Izhtja vuk dan razen sobot. nedelj in praznlkov. Issued dally except Saturdays. ; Sundays and Holidays PROSVETA ' \ "1 _ • — m GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednilki ln upravnilkl prostorih 1087 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2057 South Lawndale Ava. Telephone. Rockwell 4904 leto—YEAR XXXVII Cena lista je $6.00 ¿¡¡TožiS g ČLgVgg! # chicago p. ill., četrtek. 25. januarja uan. 23). 194s lA^--■"■■ '-»-!----------------* Subscription $0.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 10 Aoceptance for mailing at special rate of postage provided for ln »cctlon 1103, Act of Oct. S. 1917, authorised on June 4, 1918. Šesta sovjetska armada v ofenzivi n» jugu! Ruske kolone prodrle do nemških obrambnih linij ob reki Oder na 37 milj dolgi fronti.. Moskva naznanila okupacijo Bydogszcza, nemške trdnjave in križišča cest, ki vodijo v Gdan-sko, in čez 3430 mest in naselbin v zadnjih 24 urah. Pet ruskih armad v ofenzivi na 800 milj dolgi vzhodni fronti.—Ameriške čete in letalci uničili zadnje ostanke nemške sile pri Ardennesu v Belgiji. Druga britska armada h prodrla sedem milj daleč v Nemčijo.—Američani zasedli Camp 0'Donnell v prodiranju proti Manili LONDON. 24. Jan—Maršal Stalin Je danee nasnanil. da )• šla šesta ruska armada v ofenzivo proti nemškim allam na fronti ob ogrsko-slovaŠki meji. Ta le že prebila nemško bojno črto v več krajih 25 milj dolge fronte in prodrla dvanajat milj daleč v Slovakljo. Poveljnik šeste sovjetske armade Je maršal Rodin Y. Malinovakl. Stalin Je v povelju dneva nasnanil. da ta Rusi okupirali Oppeln. glavno meato Gornje Šlezije. Druge sovjetske kolone naakakujejo Poznan, vojaik* trdnjavo. 138 milj od Berlina, in Koenlgaberg. glavno meato Vzhodne Prualje. London. 24. jan.—Oklopne in pehotne kolone prve ruske armade so dospele do nemških obrambnih črt ob reki Oder na 37 milj dolgi fronti in se približale Breslavi, glavnemu mestu Spodnje Šlezije. Druge ruske sile v Vzhodni Prusiji, deželi junker-jev, so zolile koridor, v katerem se nahaja nemška armada okrog 200,000 vojakov, na 20 milj. Istočasno so Rusi okupirali Bydogoszcz (Bromberg), nemško trdnjavo na Poljskem, ki ščiti dostope v poljski koridor in ceste, ki vodijo v Gdansko, pristaniščno mesto ob Baltiškem morju. Druge sovjetske sile so začele novo ofenzivo v Vzhodni Prusiji in zdaj se vale proti Koe- v AlzaclJ». kehmen, Berkheim in Treuberg, trdnjavska mesta. Poveljnik tretje, ruske armade je maršal Čer-niahovski. , Moskva je priznala, da so nemške oklopne in pehotne kolone v protinapadih reokupira-le ogrsko mesto Szekesfehervar, 30 milj južnozapadno od Budimpešte. Znotraj ogrskega glavnega mesta se uničevanje ostankov nemške vojaške posadke nadaljuje. Rusi so včeraj zasedli nadaljnjih 25 mestnih blokov. Pariz, 24. jan.—Enote prve in tretje ameriške armade ter devete letalske sile so zdrobile zadnje ostanke nemške sile v izboklini pri Ardennesu, Bejgija. Prodrle so pet milj daleč na 3(1 milj dolgi fronti, reokupirale St. Vith, vojaško trdnjavo in cestno križišče v vzhodni Belgiji, in dospele do točke, ki je oddaljena dve milji od nemške meje. Britsko-ameriški razgovori v Londonu Sestanek med Ede-nom in Stettiniusom London. 24. jan.—Preliminarni razgovori med reprezentanti Velike Britanije in Amerike so se pričeli v Londonu. Ti so povezani s pripravami, nanašajočimi se na sestanek "velike trojice". Kdaj in kje se bo vršila konferenca med Churchillom, Stalinom in Rooseveltom, še ni znano. Ameriški državni tajnik Ed-ward R. Stettinius se bo sestal z britsklm zunanjim ministrom Edenom v Londonu. Temu bodo sledili razgovori z reprezentanti francoske začasne vlade, katere predsednik je general Charles de Gaulle. Na konferenci "velike trojice" bodo razprave o usodi Nemčije v povojni dobi in drugih problemih. Udor sovjetskih armad v nemško Šlezijo in Vzhodno Prusijo narekuje nujnost pogajanj gle^ de usode Nemčije. Te armade stoje zdaj ob rek^ Oder. V Londonu vidijo moipost, da bodo Rusi prej v Berlinu kot pa ameriške in britske čete na vzhodni strani reke Rene. Nekateri krogi trdijo, da je že prišlo do sporazuma med velesilami o načrtu, da se Porenje in Porurje, nemški industrijski pokrajini, odsekata od Nemčije. OJ>e naj bi prišli pod kontrolo zaveznikov za neomejeno število let. . Ko se je general De Gaulle decembru nemških tankov ln motornih vozil. » Na severnem koncu zapadne fronte je v akciji druga britska armada. Prodrla je sedem milj daleč v Nemčijo in okupirala Laffeld, Obspringen, Waldenrath, Schondorf in Locken. Prva francoska armada je začela ofenzivo proti nemškim silam nigsbergu, glavnemu mestu te province. Poročilo pravi, da so prve ruske napadalne čete udrle v predmestja Poznana v prodiranju proti Berlinu, ki leži 136 milj zapadno od Poznana. Pet ruskih armad je v ofenzivi na 800 milj dolgi vzhodni fronti, ki se razteza od Baltiškega morja na severu do Budimpešte na jugu. Ruske armade so okupirale čez i4:*0 mest in naselbin v zadnjih 24 urah. Čez 1500 teh mest in naselbin je na nemškem ozemlju. Naciji so zagnali "Volk-sturm" (ljudsko armado) v ope-iacije proti Rusom, da zavro prodiranje. Več tisoč vojakov te armade je padlo v bitkah z Husi. Maršal Stalin je v povelju dneva naznanil, da so oddelki armade maršala Koneva zasedli jxjzicije na ozemlju, ki je oddaljeno 13 milj od Brealave. "Nase sile stoje ob raki Oder, prvi vodni oviri pred Nemčijo," Je rekel Stalin. "Nemške armade niso mogle ustaviti prodiranja naših sil proti Berlinu od reke Visle in Warte. Nemška ljudska armada bo zdrobljena pod plazom sovjetakih sil." Ruske zmage v Vzhodni Prusiji je Stalin pozdravil v dveh poveljih. V enem je naznanil, odo kmalu odrezane od Nem-ruKlf grobnico njimi ' • |n spomenik pred umikom. Domače vesti Operirana Chicago.—Ana Vidmar, Članica društvu 1 SNPJ, se je morala nenadoma podvreči težki operaciji-na ielodcu.> Nahaja se v Cook County Hospitalu. Pogrešan v Belgiji Export, Pa,—Družina Alexander Skerly je bila obveščena od vojne oblasti, da je njen sin S/Sgt. Henry S. Skerly od 18. dec. pogrešan na belgijskem bojišču. Henry je člun društva 758 SNPJ in star 21 let. V bolnišnici Dukith, Minn.—V bolnišnici St. Mary's se nahaja že več tednov Anton Klun iz Elyja, kjer ima svojo gostilno. - V isti bolnišnici se že dalj časa nahaju John Malnar iz Gilbert«. Oba se zdravita povoljno. Iz Clevelands Cleveland.—V soboto je mr-tvoud zadel Štefana Kovača, ki je umrl v bolnišnici Še isti dan. Bil je star naseljenec in v Ameriko je prišel 1693 iz fare Pre-serje. Bil je član KSKJ, SDZ in po poklicu klobučar. Zapušča štiri hčere in dva sinova,-V petek je umrl na svojem domu Andrew Vldergar, star 56 let ln doma iz vasi Gornji kašelj pri De? vici Mariji v Polju, odkoder je prišel v, Cleveland pred 32 leti. Bil je član SDZ. Zapušča sina, dve hčeri in tri vnuke, v starem kraju pa brata in dve sestri. —Iz nemškega ujetništva se je oglasil Pvt. Stanley Gabriel, sin Elizabete Gabriel, star 26 let. Prvotno je bilo poročano, da ju pogrešan od 23. sept—V bolnišnico St. Alexis je bila odpeljana Margaret Marolt it Colltn-wooda. Poljska vlada predlaga volitve . Peticija predložena Veliki Britaniji in Ameriki London. 24. jan.—Poljska ubežna vlada, katere predsednik je Tomasz Arciszevvskl, Je predložila peticijo Veliki Britaniji in Ameriki, v kateri predlaga ustanovitev medzavezniške komisije, ki naj bi nadairala splošne volitve na Poljskem. Te naj bi se vršile, kakor hitro bodo nastali pogoji in položaj dozorel. Grof Edvard Ruczynski, poljski poslanik v Londonu, je predložil zadevno noto Alexandru Cadoganu, britskemu zunanjemu podministru. Slično noto Je istočasno predložil ameriškemu državnemu departmentu Jan Ciochunowskl, poljski poslunlk v Wushingtonu. $ Ko Je bila nota poljske vlade predloženu Veliki Britaniji in Ameriki, je Rusija naznanilu, du sta načelnika poljske vlade v Lublinu, katero so aovjeti priznali, dospela v Moskvo. To sta predsednik Poljske Boleslav Ble-rut in premier Edvard Osubka-Morawski. Trdi se, da sta prišla v Moskvo z namenom sklenitve vojaške in politične zveze s Sovjetsko unijo, Če bo zveza sklenjena, bo zabit zadnji žebelj v krsto poljske ubežne vlade v Londonu, čeprav je ta ponovno naglasi la, da Je njena želja prijateljstvo s sovjetsko Rusijo. Vlada Je v svoji noti ponovila avojf stališče, da je proti začrtanju nove meje med Poljsko in Rusijo pred zaktjulenjem sedanje vojne. Šubašiieva vlada se uprla kralju Petru! Parnihr z nemškimi ujetniki v Marseillu Marseille, Francija, 24. Jan — ftvedski parnik (Jrinsholm z ranjenimi in bojnimi nemškimi vojnim« ujetniki.na krovu je dospel v to luko, Poeebni vlaki bodo odpeljali ujetnik* v ftvlto, kjer bodo izmenjani za ameriške in angleške vojne ujetnike. Te bo potom švedski parnik odpeljal v Anglijo in Ameriko." Jugoslovanske organizacije v Londonu podprle premierja DEMONSTRACIJE V SRBSKIH MESTIH London. 24. jan.—Dr. Ivan Šu-bašič je ignoriral zahtevo kralja Petra, naj resignira, "odstavljeni" člani njegove vlude pu so izjavili, du bodo podvzeli "zaščitne korake" v prihodnjih 48 urah in z maršalom Titom ustanovili demokratično vlado v Jugoslaviji. Avtoritativni krogi st) izjavili, du je Šubušič z vednostjo in oporo britske vlade odklonil poziv, naj resighiru. On bo kljub opoziciji s strani Petra uveljavil dogovor, kateregu je sklenil z maršalom Titom. Ta določa med drugim ustanovitev regentstva v Jugoslaviji. istočasno so vse jugoslovansko organizacije v Londonu podprle vlado premierja Šubašiča. -izjavile so, da mora nadaljevu-ti svoje delo in uveljaviti dogovor, obenem pa so upelirule, naj odkloni sodelovanje s katero koli fašistično vlado, katero bi skušal Peter formirati. Oaem jugoslovanskih organk zaclj v Londonu pod vodstvom Odboru združenih Jugoslovanov je objavilo deklaracijo z obdol-žltvijo, "da Je Petrova odatavl-tev članov Subašlčeve vlade neustavna, da hoče provoclratl civilno vojno v Jugoslaviji, povzročiti razkol med zavezniki li\ ustvariti pogoje za dosego avo-jih sebičnih političnih ciljev z nedemokrutično potezo v politični igri." Deklaracija dalje pravi, "da Peter ni storil ničesar za jugoslovansko ljudstvo v tej vojni, du namenoma zavlačuje Izvajanje šubušič-Titovegu dogovoru in oviru napore glede pomoči Jugoslaviji." Peter je skoro osumljen v borbi za obdržitev krone, Sestavo nove vlude je poveril Milunu Grolu, bivšemu zuriunjemu ministru in sovražniku maršalu Titu. ftubušič Hi njegovi ministri so se odločili zu odpor proti kru-Iju nu svoji seji, ki se Je -vršilu potem, ko Je Peter zahtevni re-signaclje, Jugoslovanski krogi v Londonu so uverjenl, da bo ustanovljena koalicijska vlada v Belgradu pod jpredsedništvorn muršalu Titu. Rubušič bo imel v tej vludi pozicijo zunanjega ministru. ftuhušlčevu vladu Je sinoči objavila vsebino s Titom sklenje-negu dogovoru. Tu določu ustu-novltev sveta regentov In skupščine, ki bo sestavila novo ustu-vo. Waahlng!on. D. C., 24. jan.— Znumenju kažejo, du bo Amerika sledila Veliki Britaniji in pustila kralja Petra na cedilu, če ne bo revidiral svojega stališču On skuša blokirati nupore maršala Tita In premierja Šubašiču, katerih cilj Je enotnost jugoslovanskih ljudstev. Joseph C. Grew, pomožni dr-, žavni tajnik, ki nudomestuje državnega tajniku Stettiniusa, je v formalni izjavi imenoval ftu-bašiču "premierja" In s tem ignoriral Petrovo "odstavitev" članov ftubašlčeve vlude. Grew Je dal razumeti, du Arncriku še vedno prizrtavu Šubušiča kot predsedniku Jugoslovanske vlada v Londonu. On je tudi nuglu-1 sil, rtu se Amerika strinja z dogovorom, katerega stu sklenila i Rubušič in Tito. Kairo. Fqipt. 24. Jan —AfcrlJ" 'kralju Petru, ko je "odstavil" premierju ftubušlča in člant njegove vlade, ni presenetila tu Največje demonstracije so se vršile v Skoplju. Poročilo pravi, da se jih je udeležilo okrog 30,000 ljudi. Demonstracije so se vršile tudi v Leskovucu, Le-penici in drugih srbskih mestih. Peter je storil potezo, da prepreči uveljavljanje dogovora, v momentu, ko so izgledi za ustanovitev federacije balkanakih držav in preoanovo Jugoalavija na federativni podlagi najboljit. Delikatno maeedonsko vprašanje se je približalo rešitvi. 3edanja bolgarska vlada, katera predsednik je Kimon Georgijev, je namignila, da se ne bo upirala spojitvi macedonskih pokrajin z Jugoslavijo. Georgijev Je za ustanovitev federacije vseh južnih Slovanov. 1 Srbska delegacija v Washingtonu Svarilo pred Stalinovo kontrolo Jugoslavije Waahlngton, D. C.. 24. jan.— Delegacija, ki trdi, da repre-zentira 00 odstotkov ameriških državljanov srbskega porekla, Je dospelu v Wushington in apelirala na Roosevelta ter kongres, naj nustopl proti diktatorju Stalinu, du ne bo podvrgel Jugoslavije komunistični kontroli. > - Peticija a apelom ja bila predloženu Beli hiši in senatorju ConnalIyju, demokratu is Texa-su in načelniku odseka za zunanje zadeve. Člani delegacije so škof DloniziJ iz Libertyvilla, 111., poglavur srbske pravoslavne cerkve v Ameriki ln Kanadi; Louis C. Christopher, Iz Garyja, Ind., predsednik Srbske narodna zveze, lil Mitohell Dučlč lz Chl-cagu, predsednik Srbskega narodnega sveta. Delegacija bo danes predložila peticijo iste vsebine poslanikom Velike Britanije, Francije in sovjetske Rusije. Connally je dal /ugotovilo, du bo predložil peticijo člunom odseka za zunanje zadava, "Nuša peticiji« vsebuje oatre besede in obsodbo Rusije, kakor tudi situucije v Jugoslaviji, a Jo bomo vseeno predložili," Je raket Christopher. "Ml na zahtevamo ustanovitve regentstva, temveč le žeNmn, da ljudstvo v deželi nuših prudodov dobi priliko do odlotitvf kakšno vlado hoče, Mi smo proti temu, da bi Jugosluviju prišla pod kontrolo maršalu Tita in njegovih komunistov nu Stalinov ukaz." • Delegacija Je tudi proaila, "naj pride redna Jugoslovanska armada generalu MihaJloViča pod poveljstvo ameriškega generala KlseithowerJa. Tu šteje 70,000 mož. Mihajlovlč ae ja umaknil v bosanske hribe, da se izogne N|*jpndu z ruskimi četami. S to armado Je .10,000 intelektualcev, katere so zuveznikl zapustili, če-; prav so Jim obljubili pomoč v Isubi proti fašističnim tolpam." Člani delegacije so tudi izjavili, du muršul Tito nima za-slombe .pri jugoslovanskemu. ljudstvu. Rusi delajo preglavice nacijem v Avstriji ' | Bern, ftvica, 24. jan.—Rusi ln Poljuk», ki so pobegnili iz nemških taborišč, so v akciji proti inacijern v severozapadni Avstriji po poročilu, ki ga Je prejel list Kunkt Tugblatt. To pravi, jkajšnjlh jugoslovanskih krogov da ao oboroženi In da so izvrftlll V Jugoslaviji, kjnr so to akcijo Več napadov nu nemške vojaške pričakovali, so ur vršil« demona-1 posadke Nacljske avtoritete ao traclje proti Petrti. ker ae je razpisale nagrado pet tisoč mark uprl dogovoru m«*d Aubašičem In1 za prijetje ruskega ali poljskega Ti t« mi. I begunca. ' «*' ». * PHOËVtTk A". PROSVETA THE enlightenment . glasilo m lastnika slovzmcz mabodme podpohnb JEDNOTE Orea. of and puWKb* br SIoT.no "«"on* « t . . TXmirn. driave , poles vaiega imena nat2ffj£*% * vam je . tem Murnom potekla naročnina. Pono- vite Jo pravočasno, da «e vam llat ne ustavi. ,, ~_ Delavstvu groze z novim udarcem Zakonski osnutek, ki Glasovi iz naselbin ČETRTEK, p. JANUARJA nu in okolici, da nabiramo tudi vamo ameriško revolucijo, potem obleko za siromake v Jngosla- j je naša dolžnost, da želimo zma- ' V POMOČ STARI DOMOVINI 1 Fotiča.in MihajlOviča in starega Star City, W. Va^-Zavedajoč srbskega gnilega režima* kate-naše dolžnosti do trpečega ga je odsek za vojaške zadeve predložil nižji zbornici kongtesa. ni samo načrt za konsknpcijo delavcev marveč je tudi "o»*nshopsrstt" načrt za zdrobitev unij. Ze prvo jç dovclj grenka pilula za vsakega svobodoljubnega delavca, dru-go oa je naravnost batina za unije. Del tega osnutka je odprto naoerjen proti unijski in "zaprti" d t la v n ici Po tem načrtu bi btla vsaka kolektivna pogodba ki določa zaprto ali unijsko delavnico, krpa papirja, ker bi unija ne mogla prisiliti nobenega delavca, .da t*»*™")*Ûa wi čelo bi *c Y praksi tudi raztegnilo, da bi sploh nihče ne bil obvezan biti član unije. (Zaprta delavnica je tam, kjer kolektivna pogodba določa, da delodajalec ne sme uposliti nikogar, ki ni clan unije^lavec mota pristopiti prej v unijo predno dobi delo Unijska delavn ca te na tam. Mer kolektivna ,x>godba določa, da «me del«dswlec uposliti kogar hoče, toda po določenem roku, običajno v 30 dneh, mota pristopili v unijo.) _.__' .' ' '_S____ To bi bil največji udarec za unije in delavstvo samo. Organizi-lanu delavstvo te dežele se je borilo skozi dolga desetletja za pričanje zaprte in unijske delavnice. Za to zahtevo je šlo sko nič drugega kot totalltarska poteza in debela batina po ameriškem delavstvu. Kot smo že zadnjič rsklt na tem mestu, je ta zakon popolnoma nepotreben. Labor, glasilo že-kzničaiskih unij, je že večkra« poudaril, kakor poudarjajo tudi \st odgovorni ilelavski voditelji, da Je poskus za osedlanje dežele 0 prisilnim delom za privatne profiter je nič drugega kot maska, za katero se hočejo skriti načelniki onih vladnih in vojaških agencij ki blabo planirajo vojno produkcijo. Labor pravi, da bi unij-ki voditelji v 48 urah preskrbeli dovolj delavcev, ako bi odgo-votfli vladni in ,voiašk< orodukcijskl načelniki "skupaj staknili Klavc in povedali, kje. kdaj POROČILO PODRUŽNICE iT. 10 SANSa ■ Canton, O.—Kampanja, katero smo imtli od oktobra do decembra 1944 v korist SANSa in oomožnega odbora (WRFASSD) v New Yorku je prinesla lep uspeh. Skupna vsota, katero *mo nabrali, je znašala $274.50 in nabrano je bilo v Cantonu in Dkolici $209.25, • v Massillonu $33.50, v Carrolltonu $17.75, od :levelandsklh rojakov $9.50, Jo-«ephin^Debevec iz New Phila-delphije, 6J in neki rojak iz Ma- tej deželi. Tisti, ki so in še svare pred njimt imajo velike zaslug«,, da je dežela ohranila hladno kri. Glede Evrope sem še danes istega mišljenja kot sem bil pred nekaj leti: Da je obnova stare Evrope, kar pomeni več kot dva ducata z blaznim nacionalizmom prežetih držav irf državic, vsaka ograjena z visokimi gospodarskimi plotovi, največji nesmisel. V taki in povrhu še totalno uničeni Evropi se ne more skotiti drugega kot nova nacionalistična blaznost, novo trenje, novo sovraštvo, nova vojna. Izhod je edino v demokratični federaciji. Ako so velesile proti temu—in proti taki sanaciji evropskega problema so vse tri velesile, ne saifco Stalin—tedaj bo za evropske narode in tudi za evropski mir po mojem mnenju bolje, da pride pod vpliv Sovjetske Rusije. Če moram izbirati med splošnim kaosom in anar* hijo, iz katere se ne more poroditi nič druglga kot nov faši-sem, tedaj si bom izbi al—sovjetski totalitarizem, v katerem imajo delovne mase vsaj upanje na boljšo bodočnost. Br. Molek seveda pravi, da je zanj "Stalinova diktatura milijonkrat slabša - od vsakega p^vatnega kapitalizma," kakršen je v Angliji in Ameriki, Do tega mnenja je popolnoma upravičen, toda v svorji veliki antipatiji do sovjetov' in ignoriranju aktualnih dejstev popolnoma pozabi, da evropski narodi nimajo te izbire—je niso imeli pred Vojno in je tudi ne bodo imeli po tej vojni. Oziroma Še manj. O upostavitvl kakrmega demokratičnega kapitalizma kot ga imamo v Ameriki in Angliji v Evropi po vojni sploh ne bo govora. Ce «a bosta Anglija in Amerika skušali uposjavlti—in to je ves cilj njune politike, za^ to sta tudi proti evropski demokratični federaciji ne bosts ustvarili drugega kot kaos in anarhijo, iz katere bo zopet izbruhnil fašizem. Molek to "dejstvo" čisto ignorira in njegov edini kriterij je le—aovjetska pošast, "milijonkrat slabša od vsakega ' privatnega kapitalizma." Well, jaz bi ne hotel zamenjati "VSAK" privatni kapitalizem niti za Stalinovo diktaturo. Ameriški in angleški demokratični kapitalizem? Yes . . . mogočo. Toda kaj, če ta kapitalizem postane totalitarski, kakor je na primer v Nemčiji? (Vsi dnevi še tudi niso minili!) Tods upsjmo, da ne pride dQ tega v tej deželi, čeprav Je Sinclair Lewis že pred leti pokazal v knjigi "It Can't dovinskem gibanju še kaj dru gega kot samo zlo. Videl bi preproste kmetske in delavske mase in intelektualce, ki so se dolgo časa borili proti sovragu le s tin stim orožjem in municijo, ki so io zaklenili okupatorjem, nad katerega so šli tako rekoč i golimi rokami. In borili so ae bosi in iačni. Prizna sicer, da sem pa tam so bili v tem boju tudi heroji, toda osvobodilno gibanje kot tako ali v celoti je . . . well, je en sam terorizem . .. boljševi-ški bavbav . . . največja nesreča za Jugoslavijo . . . Na zadnji Molkov odstavek nobene besede, ker je napisan zgolj za—galerijo . . . Anton Garden. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje t S. itrani) Po tem pogovoru pristopi k njima Steve, prijazno pozdravi Meto, nato pa prisede k Heleni. "Helena, imel sem priliko, ko sva plesala, da bi te vprašal, kje živiš, toda drug pogovor me ju zmotil. Prosim te, povej, kje stanuješ?" Helena je prikupnemu mladeniču povedala, da živi 30 milj vzhodno od mestu Cook, očeta in matere nima, ker sta bila ubita pred petimi leti. Pozabila tudi ni povedati, da ima lepo farmo in denar na banki. Helena ln Steve sta su še dol go pogovarjala o tem in onem, potem pa ji je Steve povedal, da se je v njo zaljubil takoj ti sti trenotek, ko jo je zagledal. Tudi ona mu je dejala, da ji uga ja, da ga ljubi, nakar sta se goreče poljubila. Vsa razburjona in polna skrivnostnega pričakovanja sta zopet vsa srečna za plesala. Ker pa je bilo ie pozno, .j« dejala Helena, da moj» iti domov, poprej pa sta se domenila. da pride Steve pogledat na njeno farmo. On ji iskreno obljubi, da je ne bo pozabil in da bo prišel, nakar sta se pošlo vila. , « Zunaj Je voznik še vedno ča-kal na Meto in Heleno. Hitro sta se v sedi i v avtomobil in oddr drali so proti domu. Ker je voz nik vozil z veliko hitrostjo, ni vzelo dolgo časa in dospeli so domov. Helena plača voznika nakar gre k počitku in prav ta ko Meta. Drugo jutro sta pozno vstali in se takoj oprijeli dela. Meta je odhitela v hlev k živini, jo odvezala in pognala na pašnik, dala hrane in vode še kokošim nato pa Je šla v kuhinjo in pričela pripravljati zajtrk, medtem pa je Helenu pospravila v hiši. Umila je okna, zbrisala prati s pohištva in uredila vse, kar je bilo potrebno, kajti drugi dan je imel priti na obisk njen ženin. Kralj Peter poskuša državni udar London, 11. januarja (ONA)—Tukajšnji krogi jugoslovanskega osvobodilnega gibanja obtožujejo kralja Petra, da jc danes nameraval izvesti pravcati državni udar. Omenjeni krogi naglašajo, da se je njegov načrt le radi tega izjalovil, ker tajnost pi bila uspešno varovana. Dejstvo je, da Je kraljeva okolica — ne da bi bila stopila v zvezo s Subašičevo vlado—sklicala v kraljevem uradu opoldne veliko število časnikarjev, kjer so pričakovali, da bo kralj Peter brez vednosti predsednika vlade ali drugih ministrov podal javno zahtevo, da mora on sam nastaviti in izbrati regenta. Ta izjava je imela zahtevati tudi, da se omeji zakonodajno oblast nove vlade, dokler ne bo izvoljena ustuvodajna skupščina in da mu mora biti dovoljeno, na koncu koncev, da se vrne nazaj v domovino. Na stotine razburjenih časnikarjev je moralo čakati več kot dvajset minut, nakar je prišel kraljev tajnik in jim povedul, da se je pojavila v zadnjem trenutku "nova okolščina", radi katere bo pričakovana izjava zukasnje-na nekaj ur, ter da najbrže ne bo podana v teku dneva. Glasom zanesljivih podatkov je imela ta izjava, katere namen je bil, da popolnoma odbije, v celoti ali pa deloma, ves sporazum maršala Tita s predsednikom Šubašičem, ovreči in pora žiti vso Subašičevo politiko -tako so vsaj nameravali krogi okoli kralja. Ker je Šubašičeva po 1111 k a odgovarjala smislu smernic narodno-osvobodllnega gibanja, naj bi bil ta kraljev korak začetek novega državnega uradu, notranje revolucije, slič-ne oni, ki je v avgustu leta 1043 privedla na vlado Božidarja Pu-riča. Govorice zatrjujejo, da ju bil namen kralja, odsloviti predsed-nlka Subašlča ln postaviti na njuguvo mesto profesorja Rado Draže Mihaljoviča. Radoje Kne-ževič ja igral baje veliko vlogo pri kralju fcetru in ga pregovoril, da zavrže sporazum med Titom in Subašlčem. V trenutku,' ko so časnikarji čakali v kraljevi predsodbi na njegovo izjavo, so trije prvaki jugoslovanskega komiteja, profesor Boris Furlan, dr. Rudolf Petrovič in dr. Rudolf Bičanič, objavili izjavo, da j? kraljev korak — sklicanje konference časnikarjev — v protislovju z ustavo, ker zahteva jugoslovanska ustava, da se mora kralj ravnati v soglasju s svojo vlado. Izjava vsebuje tudi svarilo, da bi "tako samolastno in nedemokratično postopanje kralja nujno pretrgalo še zadnje vezi, ki danes še obstojajo med vladarjem in narodi Jugoslavije." Ker kralj svoje izjave še ni objavil, je položaj trenotno še no? spremenjen, toda kraljeva priznana namera, da torpediru sporazum, je napravila že vliko škodo. Govorice zatrjujejo, da je mnogo vplivala na kralj« tudi grška priccza Aspazija, moti njegove Žene. Dne 12. jan. je bilo objavljeno, du je kralj Peter podal nameru-vuno Izjavo, v kateri odklanja rc-gentstvu v predložani obliki ln zahteva, da zakonodajna oblast ne smo ostati v rokah osvobodilnega gibanj«. Jugoslovanska vlada je bila sklicana na nujno za-ssdanje, med tem ko je angleški rsdio izjavil, da je kralj rov-nul n« svojo lastno pest, ne da bi «e bil posvetoval z angleško vlado, in da je imel kratek sesta- ju KneŽeviču, bjvšuga poslanika nek z zunanjim ministrom Kde-v Lizboni, ki Je brat enega nuj- nom šele potem, ko je bila nje-važnejših pristašev . enerala gova izjava že v Javnosti. Heleno Je v srcu malo skrbelo, ali bo njen Steve prišel ali ne in spraševala je Meto, kaj onu misli. Meta pa ji zagotovi, da bo ženin gotovo prišel, kajti mladenič je naredil nanjo dober vtis ln je gotovo moft beseda. Helena je bila njenega odgovora ve* selil, zelo veselu In zavrtela se je ln dejala: "Muta, dragu Meta, pripravite jutri dobro kosilo. Zakoljitu nekaj najlepših piščancev, tako da mu bovu dobro postregli." V nedeljo zjutraj sta zgodaj vstali in hiteli z delom, tsko da je bilo vse urejeno in pripravljeno, nato pa je Helena željno pričakovala svojega ženina. Toda ura se je bližala enajsti, a Steva še nI bilo od nikjer. Heleno je pričelo skrbeti. Kaj, če ne pride? Morda pa je pozabil nanjo? Meta jo Ju tolažilu, naj nikar ne skrbi po nepotrebnem, kujti Steve bo gotovo prišel. (Dalje prihodnjič) '"krat zapisal, da je bolje če med tako zvano inttllgenco—uči [Stalin spravi pod svojo diktatu- telji, pisatelji, pesniki, duhovni ki, zdravniki, inženirji itd.^-kot so se dvignili v Sloveniji in dru gih krajih dugoslavlje proti na-cifašističnim okupatorjem in do mačim kvizlingom in se bore na življenje in smrt za svojo o»t>o-boditev in zgraditev nove, de• mokratične države, tedaj mora Za nobeno ceno bi jaz j biti človek, bodisi velik cinik, '« privoščil Evropi te nesreče, J doktrinami slepec ali pa zakrk- \ f"č pa bi vztrajal pri boju za njen reakcionar. Ne vidi niče demokratično federacijo — če j sat velikega v takem gibanju, ' umee veruji^n v demokracijo.' ostane hladan napram njemu ali S« * veda, če. ne verujem, če mi je pa celo nasprotuje in pa skuša j « eno, kakor je rekel oni, da pokazati za neka t drugega, kot '«'» "jim lahko pride vesoljni po- v rcfinici je, za nekaj perverzne-1"l> well! Zame je Stalinova1 ga. totalitarskega in sadistične- ki at ura, kakor je Hitlerjeva' ga "iktatura. milijonkrat slabša odi Če to stori navaden reakrio-k« ga privatnega kapitalizma! narec. ki se boji vsakega preob AngUii na Crih&m ATENK,—oročati izčrpno in pošteno o dogodkih v Grčiji. Rdeči svinčnik angleške ambasade v Atenah Je dobll pomočnlka v skrbno in' temeljito izšolani angleški vojaški cenzuri — po- ročilu morajo zdaj dobiti svoj "odobreno" od obeh» Časopisnim poročcvslcem je še vedno prepqvedsno govoriti s predstavniki gibanja EAM ali njegovo borbene organizacije RliAS, in sicer tudi v navzočnosti angleških vojaških oblasti. Vojaški cenzorji, ki so trdno odločeni, preprečiti kritiziranju angleške politiku v Grčiji, gredo tuko daleč, da priporočajo celo čisto politične spremumbu dopisov. Ker Je koresponden-tom neobhodno potrebno, da vzdržujejo dobro razmerje s cenzorji, so mnogi dopisniki spremenili svoje dopise v zaže-Ijunem smislu. Čssto se tudi dogodi, ds cenzorji spremene po eno besedo, na primer pridevek, kar navadno sprumuni ves smisel brzojsvke, Toda ponttbno hudo je to, ds moramo tudi še skozi cenzuro britanske ambasade. Dopisi« u katerih mislijo vojaški cenzorji, da bi jih bilo dobro porezatl, ako ne iz vojaških, potem iz polittič-nih vzrokov, gredo pod škarje u-rsdniks zunanjega ministerstvs. WS«* Off 10 IM •OTT.0"' Gornja sliki le MSa MMPJHjPHPNVflMt" Fr*rrl*rf' c*Ui" kal9rt P"""> vali osvoboditev Belgreda la raavtlt «estevo. katero fe podarilo Titu la Osvobodilni Ironll v Imenu Ju podjetje SpHralo Bree. Na etiki od leve «S tono soi Oeorge Irvtae, Bratlel C. Crum. 1 I M . w MrDonouak Peter KurnUk, predasdirlk Zdmšenea« odbora Jugoslovanskih A meri kan- ■privatnim kapitalizmom, rata in vstajenja ljudskih ma*. Vemeu ^ PH#f Ce^,. pr#d^nlk AmerUkega ".ki*en je v Ameriki in Angliji, mu *koraj ni zameriti; od take- cae v rahci«u. J v ^ ^ ^^Pt^«tli Hm vlIJ«,. eodUča Calliornlje. la vsaj pogoje, da se lahko'ga človeka sploh ne morete kaj dHnmns\sy f*» M jKm»«tne *n«ew b"Jujem za boljšo in večjo de-ldrueeca-brkakovati. Tods ko se 9reanlk George P. Mlller IVkJ • I drugega^pr icako vat i. Naznanilo in zahvala , Žalotlnetf« «rca rte»nen|amo mm »orodnikom. prijateljem in tnanc«m, da nea je sa vedne «apusill nal ljubljeni »oprog In e4e FRANK POJE Umrl je 11 deeembva 1144 *b «¡JO «vacar oo Iliri ms—i nI dot«! in mutol bolesni. Noten ie bil teta t Sti v Babnempolju pri Lotu. V Barbarlenu ta orativel 31 lal. Po«reb m je vvétl pe civilnem obredu 4. januarla IS4S ob t. uri popoldna na Labe «roed pokopa, liátu. Tu M*ufea Irl nedorasle otroke dva «Ineva preko morja nakje n« Paejftku eno h¿er. ano «Miro nečakinjo lev enoft vnuka In eno vnukinje. Btl ja nadvse blae in dober «epret In eée »trojih otrok. Bil ie «lan In uilanevKelf Bamotlolnef« druttva "Domovi' ne" V Barbertonu Ohlo, član Bv. Martina !t. 44 A.B.Z In «lan druélva Buckeya' al. ttS JIH P J. Tem ootom ae najlepée «hvali mo vtem omentenim druifvom sa vne*lr«n«ka pomol In sa ¿aatno •trato ob mrtvaškem odru. ter trina hvala «a darovana kroano vanc« In «volteo. Lepa Hvala vtem molim bratom In satiram ter n»lh druttnam ta pomo* In tolaibo v url Éalotti, lev ta vaneo In cvetico. Lapa hvala Louitu Arko ta le« in «tntyv tovor ob odpv* tam t'obu. Nadalje «r^na hvala vtem ki tla ta oblakavali m čaaa njofova bolem! In ob tmrtl tov vtem ki alo «a tpromlll do trebo In vtem ki tle dali avtomobila ln votill v »prevodu na m! rod ver lov vtem ki tla mu poklonili krat na vence In ftetlce v tednji po »dvavi TI pa. droft tooro« in ote polival v mivu In lahka na) TI bo t m«r lika aeml)e—toluioCi oatalli franco« P o »a toproft^Vvank m Joaeph, tlnovai Pvaaret. Mi« Je««ena Lukettt tealve I« «lopar potaklnjS. Barbarían. Oblo mm pnosveta RDEČA ÇOKARDA Roman iz velike francoske revolucije STANLEY WEYMAN (Nadaljevanj«) "Gargoufa! Gargoufa! Dajte nam Gargou-/a!" ao tulili. "Dajte nam Gargoufa, da mu za-lijemo žrelo z zlatom, ki ga ni bil nikdar sit! Dajte nam Gargoufa — nikoli več ne bo iztezal krempljev po naših hčerah!" Vztrepetal sem ob misli na Denizo, ki je slišala vse to, in na nevarnost, ki ji je pretila, ftodivjancl pred gradom niso bili več ljudje; Vpliv tiste furije jih je izpreminjal v brezumne zveri, pijane ognja in razbrzdanosti. Iz zadnjih vrst je počil strel; čul sem jek stekla, ki se je razletelo nedaleč od mene. Nekdo, ki je stal bliže, je vrgel proti meni goreče poleno, ki je palo na napušč,'tik zraven moje noge. Brcnil sem ga nazaj. Ob tem je hrup za trenutek ponehal; brž sem porabil priliko. "Lopovi malopridni!" sem zakričal, trudeč se, da bi prevpil tuljenja plamenov. "Glejte, da izginete! Vojaki iz Cahorsa so na poti; ura je že, kar poslal ponje. Spravite sef preden pridefö, im s# zavzamem za vas. Če ostanete v' tu tn zagrešita le še najmanjše zlodejstvo, bo-vsi do zadnjega obsojeni na smrt!" Porogljivo kričanje je odgovorilo mojim be-aedam. Nekateri so vpili, da so vojnlki z njimi enih misli, drugi so proglašali, da aristokratov ni več in da so gradovi last naroda. Neki pijanec je z zoprno trdovratnostjo neprestano blejal: "Doli Bastilja! Doli Bastilja!" Boječ se, da ne bi izgubil igre, sem mahnil z roko. "Kaj hočete prav za prav?" sem viknil. "Pravice!" je zakričal nekdo. "Osvete!" je zavpil drugi. "Gargoufa!" je zatulil tretji. "Gargoufa! Gargoufa!" je v zboru ponovila množica. A tedaj je Petit-Jean ustavil hrup. "Dovolj!" je velel s svojim hripavim, surovim glasom. "Mar smo prišli samo zato, da bi se drli? A vi, gospod, predajte nam Gargoufa pa vas izpustimo, ne da bi vam skrivili las na glavi. Če nam ga ne daste, zapalimo grad, da zgorite z njim vred vsi, kr vas je." "Kmetava ti topovski!" sem zavpil. "Znaj, da imamo puške in . . .". "Naj imajo podgane še take zobe, pekle se bodo vendarle! Pekle se bodo!" mi je zabrusil. In zmagoslavno je pokazal a svojo sekiro na goreča poslopja. v "Pekle se bodo! ... Dobro me poslušajte, gospod," je ponosno nadaljeval. "Minuto časa vam damo za premislek. Predajte nam Gargoufa na milost in nemilost — ostali pa lahko odidete.* "Vsi?" * "Da, vsi." Mraz me je izpreletel. "A kaj bo z Gargoufem?" sem vprašal. "Mar ga ... Kaj mislite storiti z njim?" "Spekli ga bomo!" je s strahovito kletvijo zarjovel kovač in besneži okoli njega so se za-rezgetali kako peklenščki! "Naprej ga bomo živega drli na meh in potlej ga bomo pekli!" Trepetal sem. Pomoč iz Cahorsa ni mogla priti preje nego*ez kako uro. Da bi iz Sauxa vobče prišla, je bilo malo verjetno. Vrata, nad katerimi sem stal, so se morala vsak trenutek zrušiti. Napadalcev je bilo tridesetkrat več od nas in želja po osveti jim je jemala poslednji ostanek rsssodnosti. Stoletja trpljenja so se dramila v njihovi krvi in vpila po maščevanju. Ogenj, ki so ga bili zapalili, jim je podžival samozavest. Požar se jim je razlival v žile. "Doli Bastilja! Doli trinogi!" Okleval sem. "Minuto!" je ponovil kovač s pomenljivo kretnjo. "Minuto Časa imate. AH Gargoufa — ali vae!" ' počakajte!"» ! DALMATINSKE POVESTI s I90 Kal STIPO (Nadaljevanje) "Koliko slane?" "Ne mnogo, gospodine, oka po dvainpetdeset (dva goldinarja in 50 novč.). Doneeel sem ga Iz Čitluka" itd. Ne dolgo ln ie je prodal nekoliko ok, katerih je na večer prinesel kupcem. Seveda ima lep dobiček. Priljubljen Je vsakomur. Povsod nshaja ljudi, hrepenečih po njegovem "šol tem". Tudi v pomorska mesta je zahajal pogoatoms. Neznano je bilo vsakomur, kako je prinašal blago vanjs; kar nenadoma se je prikazal Vedeli so vsi, s čim ae bavi, ali pri nJem ni bilo nikdar mogoče zasačiti zahranjenega blaga Cestokrst se je napotil Stipo v notranjo Boano ali Hercegovino ih tedsj je prenašal blago, prodajal ga in se ni dokaj tednov vrnil domov Ali koliko nevarnosti, koli|io truda je moral prebiti! Zdaj po negsznih dragah in Jarugah, zdaj^ei jore ln pe- čine; danes po gostih Šumah, jutri po golih vrhuncih, vedno ponoči ln v megli, vedno v nemiru in strahu! Cesto je moral bežati v vodo in je atežka utekel smrti; vendar ga Je vse to še bolj užlgalo za nova podjetja—polagoma pa je gtpila imovina, ki jo je podedoval po svojih roditeljih. Ali nnksj je začelo vplivati nanj in mu zavirati tihotapstvo: Stipo se Je hotel o*enlti. Metin oče ni msrsl nemirnega življenja in mu ni hotel Aati hčere. Torej se je morsl poboljšati. Meta se rea ni branila čvmtega, živahnega mo*s; lepo njegovo vedenje ji |e bilo kaj všeč. Ko je minila zima in ae je celinska ravnina pokrivala s krasno «idejo zelenih trav, belih zvončkov in avetlomodrih mor-akih zvezdnic, ko so ozeleneli logovi po bregeh. je delal Stipo kakor najboljši, kmet. da so ae čudili vsi ljudje. O tihotapstvu niti govoril ni; hotel je pokazati svet, da zna tudi krepko delati. . Prvo. kar se fcu Je posrečilo. je bilo, da se je poročil z Meto. j Kar lepo mu je uredila pohištvo. Srečno in zadovoljno sta živela, sejala in žela. kopala in kosila, kakor je zahteval letni čas . . . Poletje se je nagibalo h koncu. Prišel Je čas, ko prejema tolsto listje duhanove rastline lahni zlati odsev, ko pokazuje possmične iolte proge, kidzorujy Mr. Butler, hišnega 919 No. Michigan Ave. POTREBUJEMO MOŠKE « . se "Laundry Washing" stroke vas naučimo, stalno delo pozneje. UNION LINEN CoM 4131 Ravenswood, blizo Irvmg $50.00 ZASTONJ AMWdCAW SOLDIERS Of THE FIRST ARMY captured by the Germans following their breakthrough in Bdgtam are marched past Nazi armored equipment heeding for the battlefront Note that the faces of the Ola have been blacked out from the picture by the army censors. This photo was taken from a roll of captured German film. This Is an offldal U. 8. Army Signal Corps Radlophoto. časih samo raztrgano oblačilo, utrujeno telo ln hudo nejevoljo —In nekoč o božiču celo prestreljeno levico! Kfeko je Meta vila roke! "Krogla bi te lahko zadela v prsi—ostala bi vdova, in otr($ bi ne bil videl rodnega očeta!" —To svarilo ln rana sta ga prisi lila, da je dalj časa ostal doma. In ko je pomladno solnce v ravnini sevalo na zelene, modre in bele slike cvetlic, je položila teta Jera Stipu nežno dete v naročje—ln on ni vedel, kaj početi ž njim. Smejal se je in rekel: "Prav tako veči, kakor galebi v ravnicah!" ... Dokler je trajal pomldHni in poletni čas, je bil Stipo dober in vesten Hišni gospodar; delal je kakor najumnejši kmet. Bavil se je največ s sadjarstvom in živinorejo. Bilo ga je veselje gledati, kadar je privezoval mlado drevje ali krmil živino; največ sreče pa je imel s čebelami, katere so bile tega leta posebno bogate. Ali toliko da je pospravil strd, toliko da je dozorelo grozdje in so padali orehi iz očrnele lupine, ga je obšel nemir, prav tako, k&kor pri pticah potovalkah doli ob Cetini. Doma mu ni bilo ostati; niti Meta, niti mali Ni-ko s črnimi svojimi očmi ga nista mogla obdržati na domu. Ostavil ju je in se odpravil na svoja skrita pota. Nekega večera, ko stopa iz Ne-retvine ravnine pri Mostaru po cesti, držeči na planjavo, kjer se razprostira širno "Mostarsko blato", ga slede turški zaptije. Ko vidi, da ni mogoče zbežati, spusti breme v globok prepad, kjer izvira med velikanskimi skalami potok Jasenica, in koraka nedolžno dalje. Primejo ga vendarle zaptije in ga vedo nazaj proti Mostaru. Takrat je bilo še jako nevarno, a]$o je kdo prišel v pest turškim stražnikom—dasi po nedolžnem. Stipo se je takoj odločil ufcečl in Je preudarjal, kal^o bi izvršil to namero. Ko torej o večernem* mraku pridejo do Huma, kjer ob peče-vitem obnožju šumi Neretva, skoči po bliskovito za pečino na bregu, sname odejo z rame, in predno poekačejo zaptije raz ko- nje, zavije težak kamen v obleko in ga vrže v vodo, da zašumi daleč naokrog; sam pa zleze pod izdolbeno pečino in se skrije. Meneč, da je skočil jetnik v ledeno reko in da zopet priplava na kopnino, teko zaptije, konje na vajetih za sabo vodeč, ob reki nizdol, in ko vidijo po stru gi plavajoče oblačilo, mislijo, da je ubegli Stipo za njim . . . Stipo pa zleze izpod skale in se odpravi v mesto. Mimo frančiškanskega samostana na drugi strani, ob Radobolje-potoku dospe proti večeru po temnih klancih zopet na oni kraj, kjer je pustil blago; najde ga nepoškodovano. Turki pa so ga bogve koliko časa iskali na Neretvinem bregu. Od livanske strani je Stipo nekdaj utihotapil blizu sto ok (oka —V/a kg) duhana, dasi je bil nekoliko dni prej naznanil, da pri nese ta in ta dan mnogo duhana preko meje. Seveda so prežali nanj, ali za man. Nakupil si je obilo mehurjev Te je napolnil z duhanom in jih tako dobro privezal ovcam, namenjenim za senjski sejem, da jih ni bilo mogoče zapaziti, ko so drugo jutro pognali goste črede ovac preko meje v Sen j. Pozneje se pripelje Stipo na vozu, polnem volne in surovih kož. Preiščejo mu voz do zadnjega žeblja, njega do skrajne niti, ali seveda ne dobe ničesar KAKO PRITI DOMOV Z Ekstra Red Points! Pomnil«, da n»Mlt Inno po-rabl|*n« m« «I I k m*ur|u. Dobltt boat* dva rda«l točki kol darilo m vaak funt. Spravila)!« porabi)«no «a Bolno ftontol I * Ko ao saatopnlkl volne oblaatl na povelje predsednika Rooaevolta aaeegll urad ln veletrgovino Montgomery Ward Co. v Chlcagu ao ■•bili proglas, katerega delavci te drušbe pridno Utaja. zabranjenega—na njem. "VidfcS; ni se ti posrečilo!" reče mu edep stražnikov ponosno. "Ej, kaj, saj še ni večer!" se nasmehne Stipo . . . (Dalje prihodnjič.) Ako mi poteste nekoga, ki ima karo na prodaj. Ali pa jaz k vašo karo in vam dam $50.00 tovini. PHONE SEEley 0607 Po 6. uri P. M. pa JUNiper 7Ji| 1 Ali ste naročeni na dnsvJ "Proevelo"? Podpirajte svoj 1* Razni mali oglasi POMIVALKE POSODE Stalno delo. Ob nedeljah in praznikih se ne dela. Oglasite se v Employment Office, 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO. State—Washington Hišnice 'Janitresses' za fina uradna poslopja. Na severni strani. Izvrstno delovno stanje. Ugodna transportacija. Vprašajte za Mr. Butler, hišnega nadzornika, 919 No. Michigan Ave. DELO DOBE hišnice t1ljr čiščenje Delovne ura od 5:30 popoldne do ure zveč«. Vojno nujna industrij«. Rabimo tudi . pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE pri: illinois bell telephone company "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, sngleikem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, uoljako delo prva mH Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2857-59 S. Lawndale Avenue • • Chicago 23. Ulla* TEL. ROCKWELL 4M« Po sklep« 12. redne konvencije se lahko naiett na Ust Prosvalo Is prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet člentry Is ene drušipe k eni naročnini. Liat Prosveta stane aa vse ene letno naročnine. Kei oa členi še plačalo .pri asesmanlu IU0 tednik. ae Jim to prišteje k naročnini. Tosifrtdaj * vzroka. rod da Je list predrag aa člana SlfPJ. Lisi Prdveta Je vila lasinins k gotovo Je v vsaVl družini nekdo. Id M red čtlal list vsak dan. Pojasnilo,-Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿Ud SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj 1W tednik, bode moral tleti član iz dotlčne družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tef« w stori, tedaj mora vpravništvo znižati datum sa to vsoto naročnika Cene Ustu Prosveta Jei Za Zorui. dršave ln Kanade NJI 1 tednik ln... t tednika ln * tednika in_________2^0 4 tednike ln___________120 I tednikov in______ali Ze Evropo Je. Za Chicago In okolico Je. 1 tednik «a........ I tednika In.______ S 4 tednike ln. 4 tednikov In. m - I» - 5.11 _ 3* 2.71 . Iii Izpolnile spodnji kupen, priložite potrebno vsoto denar)* Money Order v pismu ln si naročile Pros vele. list. U Je tak laatalae ~ - ^fj™ PROSVETA. SNPJ. 2SS7 So. Lawndale Ave. Chicago 24. 111. Priloženo potil jam naročnino sa liai Proevelo vsote I IVes lov ____________________ .jfcl. društve iL — Usta članov mo viÜsl#dn>k ln pripišite k moji naročnini od »oje druiine: