■ ' . ■ . II
Tanja Hohnec
MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR - ŠMARTNO NA POHORJU 1994
(3. - 10. 7. 1994)
Od 3. do 10. juliju je v Šmartnem na Pohorju potekal (letos že desetič) Mladinski raziskovalni tabor v okviru Gibanja znanost mladini. Udeležilo sega je 45 dijakov, ki so delali v sedmih skupinah.
Ietos .sem (po dolgoletnem mentorstvu Mojce Ranišak) .«prevzela mentorstvo etnološke skupine. Odločila sem se za temo, ki je privlačna in konkretna (materialna), s širokim spektrom terenskega dela in vizualnim rezultatom (razstava).
Po izkušnjah sodeč je na mladinskih raziskovalnih taborih potrebno posvetiti pozornost predvsem pedagoškemu delu z mladimi, ki ga dopolnjuje raziskovalno strokovno delo. Namen našega raziskovanja je bil torej tekstil v pohorski kmečki hiši, kar je k sodelovanju pritegnilo izključno žensko populacijo. Ko govorim o Pedagoškem delu, pri tem mislim na predstavitev etnologije in njenih metod, saj je bilo 2e ob seznanitvi jasno, da je predstava o stroki in načinu preučevanja in raziskovanja bolj meglena. Dekleta sem seznanila s temo in z razporedom tedenskega dela Ker so bile vse štiri na šmarskem taboru prvič, sem v okvir našega raziskovanja vključila tudi ekskurzije. ki niso bile odveč. Nasprotno, spoznala sem, da jih spotil tuja jo pri delu in kurioznem spoznavanju terena. Metode:
~ intervju z izdelanim vprašalnikom. - fotografiranje, " zapisovanje, snemanje,
i>elu smo začele v okviru mikroregije (Šmartno) in ga postopoma nadaljevale na makroravni (Majsterhaus, Kurja vas pri Treh kraljih; Kalše, Spodnje Prebukovje). Da smo prebile led, smo najprej obiskale že "preverjeno" Maroltovo domačijo v Šmartnem, kjer sem jih hkrati seznanila tudi z izrazom "etnološki spomenik" . Od tod dalje je delo potekalo P<> priporočilih pripovedovalcev.
Tekstil sem razdelila na več sklopov: rjuhe, prevleke za blazine, " brisače, " prte in prtiče, * zavese.
Zanimala nas je seveda starost, skušale smo poiskali Najstarejši kos tekstila, material, orna men tika, stopnja ''hranjenosti in njen namen, vzroki izginjanja lanenih l/delkov. Ker je bil cilj raziskave postavitev razstave, smo S1 zanimive primere izposojale. Pri pogovoru o tekstilu so s°govornikoin uhajale misli tudi na druga področja ysak-j- -'njega Življenja, Prav tako nadobudnim dijakinjam, kar je "'" nadvse ustrezno, saj smo se ia"ko izognile "nabi-inkiih" nagibom in se seznanile tudi s socialno kulturo.
Li?	S" x<"le,l"'ii!l': r'"" Mehk, Katarina ¿tehnik, dijakinji Gim-
-Je Šentvid. A ntta Pepelnik iti MaJaKodrič. dijakinji ptajske gimnazije.
Pa tudi časa je bilo dovolj, saj sem predvidela 4-5 obiskov dnevno, kar se je izkazalo za dokaj realno.
V tedriu dni smo obiskale 22 domačij in pridobile 51 kosov tekstila, ki ga glede na tkanino lahko razvrstimo od lana do umetnih, plastičnih mas (npr. namizni prti) Kot zanimivost naj povem, da je bil najstarejši lanen prt z rdeče-modro omamen ti ko iz leta 193? in je bil "že večkrat na razstavah". Ugotovile smo tudi razliko med pohorskimi in hrvaškimi [juhami.
Med vzroki za izginjanje lanenega tekstila so naslednji
-	adaptacije starih hiš in novogradnje,
-	posodabljanje gospodinjstev,
-	odnos starejša - mlajša generacija,
-	dotrajanost tekstila. Vzroki ohranitve:
-	dedovanje,
-	spomin na dogodek ali osebo (le v izjemnih primerih), Po prihodu s terena smo dnevno urejale zapiske in sproti
inventarizirale pridobljene predmete. (Seznanitev s primerom muzejske inventarizacije.) Uspelo nam je pridobiti I udi kolovrat, trlico, "korpe", lončeno skledo, kar je pripomoglo k boljši vizuainosli razstave.
Vsaka od udeleženk je izdelala koncept razstave, ki je vseboval izbiro prostora v šolski jedilnici (upoštevanje orientacije v prostoru), postavitev in opremljenost razstavnih eksponatov, ustrezno besedilo in slikovni material.
Delo sem zaradi različne intenzitete interesov morala nekoliko individualizirati, kar je pri večjem številu v skupini skorajda nujno. Pri sami izvedbi razstave so se pokazali tudi različni nagibi, oz. pravilno ali nepravilno razumevanje terenskega dela, npr. folkloristično izražanje ali "okraševanje".
Z. razstave ob zaključku tabora na Šmartnem na Pahorju 10. 7. 1994. (Fotoi: Tanja Hohnec)
Med ekskurzijami moram omeniti še ogled Štampohar-jevega in Smolarjevega mlina, ki sta uvrščena med etnološke spomenike, a neslavno propadata. Ogledale smo si še Bistriški grad z neustrezno razstavljeno Arkovo etnološko zbirko (ni je pač poslavljal etnolog!), KoČno (seznanitev s pojmom skansen ali muzej na prostem) in mimogrede še številne naravne znamenitosti (Črno jezero, Maroltovo jelko...)
Združile smo prijetno s koristnim, kar je zelo ustrezno načelo mladinskih raziskovalnih taborov. LITERATURA IN VIRI:
-	NARODNH tvzemue na Slovenskem, 'i. izd. (Zbrala in uredila Ne/i Niklsbacher-Iiregar). Ljubljana / 97-1.
-	RAMŠAK, Mojca, Etnološke raziskave. V: Mladinski raziskovalni tabor Šmartno 8K. Ljubljana 1988, str. 15-23.
ČASNIK SED 34/1994, št, 3
43