) ie položena jezgra najdlvnejšega ta naj-naravnejšega državnega ploda na zemlji. Tam žive že stoletja Nemci, Madžari in Hrvati mirno drug poleg drugega. Ni na svetu treh narodov, ki bi bili drug na drugega tako navezani, kakor so Avstrijci, Madžari in Hrvati...«
In sedaj pride konjsko kopi:o. dolgega besedičenja kratek smisel: »Izražam nado in željo, da zopet v nGvi obliki vznik ne ono, kar le nekdaj b:!o. Narava, tradicija, zgodovina, kultura, vera in gospodarski momenti to zahtevalo. Pot na morje bo svobodna. Neodvisna Avstrija, neodvisna Ogrska in neodvisna Hrvatska, povezane med sabo s kulturo in gospodarstvom, najdejo S časom tudi pot za primerno politi jno zvezo. To se tem laglje zgodi ker še živi — hrvatski kralj...«
Tako govori okosteneli stari avstrijski general, ki ga izkušnje svetovne vojne in prevrata niso nič spametovale in nič naučile. Mož je zapadel že popolnoma marazmu. ker drugače bi si pač stokrat premislil, predno bi prišel v javnost s tako naivno-otroškimi nazori, ki izzovejo v vsi razsodni politični javnosti samo gromek homerični krohot. General Sarkotič pravi da so v letaku nanizane ideje njegov — politični testament Prav! Naj s tem testamentom leže tudi on v grob, saj za politične mumije res ni več prostora v življenju. General Sarkotič requie?;cat in pacel
* ★ ★
s- Nezadostno v branja  bi dobilo »Slovenčevo« uredništvo, če bi iodilo v ljudsko šolo. Včeraj smo jasno in raz-rte^Jfeo^dali. da Beo«ra£ ni iz,yor yse>^
ga nereda v državi, da slaba držarna uprava ni posledica tega. kar trdi »SI venec«, da namreč *bcograjski gospodje ne vedo, kaj je uprava sploh«, temvcv da moramo iskati vzrokov tudi drug^o.. Nismo pa trdili, da je državna uprava dobi a in ićcainfL ker bi to pomenilo zagovarjati zlo. ki nas tare vse v ena^S meri. »Slovenec« ie seveda nepisnir* in vidi vss skozi s oic naočnike. N<rrcd in defekte v upravi smo kritizirali in ponavljamo, da driavni upravni in administrativni mehanizem ne funkcijom" ra tako. Kakor bi moral, nikoli pa sa nismo nizkoračili. Kakor klerikalci, češ* Beograd je vsega kriv, Srbi so tista ovira, ki preprečuje konsolidacijo države, ml smo pa čudovito popolna angcl;-ska bitja, ki bi tako? ustvarila idealne razmere, čim b. nas pustili h koritu. To* razliko med ol.ei.tivno sodbo o dejanskih lazmerah ir. demagoško bahavost-io sme hoteli povdariti. ^Slovenec« te* seveda blabo podkovan v branju, zan-sla besed pa menda sploh ne razume.
— Kompetenca sodišč v civOnih pravdah. Minister pravde dr. Grisogo-no je v smislu finančnozakonskega pooblastila predloži ministrskemu sveta naredbo, s katero se ureja kompetenetr-sodišč v civilnih pravdah. Pravde s spornim predmetom do zneska 6.250 D spadajo v bodoče pred okrajno sodišče, pravde do zneska 31.500 D razsoja posamnl sochiik zbornih sodišč m šele pravde nad višino prejšnjega zneska spadajo v kompetenco civilnih senatov zbornih sodišč. Ministrski svet odobri to naredbo še te dni nakar stopi takoj v veljavo.
— Nedeljski mantfestactfski obhod športnikov. Ljubljana ie videla že mnogo sprevodov n* svojih ulicah, toda b* obhod, ki ga prirede v nedeljo sportm-ki, bo nudil vendar prav posebno in. originalno sliko, ki se je ne vidi vsak dan. Športniki vseh športnih panc*:. kfc se goje v Ljubljani, nastopijo s svojim športnim orodjem In v športnih dresih; tako, da bo istočasno ta obhod pregled' športnega razmaha tn razvoja v Ljubljani Mnogo jih je osobito med širšim občinstvom, ki podcenjujejo razvoS sporta pri nas ter so mnenja, da le nekaj ožjih krogov goji nogomet ali tek ali smučarstvo. Nedeljski obhod bo ravno pokazal, da jc ori nas sport že globoko ukoreninjen ter da ga ni mogoče4 več prezreti. Sprevod bodo otvori)? fttnkcUonarii Olimpijskega pododbora. Športne Zveze ter Jugoslovanskega nogometnega, plavalnega, tn tahkoatlet-skega podsaveza ter Jugoslovenskega zirn.skosportnega «aveza. Za njimi gredo predsedstva klubov. Tem sleds Aero-klub. nato 14 nogometnih moštev v opremi dalje lahkoatietska moštva s kopji in diski iahkoatlerJnje, dalje %' družine rokometa, 2 moštvi hockcjai težkoatletske skupine Slovana. Primor ^ ia, Jadrana in Svobodo, plavači veslači z dirkalnim Čolnom m vesli, tennis igralci in dame z raketi. Tem slede smučani v norveškem in turistovskem dresu. vs» v popolni opremi s smučkami, daljr sanjkači. med njimi skupina Skale n» Jesenicah, za njimi drsalci in turisti v popolni opremi z nahrbtniki, cepint in vrvmi. Za terni skupinami vozijo kolesarji ljubljanskih in okoliških klubov, medtem ko vozi skupina dirkačev na Čelu vsega sprevoda. Za kolesarji so. motociklisti Motokluba Slovenije in kot zadnji automobilisti. V sredi sprevoda je godba dravske divizijske oblasti. Opozariamo že danes občinstvo na to prireditev, k? ho gotovo vsakogar zanimala.
— Z Otoka ob Vrb^em zezera nan*
poročajo: Danes, dne 0. aprila ponoči je premim:! dekan za celovško okolico in tukajšnji župnik škof. duh. svetovalec s. Josip Peterman, častni kanonik krškega stol. kapitlja. Rojen leta IS4-i. v Lipi je zrasel v Rožeku in dovršil gimnazijo in bogoslovje v Celo v-i ca, ter je primiciral lea 1S69 v Rožeku. Bil je mož stare korenine, v svojih mlaj ših letih, ko je bil župnik v Št, Vidu pod Juno. izvrsten sobojevnik Andreja Khv spielerja, od leta 18S9. ko je prišel m župnika na Otok, iskren prijatelj in sodelavec naših prvobojevnikov Lendov-ška. Legata in Grafcnauerja, Prijaznega značaja in gortoljuben. bil je priljubljen pri domačih kako; prt tujcik. ki prihajajo tja na letovišče in se je njemu največ zahvaliti, da je ostala občina še slovenska. Žalibog >e se moral doživeti, da so pri zadnjih občfnsicfii volitvah dobili Slovenci samo Šc dvir občinska mandata. Bil jc duhovnik, ka-koršni so t^di na Koroškem v zadr.iem ča^u ?e redkejši Biti kot duhovnik to-JažitelJ žalostnih in oče ubogih, ter v vseh tudi v gospodarskih rečeh dober svetovalec svojim župljanom — bil Je tudi izvrsten sadierejec — ter biti odličen narodnjak; to je bil njegov Ideal. Poleg tega se je kot vsestransko izobražen človek izkazal tudi kot izvrstan zgodovinar in konservator svoje župne cerkve, kjer je odkril v kripti pođ cerkvijo starodavne freske. Kot narodnjaka se je izkazal posebno v plebiscitni dobj« kjer je vkljub svoji starosti ne
stian 4
•SLOVENSKI   NAROD«,   dne II  aprila 1^4
samo po dnevi, tudi po noči in po učeval ljudstvo o Srbih in pravo-slavju. s katerim so strašili in begali nasprotniki naše priprosto ljudstvo. Kako je bil rajni čislan In spoštovan, se je pokazalo zlasti v letu 1920, ko je praznoval svojo zlato mašo, katero je praznovalo ž njim malo da ne vse koroško slovensko ljudstvo. Upati je, da ljudstvo ob Vrbskem jezeru ne bo pozabilo nikdar tega vzorrojaka, ter njegovega duševnega testamenta, ki se glasi: »Ne pozabite nikdar, da vas je rodila in vzgajala slovenska mati!« Bodi ohranjen vrlemu narodnjaku v Slovencih trajen spomin!
— V pozo branitelja Primorcev proti »Slov. Narodu se je postavil »Narodni dnevnik«, podtikajoč nam napad na Primorce radi te-le ugotovitve: »PreznačUno je, da je 450.000 Slovanov dalo na volišču za slovansko listo samo (29.07S glasov, 217.000 tirolskih Nemcev pa 31.920 glasov. »Prepuščamo »Narodnemu Dnevniku« skromno veselje, da izrablja suho konstatacijo v svoje demagoške namene. Ne prihaja nam na misel, da bi ž njim polemizirali, škoda za Čas! Gospode »narodne dnevničar-Je« opozarjamo samo na uvodnik tržaške »Edinosti«: »Sijajen vzgled Nemcev v Poadižju«. V tem članku piše Edinost« med drugim: »Iskrena in tisočkrat upravičena naša želja je danes, da bi nam sijajni vzgled, ki so ga dali Nemci v Poadižju služil v resen In svarilen pouk za bodočnost. Če primerjamo uspeh sedanjih volitev z onimi 1. 1921, vidimo, da se je število naših glasov znatno skrčilo in moramo priznati — neuspeh.« — Sapienti sat!
— Opozoritev. Stanovanjsko ob-lastvo I. stopnje v Ljubljani je prejelo več pritožb, da neki neznani ljudje hodijo po stanovanjih v mestu, se izdajajo za poizvedovalce stanovanjskega urada, zahtevajo razne podatke ter begajo stranke, Češ da jim bo stanovanje odvzeto etc. Vsled tega opozarja urad hišne posestnike in najemnike, da ima stanovanjsko oblastvo I. stopnje v Ljubljani le enega nameščenca-po-Izvedovalca, namreč g. Emila Medveda, ki se na zahtevo strank vsak čas legitimuje z uradno legitimacijo.
— Odličen posel Poročajo nam: Dne 8. tm. je obiskal Ljubljano direktor centralnega biroja mednarodne protialkoholne lige dr. Hercod iz Lausane v Švici. Obiskati namerava vse večje kraje Jugoslavije in zbrati vtise ob proslavi treznosti na Hrvatskem, v Bosni in v Srbiji. V Ljubljani je posetfl predsednika društva za gojitev treznosti inšpektorja ministrstva narodnega zdravja dr.  Katičlca In je nato
■ odšel v spremstvu društvenega tajnika dr. Pfrca k načelniku oddelka za socijalno po-Mtflro dr. Goršfčn. Dr. Hercod se je zelo zanimal za mlado društvo v Ljubljani, posebno za ustroj tega društva, ki je po njegovem mnenju prav srečno Izbrana, dose-daj drugod. Se nevpeljana posebnost. Izrazil je željo za gojitev čim ožjih stikov s centralnim birojem, obljubil je društvu svojo pomoč In mu želel mnogo uspehov pri tešeem pijonlrskem delu.
%* Invalidom In drugim vojnim žrtvam ▼ vednost. Ker je celokupni odbor Udruženja vojnih Invalidov, vdov in sirot, podružnice Ljubljana podal ostavko, je po odredbi Izvršnega odbora v Ljubljani začasno do občnega zbora prevzel vse posle tov. Benedik Miroslav, kateremu bo pri-deljen sosvet treh članov. Poslovanje podružnice vsled tega ne bo trpelo In se Bani kot doslej še vedno lahko oglašajo v društvenih prostorih radi Informacij In drugih poslov. Uradne ure bodo od 14. tm. dalje ob ponedeljkih, sredah In sobotah od 9. do 14. ure, druge dneve razen nedelje pa od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. O občnem zboru podružnice bo članstvo pravočasno obveščeno.
— Obletnica dubrovnlškega potresa leta 1667. V nedeljo 6. aprila se je vršila v Dubrovniku ob'etnica strešnega potresa, ki je leta 1667 popolnoma uničil mesto. Po starem običaju se je popoldne pomikala po mestu procesija.
— Razpisane zdravniške službe. Razpisane so te-le službe: okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Kočevje, Novo mesto in Trata pri Poljanah, služba asistenta v bolnici v Celju ter mesto disp. sestre v protitub. dispanzerju v Celju. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
— Docentka na univerzi v Poznanja
ga. Ingeborg Sfeemann je odpotovala v ponedeljek iz Ljubljane v Beograd, kjer Ostane teden dni. Od tam odpotuje v Sarajevo In Dalmacijo, da dobi pravo sliko naših mest. Rojena Danka, piše v svojem jeziku o Poljakih. Rusih In sedaj o nas Ju-aosovenih. Prav srčno želi, da bi se po vzgledu Danske ustanavjale po vseh državah ljudske univerze, ki bi ljudstvo izobraževale in kultivirale. V tem smisla le Imela predavanje v Zagrebu in imela je bo tudi v Beogradu.
— Slabo vreme Z Dolenjskega ntui pišejo • Letošnja zima traja že skoraj pol leta. Tako hude zime stari ljudje komaj pomnijo. Dasi bi morala biti Vesna že na (Pohodu, a je še nI. Dne 1. aprila je snežilo, kakor v zimskem Času, čeprav kaže koledar spomlad. Sneg se je sicer sproti stopil In ga nI več, pa vendar Imamo hladne, ob'ačne In deževne dneve, ki slabo vpIIva*o na vso vegetacijo. Ptice pevke, kakor ŠČinkovci, senlce In kosi sicer poio svojo pomladansko pesem a naših ljubih lastavlc še nI nazaj. Kmetsko delo zaostaja: čas bi bil za setvo krompirja koruze itd>, a ni še primerne topline za to. Meseca aprila smo imeli navadno že lepo In gorko vreme. Letos tega nt
— AijnsastMika poštna zveza ▼ Kriti dofinl hi dr. Iz fcent Jerneja nam pišejo: Avtomobilno postno zvezo med Novim mestom In Brežicami je prevzela državna uprava v svoja področit. Dan 11 ponedeljek t i 7. aprila L L se prične prevažanje pošte In potnikov z modernim državnim avtomobilom. Avtomobil bo odhajal Is Brežic ob 7. ta prihajal v Novo mesto ob 930. odhod is Novega mesta je določen v popoldanskih urah in sicer ob 15.45, prihod v Brezice ob 18.15. Upamo, da bo državno podjetje bolj trajno In sigurno kakor je bilo dosedanje, ko smo bfll večkrat brez prave poštne zveze z dolenjsko metropolo, da s9 imamo z Novim mestom najožje trgovske s'ike. Da le z državnim poštnim avtomobilom poštna uprava jako ustregla Brusnicam, Št Jerneju. Kostanjevici, Svetokr'žanom, Kostanjevici, z eno besedo vsej Krški dolini s Brežicami vred, je jasno ko beli dan ter se jI za to naklonjenost javno zahvaljujemo. Ker je stalno deževno vreme, počiva poljsko in dokaj drugega dela Izven doma. — Po zidanicah In hramih je še dosti lanskega pa tudi starejšega vinskega pridelka. Zato so pa začele cene vinu padati in sicer za 4 In več kron pri Htm. Ako bo na jesen trta dobro obrodila, bo padla dobra vinska kapljica na 16 kron. Vse tako se nam zdi, da le se-miškl vinski sejem vplival aa padanje cen, ker je bilo tedaj prišlo v Semič dosti vinogradnikov z najboljšim trtnim sokom, kupcev pa bore malo.
— Srbite za ceste. Pišejo nam: Dodatno k notici v »Slov. Narodu« z dne 3. t. m. bi bTo pripomniti, da le cesta v tako žalostnem stanju radi tega, ker le v sredini za pol metra bolj globoka nego ob straneh. Na ta način se voda ne more odtekati, pa naj bo tudi deset cestarjev na cesti. Par metrov gramoza se Izgubi v dveh dneh, zadostovalo nai bi pa po mnenju odgovornih faktorjev do prihodnje spomladi. Tako prometno cesto in to v modernem mestu le treba z debelimi kamni dvigniti in s strojem utrditi, potem nI potreba več let izdatkov za njo. Gospode Inženirje uljudno vabimo, da se osebno prepričajo od Bohlnčeve lekarne do G'flnc In ni vraga, da bi se ne našel kak fond za popravo cest. Kmalu pride čas, ko bodo iz Inozemstva prihajali avtomobili, kal si bodo ti ljudje mislili o naši upravi, ko imajo doma prekrasne ceste. Dalje le treba pomisliti, kaj trpi domača živina, vozila in dotični, ki sedi na vozu. PopravTa Je potrebna tudi stenska pot za pešce, posebno pri kraljevem vrtu. Občina Vič se lahko ponaša, da Je v tem oztru pred ljubljansko.
— Iz Amerike. V prepiru je bil ustreljen v Delmontu Aloizij Matoč m sicer ga je ustrelil Josip Sum. V afero je zapleten tudi Fran 2avba, ki je živel s pokojnim že več časa v sovraštvu. 2avba in Sum se nahajata v zaporih v Briggeportu, Ohio. Matoč je bil doma iz Vel. Brusnic na Dolenjskem, star je bil 32 let — V Waukegann je umrl Lovro PetrovČič, star 56 let Doma je bU z Vrhnike.
_ Celjske ves«. —   »Kov ar stvo
ln ljubezen«. Danes v petek se v našem gledališču uprizori Schlllerlevs tragedija »Kovarstvo In ljubezen« za abonement A. Za to predstavo so nabavljene popolnoma nove dekoracije, kostimu pa so ls narodnega gledališča v Zagrebu. Na velikonočni ponedeljek se bo na splošno željo vprizorila zopet opereta »Mamzelle Nlton-che«. — Mestni magistrat je odredil vsled ponovnih slučajev stekline v tuk. okoliščn poostreni pasji kontumac dodatno k razglasu z dne 7. februarja ti. Če se prebivalstvo ne bo sedaj strogo držalo odrejenih kontumačnih predpisov, bo ukazal mestni magistrat odvzeti vse pse m mačke, ter jih pokončati. — Društvo hišnih posestnikov je preložilo svoj občni zbor, kateri hI se Imel vrši« jutri v soboto zvečer. — 20% vodovodni vinar se bo v letu 1924 pobiral v celjski okolici. Plačevati ga bo v štirih letnih obrokih. Stranke, k! so s plačilom v sastanku, morajo ta zaostanek poravnati pri mestni blagajni najkasneje do 15. aprila v tzo-gfb zakonitih posledic
— Mariborske vesti. Narodno gledališče v Mariboru. V torek se je po-novela Finžgarjeva narodna Igra s petjem »Divji lovec«. Režija g. ravnatelja Bratinc Je bila zelo dobra. Glavni vlogi sta M! v rokah g. Jelenčeve kot Majde in g. Kokota kot Janeza, ki sta prav dobro Igrala, zlasti g. Jelenčeva. Pa tod! g. Orom kot Gašpar je bil zelo na mestu. Posebej moramo pohvaliti g. Žeieznlka v vlogi Tončka. Boljše ga sploh nI mogel pogoditi. Pa tudi vse ostale vloge so bile v dobrih rokah. Gledališče je bilo tudi pri reprizi prav dobro obiskano. — Preiskave proti mesarjem. 2e od novega leta dalje je opažati vidno padanje cen živini. To padanje cen se je še bolj opazilo po zopetnl otvoritvi živlnjsklh sejmov. Nasprotno pa se nI nič opazilo, da bi Sli tudi mesarji s cenami navzdol. Šele pod pritiskom javnega mnenja so se mesarji odločili, za neg- 1 natno znižanje. Toda to je trajalo samo par dni. Zadnji uradni Izkazi zopet pričajo o cenah mesa, kakor so bile v dobi najdražje živine. Na zadnjem sejmu dne 8. aprila so cene osobito za boljšo živino zopet padle, povprečno za en dinar. Cene za prvovrstno živino znašajo 12-50 do 13.25, za poldebele vole pa celo samo 10.50. Nasprotno pa mesarji le vedno prodajalo ae prvovrstno, nego le pod firmo prvovrstnega blaga meso po 25 do 27, in drugovrstno t. j. v resnici najslabše meso po 22 do 24. Kakor čujemo, se aa pristojnem vrli stroga preiskava proti mesarjem. — Potreba proste mesne stolnice. 2e tri leta traja boj v mestni občini za ustanovitev proste mesne stojnice, ki bi nudila revnejšim s!ojen ceieje meso. Taka ustanovitev je tndl potrdila svojčas pokrajinska vlada. Toda za izvršitev manjka na mestnem magistratu potrebnega zanimanja V sredo smo Imeli priliko se prepričati, kako blagodejno bi vplivala taka mesnica aa osne pri ostana mesariUi. Od dobro ro-
jene, za sflo zaklana krava so na provizo-rični stojnici poleg klavnice prodajali lepo meso pa Din 14 kg. Večina ljudstva seveda ni vedela za to ugodno priliko, ker taka stojnica spada v sredino mesta in mora bit nekaj stalnega. Skrajni čas bi Že bU, da se zamujeno čimpreje popravi.
— Ptujske vesti. Smrtna kosa. Dne dO. marca ti. ie umrla tukaj gospa Lujiza Cucek, oj. Zaje, vdova po znanem odvetniku dr. Cucku v 82 letu. Pokojnica je bila tašča g. dr. Jurtele. Blag ji spomin.
— Tudi olimpijski dan. V nedeljo dne 13. tm. se vrši v Ptuju, kakor v vseh mestih Jugoslavije »Olimpijski dan«. Ob 12. opoldan, propagandni štafetni tek okrog in skozi mesto Ptuj. Cilj mestni magistrat Ob % 14. popoldne na igrišču S. K. Ptuj se vrši tek na 100 m, 400 m, metanje kroglje, metanje diska, skok v višino, skok v daljavo, finalna tekma na 100 m. Takoj za tem se vrši nogometna tekma med reprezentanco mariborskih »Old Boy« proti S. K. Ptuj. Olimpijskega dneva se udeleže sledeča društva: Slov. S. K. Maribor, S. V. Rapld in S  K Svoboda in S. K. Ptuj.
— Zivlnjskl ln konjski sejem se vrši dne 15. tm. In svinjski pa dne 16. tm. kakor običajno.
— Pozor na fra carje! Pišejo nam: V ljubljanskih predmestjih so razposajeni dečki s fračami velika nadloga. V Rožni doii-nl je bilo v enem samem večeru Iz pobalinskih frač pobitih 10 šip, med temi na eni hiši tri tako velike, ki veljajo danes 600 K. Ako so starši tako zanikrni, da ne zabranilo svojim otrokom te pogubne »Igrače«, potem je pravica In dolžnost vsakega odraslega človeka, da razposajenim pobali-nom konfiscira frače ter jih naznani policiji. Dobro zdravilo za razposajence bi tudi bila brezova mast, ako jo površni starši ne znajo uporabljati Posebno pa prosimo županstva in varnostno stražo, nai ščitijo hišne posestn!ke pred fračarjl.
— Poplave. Sava in Donava še vedno naraščata. Pri Beogradu je Sava narasla na 570 cm. Pričakuje se, da naraste še za 20 do 30 cm, kar bi bilo višek. Pri Bosanskem Brodu je voda porušila nasip in poplavila vzhodni del mesta Pod vodo so tudi vsa mesta proti Beogradu, katera se nahajajo ob obali. Tudi Donava je silno narasla. Dri* na, Vrbas in Una polagoma padajo. — Ne* prestano deževje, ki že tri tedne pada, je povzročilo v Hercegovini ogromno Škodo, In to zlasti ▼ trebinjskem ter ljubinskem okraju, kjer znaša škoda več milijonov di* narjev. Uničene so vse setve. Poplava je zahtevala tudi svojo žrtev. — Strojevodja električne centrale Radoslav Katic v Beo* gradu se je hotel a čolnom prepeljati preko Save. Čoln se je prevrnil in Kitic je izginil pod valovi.
— Usodepotn epilepfičnl napad. V Sarajevu se je dogodil te dni strahovit slučaj. Melča Halačevič. 21 let stara, je hotela skuhati na ognjišču večerjo. Pri tem je ne na* doma zadobila epileptičen napad in se zru« šila na ognjišče. Hipoma je bila njena oble* ka v plamenu. Uboga Melča je pohitela na ulico, kjer so jo sosedje rešili strašne smrti v plamenu. Telko opečena je bila prepe* ljans v sarajevsko bolnico.
— Ekshumiranje trupel CarugJnin tovarišev. Iz Osijeka se le pred dnevi podala sodna komisija v gozd v bližni Gjur-gjevca, kjer sta bili zakopani trupli dveh Caruginih tovarišev. K emisij a, ki je odpotovala v svrho ekshumirani a obeh Caruginih žrtev Curkovića in Ug'jenaca, je s pomočjo Caruge kmalu našla usodno mesto. Trupli sta bili izkopani in komisija je vzela nekaj predmetov, ld bodo služili kot cor-pora delieti. Na povratku v Osijek, so pile na vseh kolodvorih in postajah zbrane številne množice, ki so radovedno ogledovale Carugo. Caruga pa je ljudi pozdravljal z besedami: »Zdravo narode!...«
— Konec zadnjih črnogorskih komltov. Kakor poročajo iz Cetinja, sta pri Ne Vidovem Dolu v boju z orožniki padla proslu-!a roparska komita Ilija Lakičevič in Marko Miljanič. Lakičevič Je organiziral tolpo dobrovollcev, s katerimi Je rjovzročil upor v Nikšiču. Izdal ga le lasmi brat, ki je peljal orožnike na njegovo s!ed. V obupni borbi sta padla oba hajduka ln neki Bla-gole Vujič, S smrtjo teh komitov Je črna gora popolnoma osvobojena fanatičnih huj-skačev, ki so ob vsaki priliki razburjali ljudstvo.
— Zgodaj sta začela. V zadnjem času je bilo opažati v Ljubljani poleg večjih vlomov, tudi številne majše vlome In to zlasti v barake raznih branjevk. Policija se je začela zanimati za dva mladeniča, ki sta bila opažena pri vlomu v izložbeno okno tvrdke Podboj na Sv. Petra cesti; vendar se jima je posrka takrat pobegniti. Sedaj je končno policiji uspelo prijeti mlada tatica, 13 In 16 letna brata M. Zasačil ju je stražnik na Krakovskem nasipu, ko sta peljala na vozičku vrečo orehov, ki sta jo ukradla Tereziji Ipavc na Vodnikovem trgu Na policiji sta dečka priznala Še sledeča dejanja: Dne 22. marca sta vlomila v stojnico A. *Vestermajer In odnesla slaščic v rednosti 415 Din, 28. marca sta skušala vlomiti v barako Ma-ri'e Stebljaj na Groharjevem obrežju. Popre je, 21. marca, sta vlomila v Izložbo tvrdke Podboj na Sv. Petra cesti, k»er sta odnesla dozo ha listnico v vrednosti 100 D. Zelo podjetna sta bila dne 3. aprila. Naj-preje sta skušala vlomiti v stojnico Franceta Ordadointka na Domobranski cesti. Ta pa se Jima vlom ni posrečil, ker in je stražnik prepodil. Nato sta odšla v središče mesta, kjer sta nasiloma odpria na Mestnem trgu vezno Izložbeno okno tvrdke »Uran« in sta odnesla 60 komadov toaletnega mila v vrednosti 400 Din. Agilna sta bfla tudi 6. marca. Naipreje sta obiskala stojnico Marije Ipavc na Vodnikovem trgu. kjer sta odnesla 26 kg orehov. 12 vencev fig ln 45 oranž, v skupni vrednosti okoli 1000 Din. Nato sta odšla na f-Opekarsko cesto, kjer sta obiskah kurnik Ivar Bučarja. Odnesla sta 3 kokoši vredne 200 Din. Istega dne zjutraj sta neki mlekarici okradla dežnik z voza. Kakor le videti sta dečka zelo podjetna ln nade-polna. Policija jo ie izročila sodišča.
U ue!i&onočne praznine
se rešite skrbi najceneie. ako si resnično po ceni kupite oblačila, izgotovijena po na j moderne j*, h krojih pri tvrdki —
pran tukič, preD ikojijo 19a
ARETIRAN PUSTOLOVEC.
Te dni je bil v Zagrebu prijet brezposelni trgovski potnik Fran Klemen, ki
ga je zasledovala tako ljubljanska, kot mariborska policija že od novembra meseca preteklega leta. Klemen, ki je pravi tip povojnega, delemržneža, je zakrivil v zadnjem času celo serijo rafiniranih sleparij na račun katerih je prav brezskrbno živel in se zabaval v družbi z veščimi, nikoli mu manjkajočimi »prijateljicami«. Bil ie nazadnje, t. j. okcli septembra meseca pre-teklegga leta, zopslen pri tvrdki Daljava v Mariboru. Poneveril je tvrdki 30 000 P ter pobegni1 neznanokam. Nekaj dni pozneje ra se je pojavil na Gorenjskem, kjer je sklenil par zelo plodonosnih kupčij. Tako ie na Jesenicah izvabil cd trgovca Ignaca Marica 1000 D; par dni kasneje pa se ie oglasil pri Antonu Lebnu v Borovnici, ki mu je naročil, da naj nakupi čim več po'hovih kožic, ter jih pošlje na naslov Stancer 6c Ta-der v Karlovac Leben je kože res odposlal, vendar je dgbil pošiliatev nazaj s pripombo, da omenjene tvrdke ni v Karlovcu. Leben je ime! 1300 D škode na režiji. Poleg tega mu je Klemen izvabil še 200 D na račun tvrdke Gašper & Faninger v Mariboru. Dalje se je oglasil 23. novembra Klemen pri Frančiški Lavž v Tržiču, ki mu je izročila za tvrdko Duljava 21 komadov srajc v vrednosti 8137 D. KTemen je s srajcami Izginil ko kafra. Polagoma pa so mu postajala tla na Gorenjske prevroča in popihal jo je na Dolenjsko. V Metliki so ga že orožniki prijeli, vendar se je znal srečno izmuzniti m je pobegni' na Hrvatsko, kjer je nadaljeval svoj posel. V Karlovcu Je decembra meseca izvabil od tvrdke Bernard Tauber & Petrska obleke v vrednosU 5017 D. — Srce pa mu še ni dalo miru In ga je gnalo v Zagreb. Tam pa Je postalo zanj usodepo'jio. Spoznali so v njem na podlagi opisa v 1Jubij. polic, dnevniku znanega pustolovca fn ga aretirali. Izročen je bil ljubljanski policiji, ki ga je oddala sodišču.
wm*m****mmmm\\\\ i a——
Novi modeli 1924 Znižane cene i Dvocilin de rak i   „ Scoui u Samo Din 27.500
na podlagi današnjih kurzov ln tarltbv
Takojšnja dobava Iz lastne zaloge
Glavno zastopstvo za SHS
Amerikan Motors HO.
LJUBLJANA Telef. 477. — Dunajska o. It
— Ob odebelelostl, protlnu. In slad ko-sečnostl grenčica »Franc-J osel« izboljša delovanje želodca m črevesa, poživi prebavo in mogočno pospeši prebavljanje.
— Restavracija ln klet »Zvezda« naznanja p. t občinstvu, da Ima vsak petek od 5. popoldne sveže morske ribe različne vrste.
bunah bo prostora za 60.000 oseb. Pod rfavs no tribuno se nahajajo garderobe, bifeji ter
50 telefonskih ceTtc za novinarske poroda* valce. Sudi j on sam meri 350-250 m. Te-kališče je posuto z lesom in jc 500 m d v. do In 8 m Široko. LeS le popolnoma rdeč In se prev lepo podaja zelenffl pravokotnega igrišča. Skoka ob palici m v daljino se vršita pred glavno tribuno. ?kok v višino, met diska in kopja pa pred končnimi tribunami. Izven stadijona pripravjalo tc-nišča tn kopalni ha zen. Okoli bazena se gradi tribuna za več tisoč gledalcev. Za prevoz občinstva iz Pariza v Colcmbes vrše posebne prometne priprave. Med C* lOfflbesom in Argenteuilom s? zgradi posebna železniška postaja. »Postajališče o'in-pijski stadlion«. Promet s stadijonom se ie ?e vzpostavi? l. aprila in električni vlaki lahko prevažajo na uro 20 do 254)00 Hudi.
Društvene vesti.
—  Dram'ični  odsek Kollzejskegp
ja opozarja na predavanje, kutero ! . rsi v petek 11, tm. ob 8. uri zvečer v salonu restavracije »pri »Levu« Gosposvetska c.
51 16. Predaval bo g. dr. Čadež o »zve-ndOzmmstvu.« K obi'ni udeležbi vabi odbor. Vstop prost.
— Akademski klub .Orjuna«. Na astar novnem občnem zboru. Akad. kluba Orju-na. ki se je vršil v nedeljo dne 6. tm. na ljubljanski univerzi, je bil Izvoljen sledeči odbor: Predsednik Ton j a Jan. stud. ffl. Podpredsed. Mejak E-vin, cand. !ur. tajnik D o m i c e ! j Pavel, stud. insr. blagajnik Vučlmilovlć Čiri!, cand ing. odbornik-: Jelene Oojmlr, shid. iur. Do-u g a n Ivo, stud. Iur In M e i c h s n c r Fr. stud. ing.
— Ceskoslov. Obec v Ljubljani vyzy-va" sv6 členy k hojne učasti pri prednice Dr. F. Kozaka, kterov porada Jngoslov. — Ceskoslov. Liga, ve črvrte« dne 10. v 20. hod. večer, ve strfbrne dvorane" hotela Union. V sobotu 12. tm. v.čfrek na ros-loučenou z odchazejicfm, miiym členem Machačera, v res*. Nar. d^u. V nedeli 13. tm. loutkove* divadlo.
— Družabni In zabavni večer priredi krajevna organizacija jugoslavenske Demokratske stranke v Celju dne 12- t. m. ob 20. zvečer v veliki dvorani Narodncea doma. Prireditev se vr§! pri pogrnjenih mizah ob sodelovanju pevskega krožka »K o m § I j a«, šramljskega kvarteta, dramskega odseka z burko enodejanko in šaljivimi nastopi. Vstop dovoljen !e vabljenim in njihovim rodbirrskim članom. — V pavi« IJonih bo preskrbljeno za najboljšo kapljico, za topli ln mrzli prigrizek, za sladkarije ln Črno »Kafo«. Krajevna organizacija JDS za mesto Celje in okolico.
Razgled bo slovanskem svetu.
— Konferenca ruskih  velikih knezov.
Po Inlormaciji lista »Segodnia« se ie pričelo med ruskimi monarhisti živahno zibanje. Doslej nI bilo znano, zakaj nastopn Nikolaj NikoIajeviČ zadnji čas kot priznani vodja ruskega monarhističnega pokrc-a. i Ta preokret pa je le posledica nedavne j konference članov  bivšega  carskega do-: ma. ki je bila meseca oktobra v Parizu, j Konference so se udeležili: Aleksander Mi-; hajlovič, Ciril in Andrej Vlndrrnirovič, Di-j mitrij Pavlovič, Oavrll Konstantinovfč in j Fedor Aleksandrovič. Konferenca je ugo-! tovfla, da Iz pravnega vidika rri čisto si-j gumo, da je por   Ha carska   rodbina ln I prestolonaslednik Kne* Aleksej Nikolajevič. j Restavracija monarhizma se mora po mišljenju konference izvršiti naravnim potom, brez Intervencije tujih držav. Z ozirom na to ne sme nihče nastopati kot pretendent na prestol. Člani konference so prosili velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, naj v pravem momentu stopi na čelo monarhi-stičnega pokreta In sicer z geslom: za vero, carja In domovino. Konferenca ie sestavila tudi zarisnik, ki ga izroči bivSI carici Mariji Fedorovni.   Po   konferenci Je opažati    živahen    monarh!sfičn! pokret med rusko emigracijo po vseh državah.
— BaJzamlranJo Leninovega trupla*
Te dni je Izdal Džerdžlnsklj manifest, v katerem pravi, da je sovjetska vlada ukrenila vse potrebno za bnlzamiranje Ljen'-novega trupla. Doslej je bilo truplo balza-mlrano samo provizorično. Za popolno bal-
t v   cvu 4 —~m- xtM   i zamiranje je ustanovljena rosebna korv-
— T. K. »SKALA« poziva svoje član-     ..        , ■ < ,     ,, , ,    . .
stvo da se v nedelio. dne 13 t m ud^ži sfia na čeUl s prof' kcrniie Barsk!ra in vrrf-stvo, aa se v ntd..jo, one io. u ..n. ua-i-zi _ anatomi|e Savarobljevcm. Delo te komisije
Zbirali" i k° nadzirala druga uradna komisija na Če-.    -    ju ^ Kras:nom in Rozr.novom.
Turisfika in sport.
udeleži
olimpijskega sprevoda v smučarskih, turi-stovskih in sankaških opremah šče na Ljubil, velesejmu točno ob 10. uri. Odbor.
— Klub kolesarjev m motocikli? tov »Ilirija« sklicuje vse dirkače in ostale kolesarje v petek 11. t. m. ob 19.30 zvečer v klubovi sebi pri Novem svetu na važen razgovor glede obhoda na Olimpijskem dnevu.
— Ustanovna skupščina Ljubljanskega kotura skesa (kolesarskega) podsaveza v Ljubljani. Po nalogu Jugoslovenskega ko-turaškega saveza v Zagrebu sklicujem za soboto 12. aprila t. 1. točno ob 8. url zvečer v damski sobi kavarne >Emona€ ustanovno skupščino Ljubljanskega koturaske-ga podsaveza s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav ln otvoritev, 2. razprava in sklepanje o podsaveznlh pravilih, 3. pro-
gram za sezono 1924, 4. volitve podsavez- I nmetniSki, narodno-prosvetni, nih odborov, 5. slučajnosti. Delokrog LKP 1 MriJensfco-sanftarnf.
se bo raztezal na celo področje ljubljanske in mariborske oblasti. Rada tega m ker Je uspešen razvoj ko'esarskega sporta v v obeh oblasteh brez enotnega vodstva Iz podsavezne centrale nemogoč, pozivam vse kolesarske klube in društva, da se ustanovne skupščine zanesljivo udeleže. Poedina druStva naj zastopata dva delegata s kluboviml poverilnicaml. Dr. J. Brrsa, za JKS v Zagrebu.
— Oradn'a olimpijskega lladilnia v Colon»!»esu. Gradnja olimpijskega štadJJo-na v Colombesu se biža kraje. Tribune iz
— M. Gorklj o LJen; Maksim Gorkii je poslal v Moskvo članek »Spomin na Lje-nina«. ki ga je napisal v Marijanskih Lažnih. Članek Izide v prvi številki novec* ruskega dnevnika »Ruski Savremenik«.
— Monumen^Ino delo o Csr. č Ska
akade:ni;a znanosti in umetnosti pripravlja skupno z Masnrvkovo akademijo dela veliko znanstveno de!o o češkoslovašk'. ki ki naj bi roučilo Širše sloje nnroda o vseh znanstvenih problemih, kolikor se tičejo češkos'ovaške domovine. Na predlog posebne komisije, izvoljene na prvem kongresu profesorjev Č^R, bo to delo razdeljeno na 10 samostojnih delov In sicer: priredo-znanstveni. antropološki, filološki, zgr.de-vfnski. ustavotvorni, ekonomskf. socijalni,
tehnični In
h ig! jensk<
— Organizacija češkoslovaške cerkve. Ceškos!ova5ka cerkev, ki je nastala 1. !0>1 kot reakcija proti rimsko-katoliškemu kleru, se je zelo hitro Širila In napredovala, tako. da se pripravlja za volitve svojega patrijarha. Volilo bo 5 dijecez: praška, moravska, ilezka, slovaška in vzhodno-češka. Govori se o štirih kandidaturah, od katerih bodo sprejete tri. potem pa se vrše ožje volitve. Najbolj verjetno je, da bo izvoljen za patrijarha Škof češko-s!ovaške cerkve dr. Farskv, ki je inicijator tega Pokreta. O Binkostih bo v Pragi kongres čst
železnega betona so že postavljene. Na tri- * cerkve, ki potrdi nov*— -^triiarha.
iT_■__• _
Stev. 84.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 11. april« 1924.
Stran 5
Gospodarstvo.
NA PLANINAH.
Pri planinskem kongresa v Kranja J«
na mizi Predavatelja ležal album z rasnimi planinskimi slikami Cede na pali, plan. sarske koče, planinske sirarne itd. Vse Je pričalo o lepem napredka.
Poleg slik Je ležala pa radi »Planinska Statistika« k| v števflkab dokazuje velikanski pomen planšarstva za naše nase gospodarstvo. Na slovenskih planinah se je iznašlo 1. 1923 : 3441 krav. 1675 volov, 4693 juncev In junic (jenic) 1128 telet, 503 konj, normalne živine. Preredilo se je 871 prašičev. To Število živine bi potrebovalo v 6582 ovac in 1639 koz, ali skupaj 9942 glav pašni dobi za svojo prehrano 88.875 mq sena. Če računamo 1 mq sena po 125 Din pokaže se vrednost navedene planinske pasa v znesku 11.109.375 Din. Letni kosmati dohodek iz naših planin e tedaj lep. In kapitaliziran po 4% Izkazuje osnovni kapital v visoko svoto 277.725JMM) Din
Upoštevati imamo pr! tem računanju, da so naše planine še jako zanemarjene. Vrednost in letni dohodek se da z melljo-racliaml le izdatno povečati. Izmed 157 planin v Sloveniji je izboljšanih samo 27 t j. 17%
Te 5tevi*ke naj posvedočljo pomen In važnost plinšarstva za naše pokrajine in naSo državo.
Največ planin Ima radovljiški okraj v Bohinju- So pač vsled udobne lege ravno v teh pokrajinah naprej spoznali, da hnajo Pri poljskem delu velike stroške In pičle dohodke.
Mnogo Ijthdij, posebno na kmetih, je sicer še danes priprostega mnenja, da je vse jedno ka} delajo. Bohinjci na pr. pa so že pred leti uvideli, da jim poljedelstvo v goratih p^krajfnah nudi Premalo zaslužka. Jeli so se zavzemati za planinske pravice, ki so si jih konečno prav ceno priborili Dokler je bila v Bohinju industrija, se je dalo še žive:i. Ko pa so industrijo z Bohinja odnesi! je bilo konec blagostanja. Danes ko smo se združili v veliko agrarno državo, bi se morali Bohinci izseliti in si drugod Iskat* zaslužka. V Bohinju samem je 40 planin z velikansko povr&lno. Na 28 planinah se Izdeluje okusen srr, na ostalih 12 se samo pase in redi živino.
Naoalje Imamo v radovljiškem okraju Se 25 planin v Dolini, to je od Jesenic do Rateč; nekaj planin je preko meje, za katere pa upajmo, da pridejo vsaj deloma v našo državno posest. Planine v »Dolini« so po večml le za pašo In ne za mlekarstvo in sirarstvo; na njih pasejo le malo mlečnih krav In je samo ena planina za sirarstvo prirejena. V radovljiškem okraiu so poleg navedenih še precej obsežne planine na JelovcI, Mežakli in v dolnjem delu Karavank, tri za sirarstvo, ostnle za reio in pašo nemlečne govedi, konj In ovac. Za sirarstvo so ponajveč ugodne le planine z lepo lego !n z redilmrni zelišči. Imamo nekatere planine, kjer pridelani sir, vsled maščobe prnv nič ne zaostaja za izbornim švicarskim sTrom. Okus in sploh kakovost sira pa zavisna tudi mnogo od siraria in pa naprav. Radi tega je neobhodno potrebno, da se otvori v Radovljici sirarska Šola, kakor iib imajo po raznih švicarskih pokrajinah. Gotovo je potrebno, da se tudi država za to zanima.
Omejilo bi se gospodarstvu opasno, pretirano sekanje gozdov, ker bi Imel kmet brez sekire drugod svoj zaslužek. Ne samo v radovljiškem okraju, tudi v drugih delih Slovenije in izven nje bilo mnogo prikladnih pokrajin za sirarstvo.
V političnem okraju Kranj imamo 24 planin In sicer vse brez sirarstva. Te planine so zelo d^bre in so ponajveč v Karavankah, k? so po veČini last veleposestva ter imnto manjši posestniki !e pašne pravice. Nekaj p'nnln je v selški dolini; tu bi se dalo s pianšarstvoin še mnogo doseči.
V kamniškem okraju ima5o 13 planin in so tudi brer sirarstva. Tu postaja zanimanje za planšarstvo zelo živahno zlasti v zadnjih letih.
Zelo lepe planine so tudi v Cel}, okraju. Divna Savinska dolina ln njene gorske sestrice so prav vstvarjene za pianšarstvoin imajo 23 planin.
V slovenjegraškem Političnem okraju je 5edna planina, kjer pasejo le nedorastlo živino.
Naši planina rji in gozdarji, naš! Šu-marjl, lastniki planin, upravičenci na pla-n?nah, pa tudi tisti Živinorejci, ki sedaj še niso Izvrševali planšarstva In niso pasli živine po planinah, naj poskrbijo, da se naše planšarstvo kar najbolj razvije In dvigne. Živinoreja je za naše kraje ln naši kraji za njo. Gori navedene številke prav jasno govore fn kažejo na na-šo planšarsko zmožnost in bodočnost.
Merodajnl državni faktorji pa naj se prepričajo o velikem pomenu planinstva za nas ln nase kraje. Naj nas podpirajo, kar le mogoče in naj nam ne odrekalo upravičenih pašnih pravic. Le s pravilnim upoštevanjem planšarstva se lahko zboljša gospodarstvo gorskih posestnikov, ki naj bi za svoje delo v višavi našli svoje plačilo In priznanje v — nižavL
★   ★ ★
—g Cene mesu v Mariboru: voTovsko meso I. kg 25—27, volovsko mesto IL kg 21—24. meso od bikov, krav, telic 20—21, (19—20); telečje meso I. kg dO, II. J6> svinjsko meso sveže 30—40.
—g Brzojavni m telefonski promet med našo in italijansko državo se le pretekli teden uredi!. To se pravi: postavljen le skrajni rok do 1. Julija t 1. za vpostavltev direktna zveze s Trstom, Benetkami Gorico in Vidmom In tudi z MIlanom. LJubljana in Reka imata Se nadalje govoriti preko Trsta* dokler ne zgradimo preko Sušaka direktnega voda za Reko. Radovedni smo, kako hitro ali boljše rečeno kako dolgo bodemo gradil ta direktni spoj. Ml smatramo to linijo sa eno izmed najvažnejših, ker nam gotovo ni praktično hoditi v Reko okrog — Trsta po gnanem prenesenem pregovoru. SI* cer pa se Is dosedanja mlserlla vsaj nekaj cboljsala, Se tudi stvar le lesa,
da M se s
dila. To velle zlasti tudi sa nase telefonske razmere v Sloveniji sami Itd. Stojimo aa stališču, da mora v doslednem časa dobili vsak važnejši kraj aaie Slovenije svoje telefonsko zvezo In priklopitev. Zahtevamo čim gostejšo mrežo, ker se hočemo v vsakem ozlru pač razvijati ln a časom te napredkom korakati. Da nase mlado gospodarstvo rabi točne in hitre zveze zlasti v trgovskem poslovanju, ni treba več utemeljevati. Sicer pa nameravamo o notranji telefonski zvezi in reformi Itak v kratkem Se obširneje spregovoriti. Dr. K. V*.
—S Mariborsko sefmsko poročilo. Na živinski seiem dne 8. aprila se le prignalo: 17 konj, 5 bikov, 129 volov, 333 krav in 10 let skupaj 494 kom. Cene so bile sledeče: debeli vol Din 11.50-13.25 (12.75 —13.75); poldebel voh* 1O50—1L75 (11 JO —12.35); plemenski voli 7—10 (8.50—11 JO); biki za klanje Din 12.50 (10.75); klavne krave 12—13; plemenske krave 9.50—11.50 9.25—10.50); krave za klobasarje 6.25—9 (7—9); molzne krave 10 (9—10.50; breje krave 10 (9—10.25); mlada živina 10.25— 13 (10.50—13.50).
—g »ItalJug«, nov mesečnik, posvečen Italijansko - Jugoslovenskim ekonomično trgovskim zadevam. Je začel izhajati v MIlanu. Ureja ga trgovski ataše naSega konzulata v Milanu dr. Antonije FilipčIČ in stane letno Din 100. Namen temu mesečniku Je poglobiti trgovske odnošaje med obema narodoma. Revija ni organ Itaijansko - Jugoslovanske komore milanske, ampak je Cisto jugoslovenska akcija, katera do sedaj še ni sub venci Jon Irana od vlade. Priporočamo našim trgovskim In industrijskim krogom, da revijo naroče (Milano, Via S. Marta Fulco-rina 17) in da v njej Inserirajo.
—g Trgovski zaključki prosti takse. V novi finančni zakon je bila sprejeta na pređ'og samostojnih demokratov določba, s katero se razveljavila določba člena 5. taksnega zakr>na, pripomba 12. po kateri so bili tudi trgovski zaključki podvrženi p*a-čllu takse. Ta določba je bila za trgovce zelo krivična, ker s tem ni bila zavarovana talnost trgovske knresoondence In je bila odprta pot kontrole fnančnlh organov. S Onom 288. novega finančnega zakona Je plačilo takse na trgovske zaključke odpravljeno, ker ta člen izklitičuje stvari In blago, ki so namenjene neposredni potrošnji ali pa v svrho preprodaje. S 1. apri'om da'je niso več trgovski zakliučki oz. trgovska zaključna pisma podvržena kontroli finančnih organov in ni treba plačevati nobenih taks.
—g Prepoved živinskih sejmov v Lltib. Uan* je popolnoma iluzorna, da ne rečemo zgolj šikana za poštene sloje, dočim se prefrigani verižniki takim odredbam po-smehujejo. To velja posebno za prekupčevalce s konji. Marsikdo z dežele, kjer še ni bfla znana prepoved, je prignal na zadnji sejem konje v Ljubljano, a so ga organi pred mestom zavrnili domov. Navihani mešetarji pa so za prodajo namenjen« konje lepo zapregli ter se nemoteno prpelja-1! v mesto, kjer so se potem po rajnih dvoriščih vršile tembolj živahne in dobre kupčije, ker ie bilo malo živine. Kakšen uspeh pred razširjevanjem nalezljivih bolezni naj hnajo prepovedani sejmi, ko pa sme na stotine vpreženih konj z vseh vetrov stati skupaj v gostilniških hlevih?
—g Cene perzijskih preprog padajo v Švici. V Švici so sedaj cene perzijskim preprogam tele: afgan 221X153 fr. 390; ioragan 363 X 276 fr. 850; mahal 302 X 214 fr. 490; mahal 315X262 fr. 750; heris 330 X 240 fr. 973; vorde* 325 X 200 fr. 245; agfan 330X223 fr. 750; usehak 307 X 214 fr. 550; tourcboff 371X270 fr. 1275; belud-jistan 370X193 fr. 475, kasak 300 X 200 fr. 690: schiras 295X178 fr. 575; schiras 300X 190 fr. 690; tabris 358 X 226 ir. 1350; tourg-baff 412X300 fr. 1650; joragan 342 X 262 fr. 975, yordes 370X251 fr. 350; tekači 475 < 100 fr. 290; tekač 452X92 fr. 390; tekač 421X^6 fr. 390; tekač 434 X 92 fr. 250; kasak 185X107 fr. 150 kasak 195X107 fr. 225; kasak 193X 94 fr. 195.
—g Bolgarski tobak. Konsum tobaka v Botgarii je znašal lansko letn 4,270.000 kilogramov.
—g Izvoz nafte Iz Rus*le. Tekom prvega četrtletja tekočega finančnega leta se je Izvozilo Iz Rusije 7 milijonov pudov nafte In 'ntegralnih produktov. Letošnji Izvoz je mnogo večji od lanskega. Do konca leta se Izvozi 54 milijonov pudov nafte. Glavni podprodukti so petrolej In njegovi Integralni produkti.
—g Dobava mesa. 10. aprPa ob 11. dopoldne se Ima skleniti v pisarni intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ponovna direktna pogodba z* dobavo mesa za ljubljansko garnizljo. Predmetni oglas je v trgovski zbornici v Ljub-janl na vpogled.
—g Prodala stara vojaške opreme. Pri
upravi zavoda za Izradu vojne odeče v Sarajevu se vrši 25. aprila prodaja stare vojaSke obleke in druge vojaSke opreme. Podatki so v pisarni trg. zbornice v Ljubljani.
—g Donava grafitnih topUnih loncev. Direkcija drž. železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na 15. aprila za dobavo 30 komadov grafitnih toptlnth ?on-ccv. Pogoji so pri ekonomskem odeleoju Direkcije drž. železnic v LJubljani.
—g Izvoz kmetijskih pridelkov Is Ro-stenija, Lansko leto je dosegel Izvoz kmetijskih pridelkov iS Romunije svoto 8.401.599.000 lejev. Ves izvoz je znašal 13.624,810.000 lejev. Ha ta način predstavlja Izvoz kmetijskih pridelkov 64.58% skupnega Izvoza.
—s Dobava orodnega fefcta. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 23. aprila 1924. za dobavo večje množine raznih vrst orodnega Jekla. Pogofl se nahajajo v pogled pri ekonomskem oddelenja Direkcije državnih Mesnic v Ljubljani, Oosposvetska cesta (nasproti velesajma) vsak delavni daa od 10. do 12. ure.
I
Najnovejša poročila.
NOVA ITALIJANSKA NASILSTVA.
Dom »Zore« v Opatiji zažgan. — Bombni atentat v Slavini.
— Trat« 10. aprila. (Izv.) »Edinost« poroča: Iz Opatija fa došla vas t, da so ▼ nedeljo zvečer neznanci zažgali poslopja društva »Zora«, k! !• sedež vseh narodnih društev v Opatiji. Poslopja Je zzorefo do tal. Skoda Je ogromna.
V noči od 7. na 8. t m. je bil Izvršen bombni atentat ▼ Slavini na hlio Slovenca Antona Štalcerja, ker Stal-cerjeva žena nI dovolila na hišo nalepila« fašlstovskih lepakov. Granata, ki Je padla na hišo, k sreči nI eksplodirala, druga granata, ki Je bfla vržena, je eksplodirala par metrov pred hišo In je povzročila samo neznatno Škodo. V smrtni nevarnosti je bila družina, ki Štele šest oseb.
RESOLUCIJE OPOZICIONALNEGA BLOKA.
— Beograd, 10. aprila. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne je bila v prostorih demokratskega kluba plenarna seja opo-zicijonalnega bloka. Seja je trajala do 11.45. Najpreje je hotel blok za sejo imeli skupščinsko dvorano, katero zahteve je predsedstvo skupščine načelno odklonilo. Na seji je bil sprejet in odobren komunike, s katerim blok zahteva, da se nemudoma skliče plenarna seja skupščine In da se verificirajo mandati HRSS. Komunike dalje konstatira, da se vlada nahaja r.apram bloku v manjšini in da kot vlada rranjšine terorizira blokovo večino. Po splošnem mnemu bo vlada napram temu komunikeju uravnavala svoje nadaljno postopanje. Komunike očita tudi vladi, da je kršila ustavna določila. Pričakovati je razpust skupščine in razpis volitev.
POVODFNJSKA KATASTROFA. Kralj odšel v Obrenovac.
— Beograd, 10. aprita. (Izv.) Danes ob 9. dopoldne je N*. Vel. kralj Aleksander L odpotoval s parnikom proti Ohrenovcu, da si na mestu ogleda ogromno Škodo in posledice katastrofalne povdnjl. Sava In Donava Se vedno naraščate. Obrenovac, ki ieži ob izlivu Ko!ubare v Savo :e v ve-lfki nevarnosti In so Predmestja že pod vodo. Donava je včenj narasla za 20 cm Sava Izkazuje na vodomeru pr? mostu 610 cm. dočim je bilo vodno stznie prejšnji dan 570 cm. Pri Valjevu se je včeraj utrgal oblak In je bila katastrofalna nevihta. Na podlagi budgeta ie ministrski svet pooblastil poIjede?j<--ke£-i ministra, da določi potrebne znesVe ko* prvo romoč prebivalstvu, ki trpi po povodni.
Ni. Vel. kralj si razgleda vse kraje do Obrenovca In se danes popoldne vrne na^ saj, na kar slede avdijence.
MUSSOLINI TRIUMFATOR.
— Trst, 10. aprila. (Izv.) Musso'Jni Je včeraj nastopil is Milana pot zmagovalca ▼ rimsko prestolico. V avtomobilu se vozi na veliki cesti Milan-Rim. Na vseh krajih ga viharno pozdravljajo kot zmagova'ca in človeka, ki prinaša Italiji srečo in blagostanje. Včeraj zjutraj je prispel v Parmo, kler so mu priredili viharne manifestacije. Nadaljeval Je pot proti Bologni. Ob 11.40 dopo'dne Je prispel v Medeno in ob 17.55 popoldne v Pistojo. Na vsei poti so ga fa-šistovr.ke množice pozdravljale: »Živel Mussolini! Živel vojvoda Italije! živel zmagovalec Rima!«
KONČNA SUKA ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
— Rim, 10. aprila. (Izv.) Novoizvoljeni parlament bo v splošnih črtah sestavljen tako-le: 355 pos'ancev vladine nacionalistične liste In 19 poslancev fašistovske manjšine, tedaj 374 vladinih glasov. Opozicijo-nalne stranke celokupno 175 glasov.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA, Dne 10. aprila. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 14.16—14.26. Pariz 4.85—4.90 London 349—352, Dunaj 0.11295 —0.11495, Trst 357.65—350.65. Newyork 80.15—81 15,  Budimpešta 0.105—0.135.
Valute:   dolar 79.80—80, lira —.
3.38.
Efekti: 7% inv. pos. 1921 66—68, 2Vi% drž. renta za ratnu štetu 137—142, Ljubljanska kreditna 225— 230, Centra'na banka 65—67, Hrv. esk. banka 1465—147, Kreditna banka, Zgb 144—146, Hip. banka 72—73. Jugcbanka 122—123, Praštediona 920—925, S'avenska banka 125—128, Eksploatacija 150—152.5, Drava d. d., Osijek 415, Šećerana Osijek 1265—1275. Isis d. d. 63, Nihag 125—130, Gutman 960—975, Sla-veks 435—445, Slavonija 130—137. Strojne tov. 200, Trboveljska 695- 705, Union, paromlin 820—830, Vevče 175.
INOZEMSKE BORZB.
— Curih. 10. aprfb. Dan?šnja ^orza Beograd, 7.10 bi., Praga 17, h!.. Newrr»rk 5.685 den., London 24.69 den., Pariz 34.60 den., Milan 25.30 den„ Berlin 1.24 bU Amsterdam 212.25 bi., Bukarešta 2.95 den., Sofija 4.10 den.
— Trst, 10. aprila. Danaln1,« predbor-
za: London 27.40—27.60, Pariz 135—136 50 Newyork 22.45—22.55. Curih 395—398, Beograd 27.75— 27.85, Curih 315—320, Praga 66.75—67.25.
— Durtai, O. aprila. Devize: Beograd
877_S81. London, 308.000—309 000, Milan 319—3181, Newyork 70.935—71.185, Pariz 4267—4283, Praga 2115—2115, Curih 1? *75 do 12.523. Valute: dolar 70.560—70.060, lira 3150—3200. češka krona 2097—2113.
fciseriNte v „Sta». Nvoifu"!
To in ono.
SINGAPORE.
Angleška javnost se nemirno premetava v mrežah vprašanja: ali je Mac Do-nald modro ukrenil izpodbivši načrt pomorske baze v Singapore, ali pa je krat-kovidnež ln bog ve kaj še, ki ne zna aH noče tehtati realnih interesov države.
Ministrski predsednik Avstralije zastopa mnenje, da bo obstoj in vpliv imperije zašel v nevarnost, ako se opusti ukreprtev singnporske baze. Predse-dnik Nove Zelsn-dije pa pra\i, da bo Imperija le tako dolgo trdno stala, dokler bo znala držati vajeti supremata na morju. Ti dve mnenji sicer izhajata Iz ust odličnih državnikov, pa sta ne glede na to očevidno pretirani. Je čisto res, d« Ima Brrtariia v Tihem oceanu gotove Interese, ampak trezen račun pokaže, da bi ii pomorska baza v Singapore malo koristila, ako bi bili ti interesi ogroženi.
Edina sila, ki pride za Anglijo v tlho-oceanskem vprašanju resno v poštev, je Japonlja. Vzemimo slučaj, da Japoniia zahoče zavoje vati Avstralijo in Novo Zelandijo. SIcer Je ta slučaj kaj malo verjeten, ampak oni Angleži, ki se zavzemajo za Singapore, ga navajajo kot glavni adut. To bi torei bila ena nevarnost. Druga pa je zapopadena v tem, da hI v slučaju vojne Japonija nadlegovala britanske trgovske ladje ln na ta način zadela svojo nasprotnico v srce.
Vrnimo se k prvi nevarnosti, to je k napadu na Dominiona Avstralijo in Novo Zelandijo. Najbližja točka Oueensland ie oddaljena od Tokia 3500 mflj; Brisbana 4400 mflj; Sidney okroglo 5000 milj; Nova Zelandija pa 5500 milj. Kakšna ogromna naloga b? vzrastla pred Japonskim morskim povelinflrvom v slučaju okupacijskih ape-dtov od strani JaponUe. Spraviti is Japo-nlje 5000 mflj daleč celo okupacijsko armado z ljudmi,* živalmi, orožjem, strelivom, hrano, orodjem ia rezervami, to bi bH tudi prt današnjih dovršenih tehničnih razmerah uprav nadčloveški čin; to pa zlasti zato. ker je znano, da so dominioni izvrstno vojaško organizirani hi bi napadalca pri izrazitem neprijateljstvu Angležev do vzhodnih narodov gotovo dali resnega dela. Kako trd oreh le rudi za moderno strategijo Izkrcanje aa tehnično dobro opremljeni obali, je dokaaala med svetovno vojno Nemčija In pa tudi Anglija sama Obe državi sta bflt od morske strani lahko rečeno nedostopni se glede aa sline dreadnon-fb«e ia ZeppeUne, Jd sta na sneli aa ras*
! Ampak dopustimo slučaj, da Japonlja spravi svojo okupacijsko vojsko pred Sid-ney. Singapore ne bo mogel pomagati. Pomoč bo morala biti doma v Avstraliji. Moderna sredstva za ta slučaj so: zračno brodovje. podmornice, mine. Ako bo Japo-nrja sploh kdaj gojila naklepe proti Angliji, se li zgodilo edinole takrat, ko bo Anglija zapletena v evropejske zmede. Takrat pa menda ne bo nobene angleške ladje v Singapore, ker jih bodo doma krvavo rabili. Zdi se torej, da ;e ideja japonskega transportnega brodovia, ki jadra 5000 milj daleč z namenom, da napade hrabro in dobro oboroženo Avstralijo, fantastična in neutemeljena.
Druga nevarnest pa je. kakor že rečeno, naperjena proti angleš"kim trgovskim ladjam. Za časa svetovne vojne so razpršili Nemci po vseh morjih sveta svoje hitre križarke, ki so predrzno uničevale zavezniško trgovsko flotiljo. Ako se v naml-mišljenl vojni z Jnponijo ta stvar ponovi, ne bo Slngaporska baza s svojimi dread-noughti čisto nič koristila. Hitrih križark ne boš v*el z ckorno plavajočo trdnjavo. Mogoče j'h ^ ujet! edinole s takimi, ki so še hitrejše. V bodočnosti bo edina zaščita proti krlžarkam zračno brodovje, ki bo Pridno krIŽarilo nad trgovskimi potmi, odkrivalo sovražne križarke-roparice, in o njih poročalo svojim brzim križar ka m spraviti Jih s pola Torej vidimo, da tudi v tem slučaju Slngaporska utrjena luka nima pomena.
Pač pa meramo računati z možnostjo, da bi ustanovitev ^omo^ke *rdnjav# v Slngagaporju brT* signal za splošno oboroževanje na oba:al T-h^^a oceana. Mac Donaldova vlada je hotela doseči pred društvom narodov moralen uspeh, ko je glasovala proti Singaporhi. To naj bi bfla od n'ene strani javna garancija, ki naj bi vsemu svetu povedala, da Anglija nI protivna vsesplošnemu razorofevanju.
RAMSAY MAC DONALD.
Čudom se je svet začudil, ko je v Angliji klasični deželi tradicije, človek iz naroda, sla kovača, stopil na čelo vlade. Pa delavsko ministrstvo Mac Donalđa nI prvo svoje vrste v Angliji. Cromwell Ia Mac sta si v marsičem podobna, Cromarell Je bi! pl-vovar ia kmet. Veuner, član niegovega kabineta je hO sodar. Tufner mizar. John Brenner lakaj. Skipton se je nd navadnega vojaka povzpel do vrhovnega poveljnike, ostali pa so bfli šincunarji. Mac Drnaid se Je sicer malo pečal s ročnim delom, ostali Sani kabineta pa ao celo življenje zobotalL
Ramsay Mac Donahj je Skot rojen 1866 v vasi Lossiemouth. Njegovo iivlje-sic nI bila nedelja. O tem pričajo njegove ostro sekane poteze, njegovi bel? lasje Tn sivi brk. Oč! pa so mu sinje in sanjava ter zovore o ljubezni dr« poezija. Njrgov oče kovač je hotel, da bi njegov s;n postaj učitelj, kar je tudi bil v svoji zgodnji mladosti. Tedaj so njegovi ljubljenci bili Mil-ton, Keats, Shellev.
Potem pa ga je prijela neka čudna maha. Obesil je šolo na kol, Šel v London la postal trgovski pomočnik. Tu se je začet pečati s socijalogiio in se naposled vrgel na polje Žurnalistike. Tu so se mu razodel; čari politike, ki jo ;'a g?edal z vidika angleškega  socHalisra  Keir liardle.
Mlad' Mac Donald si Je znal steči ljubezen najmlajše hčerke lorda Ke'.vlna in spoštovanje njenega očeta. Poroka s to vi« sokointellgentno damo ga Je gmotno osigurala. Začei je izdajati Socijalist Rcv:e\v, Njegova soproga je bila goreča sotrudnlca Pokreta svojega moža. Tednj je začel Mtu: svoja obširna potov«n.n. Vide! je Indijo, Kavkaz. Južno Afriko, Avstra o, Romunijo In Gruzfjo.
Njegovo neumorno delovanje ga pa moglo ovirati pri delu v korist Lanor Par-ty. Postal je njena glava. Njegova žena pa se je pečala med tem z dobrodelnostjo In si ie stekla tako ljubezen med bednimi, da so ji po njeni prerani smrti nr\ enem Izmed londonskih akverov postavili spo-; menrk.
Kako gleda Mac Dona'd na socijallzein I In njegove naloge? Definiral ga je takole: »SocIIaHrem fe tendenca, ne pa rarodeta dogma. Za'ejradelj se njegovo lice menjava od pokoljenja do pokoljenja.«
VOJNE BODOČNOSTI V ZNAMENJU PLINOV.
Ne glede na p'emenite cilje Društva narodov, ki želi ustaviti besno oboroževanje ogrožujoče svetovni mir, človeštvo slepo rine ob črti vse novih izn.ij«jb do vedno strašnejših oblik vojne.
Dr. O. \Vocker, profesor kemije v Brnu je pred kratkim obelodanil člnnek o vojni s strupenimi plini. V tem članku poroča, da so Amerlknnct Iznft?1! takozvani leve-zite-plln (najbrž kombfnaciia fosforja in sinje kisline), pred katerimi ne ubrani nobena maska. Dvanajst velikih bomb, vrženih iz zrakoplova na tako ogromno mesto kot ie n. pr. Čfkaga, zadostuje, da zatre vse življenie v tem mestu v teku nekaj ur. Niti kleti ne bi tuka.' nič koristile, kajti plin je težak, se vleže na zemljo, prodre v globino ln zalije naposled celo kanalizacijo pod zemljo. Ta plin ne prizanese uiti rastlinskemu življenju, zastruplja rudi studene« la podtalno vodo.
Podobno se Izraža tudi »Manchestar Guardian« o pogubnem delovanju tega plina. Človeštvo stoli pred pretresljivo slike bodočih vojn, ki se bodo vodile v znamenju plinov. Angleški zenra! rlamiltoa Je pred kratkim pisal:
»V bodoči voini bodo letala krožfla nad mesti kakor jastrebi. Grozovit je učinek modernih bomb. Kdor v to nt posvečen, niti sanjati ne more, kakšne muke so pripravljene prebivalcem mest, ki jih bodo letalci ometavall s temi bombami. Kot poznavalec vojnih strahot sem povzdignt! glas za mir m dobro voljo med narodi Ce se ne bomo čuvali, bo kontinent m AngltJo zadela nesreča, ki je stokrat večja nego japonski potres.
»PALACA LEPOTE* V LONDONU.
Letošnja angleška državna razstava bo
vsebovala tudi posebno palačo, lepoto, kjer bo razstavljeno 24 najlepših Angležinj. Pa
ne bodo kar tako izložene Javnemu pogledu v svojih navadnih oblekah, marveč te dame bodo predstavljale najbolj znane ženske postave iz svetovne zgodovine. Tri mesece so iskali v krogih gledaliških ln filmskih umetnic ter drugodi okoi. na kar šele so mogli zbrati 24 lepotic. Pregledali so ogromno število žensk. Pa ni šlo samo za lepoto, ampak tudi za eleganco telesa in impozanrnost postave, da bo mog'a-prireditev lepote uspeti primerno slovesu zgo-govinskih žena, katere bodo predstavljale. Te so: Helena, Kleopatra. Scheherezade, Dantejeva Beatrice, Elizabeta \VoodvUle*. Marija Stuart, Nei Owynne, Madame Pom-padoure, Oospa Siddons ln »MIs 1924«. Opazilo se Je pri Iskanju lepotic, da podaja aa-gleška ženska zelo raznovrsten t'p In toliko prilagodbenost, da ni bilo prevelikega truda, da so se dobile primerne pred«tnvite-Tjice za najrazličnejše tipe. Predstavljalka bodo stale v krogu okoli velikega vodometa.
ZRAČNO POTOVANJE.
Letalec Tončk opisuje v »fZxcelMorju« zračno potovanja v bližnji bod^čn-stl. Ou pravi, da nastopi kmalu doba, ko bo mo-r^x« potovati po z"* - 'i nreko oceana rb vsakem Basn ln ^o tr*b^ vožnja samo par ur. Zr**^? b--dovl se bodo dvigali od 10 do 20.000 metrov visoko. Dihanje potnikov bo normalno z uporabo posebnih aparatov. V onih višinah bodo mogli stroji delovati z največjo hitrostjo brez vsakega rizika. Ob 10. dopoldne napravi elegantna gospa v Parizu svojo toaleto, ob 11.30 Jo odpelje avtomobil do postajališča zračnega brndovja ln ob 11.55 odpotuje zračni brod. Nagli pozdravi, pokloni, objemi in poljubi, nato se potniška kabina hermetično zapre. Brod se dvigne visoko. 8 motorjev deluje, Irmalu se ne vidi več Pari«. Brod Je namenjen prott Ne**yf»rku in se počasi dvigne v 18.000 metrov višine. Nato teče z vso naglico po zraku. Ob 19.30 naznani eden Izmed sprevodnikov: V 15 minutah smo v Newyorku. Pol ure nato bo mogla elegantne Parižanka tem, ko se le vozila komaj 7 ur in pol, že mirno občudovati Izložbe najnovejše mode v luksurijorucm središču Newyorka. Tanta-zija. Ne. odgovarja Tončk, marveč tako bo v resnici v najkrajšem Času.
Rešimo sokolski Tabor I
■K
Stran o"»
»StOVEMSKl   NAROD« Ml
Jože Pahor: MrtvinljB.
ntar je ta romat* aa naa, ne nov po svoji ofafiki, nKf nov po svoi snovi, arnpnk nov op svojem probtomiL Pn-ni Iskal žMjwx» sato, da ho, uil^Jei ampak Iskal je pomeša žMjerrja, da utetesi vanj smio idejo, Mejni rosnati z ktefo nro-we^ra človeka, ne samo zanimiv, arrjpak gtfobofco resen poizkus rešiti do-bo» v kateri tavamo. Tudi po tem po-iricnsn, nov za nas sedat, moderni ka-toknustn novega človeka, M bo raztrgal vao tradicijo globoke sorodnosti taci, mod sebo? in pokazal: s a m p ena sorodnost »e, to >e razredna, sMtno eno bratstvo je in to je rHfeino. Jn samo eno ofostoia.: spo-ananje, vse, kar je IraSneiše od toga, ne obstoja.
Ne bom polemiziral, kajti to gibanje si je postavilo določen cilj: rešiti gospodarsko krteo človeštva, na tem bazira, tukaj uspe in umre. Zida sicer novega človeka, a od zunaj na znotraj, stavi si očala spoznavanja, pa ne spozna najrgtobrjih niti človekove dusevno-stt To je doba, v kateri se bori borba novih državnih oblik in kdor pozna zgodovino, bo videl, da so bile sicer te dobe potrebne, pa da so bile v svojem ozkosrčoem razumu skrajno kri-ftčUe za razvoj človeške duše vnos ti, do-
raj
pa dovoli jasno »nowe dobe — nove
Skrajno bi soglašaj z anaBana
ga človeka, socijalista, pošten ža, razrectoega borca, ako bi bfl i jm
prepričali, da je edini konflikt današnje dobe »gospodarska redka*. Skrajno bi soglašal, ako bi uvidei, da se (ki ta zelo komplicirana kriza tako primitivno rešiti »a zdravim razumom«, skrajno bi soglašal, ako se ne bi zavedal, da živim v 30. stoletja, ko nismo več tako primitiven narod v zarodku, in prkžružB bi se mu, ako bi ne videl, da celo razredna etika stoji na gospodarskih tleh, mesto na tleh absolutnega človečanstva.
V romanu je hotel avtor direktno živfjensko dokazati eksistenco razrednih razlik, kot samonikle in osnovne pojave vsej družbi. Pokazal je mentalitete dveh bratov, ki sta po življenju in krvi brata, a se razvijata kot človeka v nasprotne smeri: Mirok Slak, steber (simbol) stare pokvarjene, absolutno negativne družbe, kapitalist ftcL, Ivan Slak, steber (simbol) družbo, ki
ta
od pravega
m
ta
ki se je «** m aabredfau Ta le aa veseljadenje in preganjanje dot-cega časa, ker nima več stika »z delom, ki je ideja, kakor je ideja trpljenje«. Med njo je še edini tip staromodnega idealista Osojca, ki se pa po Slakovem neizpovedanem mnenju pravzaprav ne bori za nič in je anahronizem.
Tip nove družbe je Ivan Slak. Duševnih katastrof ne doživlja, ker je preveč v dno prepričan, da je osnova vsega konflikta gospodarska razlika, ker v njem preveč tli žgoča zavest in ponos človeka, ki se bori za človeštvo. Edino ta družba — govori med vrstami avtor — ki se hvala Bogu ni zastrupila v kulturi kapitalizma, edino ta družba, ki vidi jasno vse (ker nič ne vidi) bo rešila svet Treznosti je treba m nika-ke romantike. In trezen je Slak zares.
Ako se bo ta razburkana doba, doba največjih, najglobljih konfliktov človeka, doba največje plime m oseke rešila tako, prepustimo njej sami rešitev. Eno je gotovo: Kadar gre za rešitev ljudi,  treba rešiti vse, vse.
»**>**WU Itftl «ai so Trn dre. fe-n/tr ▼ najgfobflPem dnu £tt>-^oka ni r a zredo v, aitinaro-<t*>«7 ampak samo eno: naj-t>oMj« člo v e>ča n s t vo , ki trpi zvejetenvi, ki trpe. m rešili ne bodo le Vftbe natf oni trezni borci, nifi oni rspodkozeni birokrati, rešili jo bodo ljudje* ki bodo globoko čutili, da so Dndje. Nase novo zdravje je priroda, in naša nova sOa človečanstvo. Kajti lc tako bo prišel čas, »ko bodo ljudstva sama govorila, brez sovraštva in brez zlobe! Glejte, jaz verujem v ono resnico: Ne ubijaj.«
Roman, dasi široko zasnovan, ima v začetku premalo napora, da bi vzdržal njegov elementarni nauk do konca preko štirih delov. Vidi se, da je avtor dober opazovalec, da dobro motri vse življenje, a sredi njega ne zanika on sam, ne zavalovi, ne trpi. On stoji ob strani in prav dobro preseje delo tudi skozi socijološko sito. dobro premeri njihov korak, a škoda, da v romanu poda to stvar že preveč presejano, enolično. Izkazal se je kot dober fiziolog družbe, ki ne samo, da družbo pozna, ampak jo zna tudi ozdraviti, če potreba. To je tudi hotel, zato je tudi moral zmanjšati vse one »duševne slabosti«, konflikte ljudi v samem sebi. ki bi ta prevrat družbe ovirali. Pokazal je globoko tragiko Grudnovke, prekrasno v nekaterih mestih ,toda s prikrito odklon je valnos t jo. tiha in globoka v svoji
iinfiioaii je smrt Slakove žene; lepo, a sočnijem opisana bolezen Iga. Stana, ki is stabafičen most med kapitalistično in prosetarsko družbo, je dobro karakterizirana, toda po mojem je konec, ko se odloči Rojrrik. da jo poroči, premalo psihološko utemeljen ki preveč nasilen, dasi pomeni ta korak Stane sintezo družbe na novih temeljih. Eden najbolj-posrečenih obrazov je brezdvoma mlada grofica, najneverjetnejši in najbolj nenaravni so pogovori delavcev in nenavadni prizori. Sploh so pogovori, koder nastopajo osebe direktno, skoro vedno šibki. Toda vkljub temu oetane delo, poleg tega, da je velika idejna konstrukcija in pristen dokument dobe, najmočnejše na onih mestih, ki ne dajejo osnove za roman, ampak za refleksivno novelo. Bogatelo bo svoje Čitatelje po svojih najtišiih mestih m marsikoga bo lahko ozdravilo.
— »Tiger cirkusa Fariuu je najnovejša In najbolj privlačna točka ve'emestnih kino-Kledišč. Velezariimive cirkuške sceae fn atrakcije. V glavni vlogi znana lepotica Helena Makovska. Kot dodatek interesantni posnetki vojaških namevrov češkoslovaške armade L 1923. Predvaja se od danes dalje v Kino Tivoli.
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Repr ezentacij skega zastopnika
za predmet brez konkurence za Ljubljano in Slovenijo iileno. Trgovsko naobražen, ter imajo prednost gospodje, kateri so dobro v trgovskih krogih vpeljani ter so prvovrstni prodajalci, vešči slovenskega in nemškega jezika. Dotični mora razpolagati z primernim kapitalom. Dohodek Din 5-10000. Ponudbe  na upravo Slovenskega Naroda pod Natlonat-2517.
OJ35HP
. .., *—e" iste niskog i visokog stiska, kondensatomo slabil a izvrsnom stanju, prodaje se zbog povečanja radnje sa jednom Cornv/al lokomotivom od 36*50 sa pokrovom, u rađen je od 1-og maja. Isto-iam jedan Benz-motor 9 HP malo uporabljen usta. Obe mašine u
svojirne mlinara
pavle PFEIFERA, Bajmok,
BAČKA, gde se može pogledati. 2443
2524
Ali že veš, ori Stnkovcu so
že spet znižane cene. Km al* bojo blago zastonj dajal. — Zato le hitro tja, dokler je Se kaj blaga!
Modna trgovina
A. Sinkovk nas!.
K. Soss, Ljubljana.
trn šVtav. 19«
VeOkonočna prodala po znižanih cenah!
Pisalni streH, mm
let
mehanična deli
(popravljalni ca) L. B AHACI A, LJubljana, Selenbnrgera «11 ea 6-L
Zidna opeka
normalno in močno žgana, priznana kot najboljša kakovost, se nudi vsako množino po dnevni ceni. Zaloga na drobno: Opekarska cesta 18. R- Smlelovskl, arhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. Pisarna: Rimska cesta 2.
Mn lepenko mm
Kentifieital mmmtmm
dobavlja takoj v vsaki množini najceneje
3os. R. Puh, Ijabljana,
GradaSta olica 22.
513
Hafeenele
Stev. 47/O.D.D.
2504
Razpis prodate hrastovega lesa
in drv.
Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma v L}ubl>ani proda ofertalnim potom v „Petrovi šumi" (v Krakovem), ki leži poleg državne ceste v Kostanjevici (Dolenjsko) loko posek:
a) 43.58 plm hrastovega lesa 20—30 cm v premeru za tehnično porabo,
b) 471.11 plm hrastovega lesa nad 30 cm v premeru za tehnično porabo.
c) 395 plm hrastovih neprebranih drv.
Na predpisanem vzoren pisane, kolekovane in z 10% vadijem opremljene ponudbe se morajo vtoiftti n» 19. aprila t. L ne 12. ve pri naravnem eter. Or&iftovef a aliankega dema ▼ Ljaaljaai
Predpisani vzorci za ponudbe se dobivajo pri podpisanem odbora; rstotam so na vpogled interesentom splošni prodajni pogoji.
Zapiski izmere hrastovih hlodov, kater radi sptaini prodajni pogoji so na vpogled ptl računski opravi v Kostanjevici (Do4enjsko).
Les ki drva je možno na Učit
Oprav« odbor dr. Oražnovega dijaškega doma.
V Ljabijani, dtae 6. aprila H047
Dr« Serhe m. p., t. č. predsednik.
Prima Portisnd trboveljski in dalmatinski dobavlja v poljubnih množinah. — V arelogl tadl APNO. — Naročila sprejema:
H. Petri?,
Gosposvetska cesta 16fL
Telefon 343 1741
damskih  slamnikov  m moških klobukov
Borborli - Zavrtan
Ljubljana - Mestni trg 7
izdeluje po najnovejših modelih. Motam vetika  zaloga damskih slamnikov, nakiterrih in praznih in raznovrstnega nakita.
Tvrdka
J.Wanek
Lfablfana
Sv. Petra cesta št. 19
priporoča svojo bogato zalogo najmodernejše nbdolano kožuhovine. Sprejema vsa nepravi In, kakor tudi barvanje lielčjlh In drva8** koi- Velika izbira športnih čepic in moških klobukov. Shrenfafe tudi vsakovrstne koiuhovlno čez
Plačuje ae
i-
IV1RLI OGLASI
pa Din 5-
Kako?
lahka dobiš elu*bo, prodajaš ali knpnješ z uspehom?
Le potom
»tnalih oglasov'
v »Slovenskem Narodu*.
Službe
Blagajničarka
za restavracijo se takoj sprejme. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 2506
Pomočnica
za izdelavo površnih jopic, prvovrstna moć, se sprejme za noro preurejeno in povečano dam« sko krojačnico. — Fani .T ager « Trampuš, Kolo* dvorska ulica 28/1. 2516
Trgovski
nastavljenec
(manu tak turist), dobra moč, se išče za Ljublja* no. — Ponudbe pod »Dobra moč/2511« na upravo »Slov. Naroda«.
Dekle,
pošteno, marljivo, redno in čisto, z dobrimi spričevali, ki zna kuhati in
se dobro razume na druga hišna dela — se išče. Plača in ravnanje dobro. — Naslov: E. \Veinber* ger, Zagreb, Savska ce* sta 94. Telefon 3—II.
2525
Išče se za takoj
zmožen, samostojen — vodja za visoko g r a d b o, verziran v gradbenih obračunih, pros računih in v projektiranju. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanje uporabe (službe), curri-culum vitae ter plačilnih pogojev od samo jugoslovanskih gospodov, veščih slovenskega jezika v govoru fn pisavi na naslov: »Stavbno podjetie, Ljubljana, poftni predal 70«. 2512
Gaterist,
vešč vseh k žagi spadaš jočih del. išče službe. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«.
Dvocevka
kalib. 16 — naprodaj. — Tržaška cesta št. 22 (pri Robidi). 2508
Lepi špargeljni
(sadike) poceni naprodaj. — Resljeva cesta št. 10 (vrt). 2515
Sobna oprava
za samsko osebo se ta* ko j proda. — Naslov po« ve uprava »Slovenskega Naroda«.
I    Kupim I
2—3000 kg zdrave repe prodam.
Ivan Kuralt, valjčni mlin. Domžale. 2472
Klavir »Mignon«,
dobro ohranjen, ameri* kanska registrirna blagajna in dve omari (Schubladkasten) iz dobe Marije Terezije in Ludovika XIV. — naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 24S4
Radi preselitve!
Trgovina Marija Rogelj, Ljubljana. Lingarjeva uli; ca št. 4 vljudno naznanja, da radi preselitve prodaš ja po znatno znižanih ce* nah zimsko blago pod lastno ceno. — V zalogi imam blago (štof), cajg, sifon. kotenino, cefir, oksford, cvilh za odeje (kovtre). modrocc, belo in rjavo za rjuhe, moško in žensko perilo, kravate in drobnarijo. — Nobeden naj ne zamudi! Samo do 30. aprila! 2370
Prima baški
oves
2509
in
koruzo
kupite najceneje
pii tvrdki
Lavrič i Kovat
SOMBOR (Bačka).
Trgovski lokal
v Ljubljaiii — iščem za takoj. — Ponudbe pod »Lokal takoj /2479« na upravo   »Slov. Xarnda«\
Prostor za
delavnico iščem
v mestu na kakem dvo* risču za takoj: eventu* elna preureditev in či« ičenje na lastne stroške. — Ponudbe pod »A. K. 2493« na upravo »Slov. Naroda«.
Parcela
blizu Južnega kolodvora ter betonska ograja — ugodno naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2523
Vila »Straža«
na Bleda
obstoječa iz 14 oprem* ljenih sob, s krasnim sadnim parkom, je pod ugodnimi pogoji — na* prodaj, event. se zamenja za posestvo aH stavbni prostor v Ljubljani. Inventar je kom* pleten za event. ustanovitev pensiona. — Lega krasna, v središču Bleda; vsi prostori takoj na razpolago — Dopisi na: E.   Navinšek, Ljubljana.
2272
Malo oosestvo
za vsako obrt ali letovi« šče, 15 minut od šmar* jetskih toplic, v Smarjeti št. 25, obstoječe iz hiše '4 sobe. kuhinja, jedilna shramba, klet), kozolca, hleva, skednja, svinjaka, dveh vrtov, dveh njiv ter treh oralov zrelega bukovega ^ozdti — .<e bo prodalo na dražbi dne 18. maje ob 2. uri popoU dne. — Polovico kupnine takoi, ostanek po potfod* bi. 2522
Polenovka,
namočena, se dobi vsak petek — pri tvrdki Fr. kHAM, Ljubljana, nasproti hotela »Union«. — Dobi se tudi med tednom. 1014
Družabnika
z večletno prakso iiČem. Imam lastno fotografsko obrt in stanovanje, cenitev ni izključena. — Ponudbe s sliko na upravo »Slov. Naroda« pod »Družabnik'2465«.
p^jsnjE
I*
oremicnm?
Realifefna posredovalnica
Josip Safe
LJUBLJANA, Sv. Jako, ba nabrežje štev. 29 — SE PRIPOROČA V NAKUP IN PRODAJO NEPREMIČNIN. 2126
Seznanje.
Izobražen gospod, jako premožen, v inozemstvu živeč, bi se rad spoznal / istotako neodvisno damo. — Dopisi pod »Harmonija 2494« na upravo   »Slov. Naroda«.
Proda se hiša
v Kamniku s korporacija sko pravico. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 2514
I
Kazno
1
Obleke
najboljše, najcenejše, v največji izberi — ima J. Maček. Ljubljana. — Posebni oddelek: otroške obleke, moško perilo.
2364
v31T
pol emendokski kilogram
Din 42.—: g rove r, polno-masten Din 40.—: trapi-»tovski, poinomaaten, dinarjev 35.—: trapiatov-ski TI Din 32.50. Po pošti od 5 kg naprej; v Ljubljani dostava na dom. — Ivan Kos, mlekarna, Ljubljana, Bohoričeva 28. 2335
Zaloga klaviri ev
in pianinov
najboljših tovaren B5-sendorfer, Czapka, Ehr* bar, Holzl, Schweigho* fer. Originag Stingl itd. Tudi na obroke! — Jert» ca Hubad. roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva uL št. 5. 30
Znižane cene za otroške vozičke,
ki se dobijo direktno v domači tovarni otrožkih vozičkov in dvokoles — »TRIBUNA«, F. B. U, LinMjana. Karlovaka cesta št. 4. — Istotam ae dobijo po znižani ceni nova dvokolesa. mati pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika, ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in ponikljanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni fn razni drugI stroji —Prodaja se tudi na obroke.
1480
Vizitke
priporoča
Narodna tiskarna
> 15 >«S S.« £
-_—- . m g «i o 2 *
B Je ! Š-s ©
2^2 s -.*o^ eL =S5 2 2l^°
- sf «-slL
M»S cXTJil»lV
d 2
Is
_ s.
• «a
t;
-1
&>
3
3
1
Oblastveno
POPOLNA RAZPRODAJA
sn pletenino, trikotažo, perilo'
Dovoljujemo si cenjene odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi Se večje množine različnega blaga, kakor:
Z& dffllB perilo^, bluze, predpasniki, nogavice in
o_ »anannnlnanl tđko perilo, svlterji, srajce, ovratniki, £9 yuSpUIHS   naramnice, nogavice, rokavice, gama§e
tal dokolenice.
perilo, osobito znamke .Tetra", pat. nogavice, svite rji, cepiče idr. — Brisače, različna galanterjia in kosmerika.
Za otroke
TRŽNIMI ČERMI
A. 11SKABERNE, UUBUANR,
HUstni trej IO.
Oženjen Span
brez dece. z dobrimi spričevali ae lečo za srednje posestvo v Sloveniji. Nastop najdahje 15. maja. Ponudbe na oglasni zavod .NEVA", Zagreb, Hatzova ulica 4.
Gospodinja
vešča, ae la6o za posestvo v SoveeJjL Razumeti m mora na hišna dela ta perutnmstvo. Nastop nafdalfe IS. maja. Ponudbe na oglasni zavod .NEVA", Zagreb, Hatzova unca 4.
Vrtnar
neoženjen, no Ione. ki se mzume aenoMko na „
stvo, za posest v Stovenfp*. — Ponudbe na oglasni .NEVA', Zagreb, nanosa enot 1L
e ms. »Ma>odp< tiskanae