Zgodnja Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXIX. V Ljubljani 30. rožnika 1876. List 26. Slirsloielnica r Selcih tm €3 oren fsk eni. Naznanjeno bilo je po Danici, da se bo v osmini sv. Rešnjega Telesa obhajala v Selcih 4001etnica farnega obstanka. Naj tedaj bralci Daničini tudi zvedo, kako se je versila ta si >vesnost. Že priprave bile so velikanske; dekleta iz domače in sosednjih vasi so spletle venec, ki je pripet na okrog cerkve postavljene mlaje oklepal vso cerkev. Napravljeni bili so primerni napisi ob cerkvi in na oboku nad stopnjicami, ki peljejo proti cerkvi, mogočne zast&ve, papeževe in slovenske, so vihrale z zvonika in z visokih mlajev; vsa vas bila je okinčana in nekako prepletena s venci. V sredo popoldne ob štirih mogočen pok in grom možnarjev in lepo vbrani novi zvonovi, v spomin te aloveanosti napravljeni (vlil jih je g. Ignacij Hizer v dunajskem Novem mestu) oznanujejo ljudem delapust in začetek alovesnoati. Na večer bile ao slovesne litanije in pričeta prelepa alovesnost. Sv. Rešnjega Telesa dan je bila vdeležitev pri procesiji veliko obilniši, kakor je pri nas druge leta v navadi. Vodili so procesijo čast. gosp. o. Donat Suster, kapucin iz Loškega samostana, ki ao bili potem celi teden v Selcih in so neutrujeno delili zakrament sv. pokore ljudstvu, ki je v tej osmini kar vrelo k spovednicam in že ta dan bilo jih je pri sv. Obhajilu veliko več memo drugih let. Po dokončani IiroceBiji bila je tiha maša in ljudstvo se je veselo pre-čpe svečanosti razšlo na svoj dom, pa ne za dolgo. Popoldan so bile pete litanije z blagoslovoma, potem pa apovedovanje do večera. In to se je godilo vse dni od zgodnjega jutra do večera, kar priča nar bolj glasno to, da je pri tej svečanosti nad 3000 ljudi prejelo zakrament av. Rešnjega Telesa, česar bi se poprej nihče ne bil nadjal. Vsak, kdor je le mogel, je prišel, in res ginljivo bilo je viditi starčeka, ki že več lčt ni mogel od doma, zdaj pa se je dal pripeljati do cerkve, da bi ne zgrešil te slovesnosti. Pa ne samo selška mati fara, ampak tudi njene hčerke, vse tare v selški dolini, ker vse so se iz selške izcepile, vdeležile so se te svečanosti; prišle so namreč vsaka ob določenem dnevu ob desetih s procesijo pozdravit in obiskat svojo mater faro. Selška duhovščina in farmani šli 80 vselej do gotovega kraja tem procesijam naproti z banderi, in so jih spremili med strelom in zvonenjem v cerkev, kjer so se opravile molitve za svete odpustke, potem je bila slovesnosti primčrna pridiga in peta sv. maša. V petek prišla je st-lenarska, v saboto dražgoška, v ponedeljek zaliloška, v torek bukovška, v sredo so riška, v četertek pa železniška fara s procesijo. Vse ao se vdeležile v obilnem številu, in ker se Cerkvi tako rado očita, da se njenih slovesnost vdeležuje le bolj ženski spol, naj tudi opomnim, da tu moški spol za ženskim ni ostal, ne pri procesijah, ne pri prejemanji ss. zakramentov. PoBebno velika je bila procesija zadnjega dnč, ko bo se tudi domači farmani zbrali v obilnem številu in šli naproti z duhovščino dolgi železniški procesiji, ktero so prepevaje litanije spremili v cerkev, ki je bila že o prihodu procesije skoraj natlačena. Po molitvah za odpustke stopijo v. č. g. dekan na prižnico in v izverstnem govoru razkladajo zbranemu ljudstvu visoki pomem svečanosti, ki se je te dni godila in ae ima zda) skleniti, ter opomijo poslušalce, naj bodo stanovitni v sklepih, ki so jih delali v tem svetem času. Potem so imeli g. dekan slovesno sv. mašo in po masi zahvaljeno pesem. S tem je bila dokončana prelepa svečanost. Da bi tudi mertvih ne pozabili, se je sklenilo, da se opravi 28. t. m. duhovno opravilo za vse tiste, ki počivajo na selškem pokopališu, in verni oo bili povabljeni , ter so se tudi ta dan zbrali v obilnem številu in so molili za svoje ranjce prednike. Slovesnost se je ves čas veršila v naj lepšem redu, daairavno je bilo ljudstva dan na dan toliko, da ga še ne pomnijo toliko. Vea čaa je vladala nekaka čudno-sveta tihota, kar zopet jasno priča, da ima ljudstvo ie zmčraj živo vero in veselje nad cerkvenimi zveličavnimi opravili, dasiravno lažiliberalizem tudi to studi in tare. Ker so pa k slovesnosti veliko pripomogli čversti govori gg. pridigarjev, bodi V8im gospodom, ki so slovesnost poveličevali s svojimi govori ali kakor si bodi, očitno zahvala izrečena, kakor zlasti tudi sosednjim gospodom , ki so zbirali avoje blage ovčice okrog sebe in jih vodili v častitljivih procesijah k tej slovesnosti, ter so b tim svečanost mogočno povzdigovali. Posebna zahvala gre č. g. P. Donatu, ki so tako neutrudljivo delali v 8povednici. Vsa hvala pa verlemu gosp. župniku, začetniku in voditelju te aloveanosti. Bog vsim poplačaj in poverni ves njih trud! Hvala vsim selškim faranom, ki ao s prostovoljnimi darovi napravili neminljiv spomin te slovesnosti, namreč nove zvonove, ki bodo še poznim rodovom naznanjali njihovo gorečnost za čast Božjo. Vbrani so zvonovi v H-dur in tehtajo 4597 5 Kilogramov. Bog daj, da bi ta alovesnost obrodila obilno duhovnega sadu, ki edini ima vrednost za večnost. Ver kr eno premoženje. (Konec.) X. Drugi oporek ali protest zoper bogoskrunsko ropanje cerkvene ali papeževe dežele in Rima. 1. /vstran cerkvene aii papeževe dežele je bilo že zgorej II. '/) omenjeno, da je po Božji previdnosti in po tako poštenem in pravičnem načinu papežem v oblast prišla, da ne terpi nobenega pretresavanja ali diskusije, in fia »e nobeno cesarstvo ali kraljestvo z njo meri:i ne more. Cesar Konstantin Veliki je prostovoljno svoj cesarski seuež v Carigrad prestavil; Riin z okolico vred pa papežu prepustil, da bi papeži imeli veči čast in veljavo, bolj prhate roke, in zavoljo tega pa zavolj daljave se za Italijo kaj več ni menil. Ko so ae jele p-uje divje ljudstva, kot Huni, Lon-gobardi, Vandali v Italijo vrivati in vsilovati, so se jim pa;.-« ž. ne toliko z orožjem kot veliko bolj s svojo veljavo, zgovornostjo in serčnostjo ustavljali in jih odvra-čevali. M raljar.i in Italijani so jih zategadelj iz hvaležnosti za svoje vladarje in kralje izvoliti, iu starodavni keršanski kralji in cesarji so jih za take spoznavali, ter jih pri napadih branili, kot n. pr. Karol Martel, Pipin leta 7.V>, cesar Rud lf leta 1279, Dunajski kongres 9. junija 1*15. Puntarske karbonarje so leta 1822 katoliški Avstrijani ukrotili. Punt ali revolucijo leta 1848 s** katoliški Francozi v K mu zaterli in sv. Očetu Piju IX 12. april* Rim in dežele nazaj dali in varo- vali do 1. 1* 9. Tako so katoličani skoz več kot 10 ) let spoznali za stojo dolžnost, papeževo deželo kot svojo lastnino braniti. 2. Kavno tako je tudi sedanje mesto Ilim lastnina papežev in vsih katoličauov. Zakaj papeži in katoličani so pozidali s« dar. je mesto Rim, središče vsega katoli-štva, na raz.alinah nekdanjega poganske/za Kima. Papeži in katoličani so postavili pet patrijarhalskih cerkev v Rimu. Na grobu sv. Petra, in na grobu sv. Pavla je bil že papež Ar.aklet naredil kapelici, ktere je cesar Konštantin v cerkvi prezidal. Sedanje velikanske bazilike a.i cerkve sv. Petra na Vatikanu in 6v. Pavla pri Osti j i v cerkev sv. Petra gre lahko do 60.000 ljudi in v cerkev sv Pavla pa do o5.0< »0 1 udi) so papeži s pripomoči > doneskov kat ličanov vosoljnega sveta v pozne-jih letih tako krasno prestrojili iu olepšali. Cerkev sv. Pavia je bila 17. julija 1žje besede pastirovati, pasti; tako imajo tudi oblast niki z železnim žezlom vnanjega reda in postavodaje k produ Cerkve, od Boga poklic, oblast in dolžnost hudo zavračevati in dobro pospeševati. 2. Skorej vse evropejske v!ade so slovesno obljubile, zagotovile ali garantirale sv. Očetu posestva, samo-stalnost in nenavezano3t (neodvisnost), naj so u.ož-be-seda v svoj lastni prid in dobiček, da ne pripustijo tako očitne in >pijoče krivice, ki so jo storili judje in mavtarji sv. Očetu. Sicer same sebi priznajo, poterdijo in podpišejo j)og»n. „Ce namreč judje in mavtarji nad srovim lesom to d^iajo, kaj se bo pa godilo nad suhim'' (Luk. 2-3, 31). ,,Ce se pri hiši božji prične, kakoš^n bo pa konec tistih, ki ne verujejo." (1. Petr. 4, 17.) Mi katoličani moramo tedaj vlade in gosposke njih poklica, obljub in dolžnost postavno spominjati; pa tudi sami moramo s prošnjami, solzami, zatajevanjem, miloš-njami, s spokornimi in d.ugimi dobrimi deli 6\etega Očeta v njih britkostih in terpljenji podpirati, tolažiti in neprenehoma za-nje moliti po zgledu f ervih kristja nov, o kterih apostoljsko djanje (12, 5) dopoveduje:Peter je bil sicer zapert v ječo ; Cerkev pa je zanj neprere borna molila", in uslišani bomo. Zmaga bo naša. Tako smo v desetih oddelkih vidili: 1. kaj je cerkveno premoženje; 2. kako je prišla Cerkev k premoženju; 3. kaj je naman cerkvenega premoženja: 4. k je lastnik tega premoženja; 5. kdo oskerbnik; (i. kolika hudobija je ropanje cerkvenega premoženja; 7. kako vse to ropanje nima nič teka za krivičnike in za nikoga ne; 8. primerili smo cerkveno premoženje in njegovo prid«>bljenje z drugotnim premoženjem; 9. in 10. naznanili smo dve oporeki zoper grabljenje cerkvenega premoženja. To pa naj si premišljajo veliki in tudi manjši tatovi, roparji in vsakteri, ki kakor si bodi segajo ali so kdaj segali v cerkveno premoženje, ter naj popravljajo, pokoro delajo, dokler je čas! Hvaljen bodi Jezus Kristus! Janez KlapŠič. Pomoč e k r korenhU pijančevanja se orfrafiili. Namesto da bi danes spisek o žganju nadaljevali, podamo nauk, kako se mora pijanec zanesljivo ostudnega pijančevanja odvaditi. Ta spis imamo iz rok moža, ki mu mora vsak verjeti, tudi pijanec; naj ga toraj bere vsak, če tudi ni ravno pijanec, pojedavec („žeruh" nočem reči, je gerdo), sladkosnedež, polizek, ali kaj podobuega. Ko bi vedili, kdo je to pisal, bi brali spis tudi taki, ki sicer „Danice" ne bero. Pisan ni le za vsakdanje ljudi, ampak zlasti tudi za take, ki so kaj študirali in kaj poskusili na svetu, kakor pisavec. Piše pa in pravi: Kdor me je poprej poznal, se utegne še spominjati, da sem bil prisežen sovražnik pijancev (hoče reči, pijančevanja) in sem velikrat in ojstro obravnaval to tvarino. Takrat pa še nisem poznal nespodmakijivega pomočka »oper to pregreho. Nrava (moral) uči, da taki strastni pijanci se morajo varovati bližnje priložnosti, to je, kerčme, kjer se opajajo, ali žganjarijo zapustiti, ali lastnemu točenju se odpovedati, ali ključ k pijači is r6k dati. Kdor to stori, ta kaže, da ima resno voljo poboljšati se. Pri komur se to pogreša, nima resnične volje za poboljeanje, brez česar pa ee nikakor ne more dobra spoved opraviti. Previdil sem pa, da zapušenje bližnje priložnosti ni še pomoček prav iz korenine. Zakaj revež človek vpije: „Kako si bom žejo pogasil? Zgorel bom; vse jetra so mi suhe". Verjamem, da je taka pri marsikte-rem pijancu, zlasti pri pivolokarjih; žeja je res hada, jetra zijajo vedno po pijači, kakor ledina, ki je razpo-kana od suše. (Iz tega že vidite, da pisavec ve nekaj več ko hruške peč'.) Ne včm bolj nespodmakijivega pomočka, kakor tega, da se vari tega, kar nezmerno žejo dela. Kdor vedno derva meče na ogenj, ta hoče da naj vedno gorf. Pametniše je imeti dobro, previdno in zvesto varstvo zoper ogenj, kakor veliko prav dobrih gasilnic. Bolj pametno, da požare odvračaš, kakor pa da vnemarno pustiš goreti ali celo sam zažigaš zato, da bi potem pridno gasil. — Kaj pa počenja o pijanci? Vsak dan nosijo derva na ogen], sami zažigajo, potlej pa kriče, da naj se gasi s tekočino, ki jim je tolikanj draga. Znano je, da pivci nimajo radi neslanih, sladkih, nemočnih reči. Kar jedo, hočejo imeti dobro osoljeno, močno ostupano, io sploh ostro ujedljivo, slanice, star sir, paprika-gulaš, Čebuljo, hudo opoprane klobase, gnjat, kerpko zabeljene reci, to je po njih slasti (pravijo: „na to se da piti"): nasprotno se jim zdi plevko, zoperno, — mleko, sadje in enake reči niso za njih želodec. Kavno tiste ostre, presoljene reči pa jim delajo žejo. Druga napačna je t«, ker po napravljeni žeji zopet vživajo močnih in draživnih reči, da bi si žejo pogasili. Vse žganjske (alkoholne) in „špiritusne" pijače delajo vročino in žejo, in kolikor več tega vžiješ, toliko veči je zm-.tranja vročina in suhota, torej žeja. Povej, ali nimaš tisti dan po pijanosti nar hujši žeje? Pri olu (pivi) razun alkohol-a k žeji pripomore še klejati smolevec (gummiharz), ki je v hmelju, zlasti ako je ol močno hmeljat, kakor ravno terdovratni pijanci radi imajo. Da takim , „stariin" ali vsakdanjim gostom napravijo pivo „pitno" (suffig), marsikteri pivovari imajo hmeljno tiskal-nico, ter z močnim „prešanjem" tudi smolevec ali klej-nost iz hmelja izžemajo, ki se tedaj zedinja s pivo. To pa je dobiček za pivovare, ker z malo hmelja narede veliko ola, in to ravno taki pivci radi imajo. Toda prav ta smolevec (gummiharz) dela vročino in sušo, vrenje kervi in žejo po noči, slednjič pri zbujenji pa omotico. Ali ne veš, kako vsak, ki je veliko pive pil, drugo noč po verču z vodo sega? Ali ni slehernemu znano, da pivci imajo drugi dan rudeče obraze, ali saj goreče oči, namreč zarad notranje vročine in kipeče kervi? Vender kaj počn6 pravi pijanci, tako imenovani vsakdanji gosti? Da bi si ogenj pogasili, v jutru namesto h kosilcu (zajuterku) hite v pivnico k vinu ali olu, zopet olje v ogenj vlivajo, da bi si „neukrotljivo" žejo pogasili. Tako se neprenehoma vertijo v tem goljufljivem kolobaru — circulus vitiosus, dokler med samim in ved-nim gašenjem ne zgorijo. Ne more se človek dosti preČuditi, da naj več ljudi živi tako vnemarno in brez pomislika, in še tistih reči ne poznajo, ki jih vsak dan vživajo. Med 100 pivo-pivci jih komaj pčt vč kaj več kot to, da ol se dela iz hmelja in slada (molcaj. Tudi silni pivopivci imajo to vražo, da moč piva se spoznava iz obilnih pen, in pa iz tega, če hudo omotico dela. Vender je vse kaj dru- zega. Pene izvirajo iz grenine (grenčeca), ki je v hmelju in se imenuje tudi mijlec (seifengeist), ker primešan tekočini dela pene kakor mijlec (sopunec). Hmelj sploh in njegova grenina posebej pa nima v sebi prav nič redivnega ali tečnega in poživnega (krepivnega). Še manj tečnega ima pa smolevec v hmelju; ima le omotičnost. Kar je v hmelju dobrodevnega (prijetnega), je hlipno ali eterično olje hmeljnega praha in daje pivu prijetnost, aroma, pa ne moči. Tečnost, živnost in krepivnost ola (piva) je zgolj v sladu ali olovi začimbi. Toda kolikor več sladkornine (cukrenine) od olove začimbe preide v alkohol ali špiritus, toliko več redivne moči zgubi in toliko več opojljive (omotične) moči dobi. In lejte, po ti opojljivi moči naj več pivcev c» r i moč ^do-broto) ola: to pa je tretja, velika zmota. Če se hudo ne pčni, če krepko nosa ne pikne in hitro ne opoji, pa pravijo, da nima nič moči. Havn«» premedeni pivopivci, naj si so že vsi vsakdan ji gosti d ornega pivarja v Mo-nakovem, ali ljubivci močnih „porter ale- in stout-volov" iz pivovarne Parclay-a in tovarštva v Londonu, ne morejo zapopasti, da kineški puharji makovca (opium-a) še ne vedo, da opiuao ne daje moči, ampak ie omoti, in da opojenje ni moč, ampak slabota. Med lčkarjem pilzenskega ali angleškega „ale-vola", ako njegovemu opojljivemu alkoholu moč pripisuje, in med kineškim puharjem makovca ne nahajam velikega razločka. Kar velja o pivu, olu, mora še v veliko veči meri veljati o žganju, raki ji, „šnopsu". Toda skorej bi bil zašel od svoje naloge. Kdor se tedaj hote žeje v korenini znebiti, se mora tudi močnih (žganih, omotičnih) pijač zderževati. zlasti žganja, močno grenkih cl«»v, tudi še zelo alkoholnatih vin. Ak > človek ni žej:n, potlej tudi skušnjava do pitja ni več tako velika, pitje mu bode kmali celo pokora. (Konec prih.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Tridesetletnica in Pijero djanjtrrp-Ijenje, zasluge, krona. Izročen spis.j Z veseijem smo praznovali 16. rožnika papeževo 301etnic>, za ves katoliški svet tako pomenljivi dan. Ljudstvo se ga je obilno vdeleževalo ne le s tem, da je pri ss. mašah goreče molilo za starega papeža k nebeškemu papež i, ampak tudi še posebno s tem, da je bilo po navodu gg. dušnih pastirjev toliko bv. obhajil darovanih za sv. Očeta. Posebno ginljivo je pa bilo, ko se je po raznih cerkvah pela za sv. Očeta zahvalna pesem, ktera se je ta dan iz ust in sere toliko milijonov katoličanov izlijala proti nebesom. Z našo hvalo in zahvalo so bili gotovo združeni tudi nebeščani; gotovo so takrat japonski mučeniki in vsi drugi od Pija IX med svetnike prišteti Bogu hvalo peli, da so jih naš sv. Oče v tako čast povzdignili; enako je bilo z našo hvalo združenih toliko drugih v duhu svetosti iz tega sveta ločenih duš, zavolj kterih oblaževanja so se dotične prošnje nekaj vložile, nekaj že osnovale, n. pr.: č. Klemen Hofoauer, Marija Kristina, Katarina Emerih, Janez Berhmans, Janez Marija Vijane in drugi; vsi leti so gotovo I»«'ga hvaliti, da je svoji Cerkvi dal takega namestnika, ki sam sveto živi, druge k svetosti napeljuje, svojim vernim pa v n vih svetnikih daje toliko pripomočkov. Ali r.' morajo take misli vsakega katoličana ginitiV Ali ne bo vsak vec.ik Boga hvalil, da je v sedanjih razbur/euli časih t »ko čveratega poglavarja postavil? Ali ga ne bo profil. ua bi ga toliko časa ohranil, dokler ne bo Cerkev zm.^-ila, in da potem s celo sebi zročeno čedo večr.o ži'- !/*n je doseže ? Naj nas ne zavira ▼ vdanosti do sv. Očeta, in v zahvali proti Bogu misel in pogled, da vidimo Pija IX v ječi in oropanega; tudi drugi papeži so bili že vsega oropani, in pahnjeni v ječo, is ktere so bili pa zopet sijajno postavljeni v prešnje posestvo in na sv. prestol. To se je vidilo v srednjem veku, v preteklih stoletjih, in potem v našem, — in kdo ve, kaj bo se v prihodnje? Naši zanamci bodo obhajali 19. stoletnico mučenistva sv. Petra, kakor smo mi 1867 obhajali 18. stoletnico, pa nikoli ne bodo obhajali spominice ali stoletnice propada rimskega Prestola, kakor mi ravno letos obhajamo 14. stoletnico propada rimskega cesarstva. Videl sem pred nekoliko leti na Velikonoč v Rimu sv. Očeta s „tijaro" na glavi prinesti v cerkev sv. Petra na nosilnem prestolu (sedia portatoria); duhovne opravila začenši so tijaro z glave vzeli in jo z mitro zamenjali, kajti tijara je tudi znamnje kneza, vladarja. Se vč, da zdaj več ne rabijo trojno opasane tijare, ker se kot knez ne prikazujeju več slovesno. so jim sovražniki to krono z glave stergali, jim pa ne morejo stergati, tudi le začasno ne, druge tijare, o kteri je pisano: „Corona aurea super caput ejus, — expressa signo sanctitatis, — gloria bonoris et opus fortitudinis" — ,.zlata krona je na njegovi glavi, ki je olepšana z znamnjem svetosti, s slavo in častjo, delo serčnosti." Te besede Cerkev rabi, ko v duhovnih urah preslavlja mu-čenike, in tudi sedanjemu sv. Očetu kaj dobro pristujejo! ,,Kroua svetosti": prijeten duh Pijeve čednosti je njihove lastne sovražnike navdušil, kteri so večkrat spoznali, da *o bili premagani od Pijeve ljubeznjivosti, krotkosti in pohlevnosti. Njihovo serce je odperto vsakemu nesrečnemu; za vsacega imajo zdravilno ali vsaj hladilno mazilo, in večkrat uslišana molitev razodeva njih svetost. Preganjani in zaničevani ne poznajo dru-zega maščevanja kakor molitev. Koliko si prizadevajo za razširjanje kraljestva Božjega, pričuje toliko pod njihovim slavnim papeževanjem novopostavljenih misi-jonov, toliki raznim bratovšinam podeljeni odpustki, pomnoženje itd. pobožnosti do presv. Jezusovega Serca, počeševanje Marije Device in sv. Jožeta. Poleg svetosti se v njihovi kroni lesketi starost ali „slava časti". O častitljiva starost, od čednosti in zaslug obtežena, vedno čveteča in čversta! Njihov prijetni glas po prostorni dvorani krepko doni, da več 1000 poslušalcev nobene besede ne presliši. S 84 leti življenj, s križi, grenkostmi, in nadlogami prepreženega, vender z neutrudnjivo skerbjo vsak dan zveršujejo težavne opravila vesoljne Cerkve; od teže Ičt tlačeni, vender druge s tolaživnimi besedami omlajujejo. Škofje, misijonarji in verniki zatekajo se k njim iskat svčta, P merjenja in vodila. Sv. Oče najdejo čas za slehernega, ač smejo reči: „vsem sem vse postal". Krona svetosti in starosti dobiva naj bolj živo sijanje od zvezde mučeništva, z nadčloveško serčnostjo prenašanega: „opus fortitudinis". Pij so živa podoba nebeškega papeža in kralja, Jezusa Kristusa, kteremu je bila judovska hudobija strašansko krono na glavo posadila: tudi Pij IX so venčani s ternjevo krono, od nehvaležnih sinov spleteno. Preteklo je že mnogo lčt, odkar so sinovi pričeli vojsko z nar boljšim Očetom; hudobneži so poskusili vse pota, da bi njih stanovitnost omajali. Nespametni! llotli so jih narediti za izdajavca svetih postav, za oskrunjevavca pravice, za prijatla rogo-vilstva. Pij IX se jim niso mogli ukloniti, niso jim pri-jenjali. Kovarstvo etopivši skoz Pijeve vrata je moralo reči: S kanonami smo prederli v papeževo mesto, ker je nam vse pritiskanje na njihove serce spodletelo. Sv. Oče stoje serčni in neprestrašljivi, kakor nepremagljiva skala v navalih viharjev. Pij IX sijajno zmaguje, in ternjeva krona, s ktero je venčan, našo ljubezen in spo- štovanje še bolj pomnožuje. Rovsrstvo hoče s svojim peklenskim početjem sinove od Očeta odtergati. Nikakor ne ! Vezi nase vdanosti ne bo nobeden raztergal. Iz Mengša, 23. rožnika. Milostljivi gospod knez in škof Janez Krizostom so o svojem kanoniškem obhodu obiskali tudi spoštovano Mengisko veliko faro. Veliko let že je minulo, odkar je bilo pri nas zadnje birmanje; zato pa je bilo veselje tudi splošno, ko smo zvedeli, da bomo imeli letos sv. birmo. V sredo, sv. Alojzija dan, zjutraj so se pripeljali milostljivi knezo-škof v Mengeš in bili so prav slovesno sprejeti. Gospod fajmošter, župan z več druzimi spoštovanimi teržani so se jim peljali pred Terzin naproti ; slavolok s primeznim napisom je pozdravljal ondi višjega pastirja. Med zvonenjem in močnim streljanjem so se peljali proti Mengšu. Pred tergom stala sta visoka obeliska, prav umetno z mahom do verha obložena, z berš-linom, zastavami in škofovim gerbom prav okusno ozalj-šana; malo dalje visoki smreki sklenjeni s krasnim vencem z napisom: „Fara vsa se dans raduje, — Škofa svoj*ga pozdravljuje". Pot je bila obsajena z zelenimi vejami in mlaji z zastavami do slavoloka malo pred cerkvijo. Bil je slavolok bogato okinčan z raznimi zastavami in znamnji nar višje duhovske Časti, s tijaro in križem, mitro in palico v lepem razverstenji. Posebno bogato okinčanje z zastavami i. t. d. je bilo okrog cerkve. Tu so mil. knezo-škof šli med obilno množico raz-verstenih ljudi in med šolsko mladino, ktera je ob cerkvi stala v špalirji z zelenimi vejami in šopki v rokah, do velicih cerkvenih vrat, kjer jih je zbrana duhovsina — bilo je 25 gospodov — po cerkvenem obredniku prav spoštljivo sprejela. Duhovno opravilo je pri naj lepšem vremenu ter-pelo od devetih do poli-dveh. Med sv. mašo je bilo nad 700 vernikov obojega spola in vsake starosti pri sv. Obhajilu. Posebno spodbudno in ginljivo je bilo, da so imeli pri tej slovesnosti tudi pervo sv. Obhajilo otroci, ki bodo gotovo pomnili tega dneva, lepih besed, ki so jim jih milostni škof govorili s prižnice, in skerbno hranili podobice, ki so jih jim delili po službi Božji. Bilo je birmancev 408. Obiskali so mil. škof tudi šolo, kjer sta bila naša prijazna gg. učitelja zbrala šolsko mladež. Pri kosilu je bilo 31 gostov, duhovnih in svetnih, med njimi c. kr. okrajoi glavar Kamniški. Mnoge napitnice so se verstile. O poli sedmih zvečer so se mil. knezo-škof odpeljali skoz Goričico, kjer so tudi cerkev obiskali, dalje v Dob. Ix Šentvida pri Zatičini. Večkrat bilo je slišati is Šentvida, kako slovesno obhajajo farmani slavne dneve is življenja sv. Očeta. Posebno veličastno pa so obhajali obletnico tridesetletnega naj vi&ega pastirovanja Pija IX. V saboto zvečer o '/^lO se iz lin kaj lepo razsvit-Ijenega turna farne cerkve zasliši veličastno zvonenje in kakor odjek se z 20 poddružnic, ki so razstavljene po hribih in dolih v mirni noči razlega povsod zvonenje. Na pogorji v polokrogu pa se zasvetijo velikanski kresovi, in v trenutku bila je tudi vsa vas, vsa fara razsvetljena, vsaka hišica v fari pokazati je hotela veselje nad nezaslišano dogodbo. Tudi po oknih nar manjših hišic so si lučice radovanja in sinovske ljubezni nasproti migljale. Velika množica ljudstva se je po ulicah vsa vesela sprehajala in ogledovala zlasti nektere prav okusno ozaljšane okna, — vladala je po fari neka slovesna tihota. Nar bolj ginljivo pa je bilo to, da v odperto po vsih oknih razsvitljeno cerkvo dohajala je truma za trumo ter so pred svetim Reanjim Telesom opravljale goreče molitve za blagor sv. Očeta. Res, šentviški farmani so zopet sijajno pokazali po?ebno vdanost do sv.-Očeta, pa ne samo to, ampak pokazali so tudi, da sto- jijo na neki višji stopinji omike in izobraženosti; ker ljudstvo, ktero ve ceniti in slaviti take dogodbe, ka-koršna je 301etnica rimskega papeža, že razodeva višjo duhovno izobraženost. Bii je tudi telegram, razodevajoč sjnovsko ljubezen in serčno vdanost, odposlan v Rim. Čast verlim Šentvidcem! Dospel je tudi že prav prijazen odgovor z blagoslovom sv. Očeta. Iz Štaj&rskega, 15. rožn. — ,,Slov. Gospodar" je pisal, kako bi se jugoslovanom pomagalo z denarom. Jaz naj pa omenim neko drugo pomoč. Bratovšina sv. Cirila in Metoda se vse premalo razširja in ljudem priporoča po naših slovenskih farah; vsako leto večkrat bi se to imelo ljudstvu goreče priporočati, vabiti jih k pristopu, razlagati pravi pomen te bratovšine. Ljudstvo rado vboga, ako se mu le razumno dopove, lepo, spodbudno na serce govori, kako bi tudi lahko z molitvijo našim bratom Slovanom pomagali do boljše omike ako se razširja zedinjevanje 8 sv. katoliško Cerkvijo. Tisuče in tisuče udov bi se še lahko dobilo, če le duhovni hočejo. Po nekih farah še prav malo vejo za to bratov-šino, od rajnega nam nepozabljivega Slomšeka začeto in priporočevano vsim gospodom duhovnom, da naj jo ljudstvu slovesno razlagajo in razširjajo. Posebno ob Času 9. sušca je za to še bolj prilika. Lahko se mnogi izgovarjajo da ne morejo z denarom pomagati; molitev pa lahko opravlja vsak. Združeno in prav zvesto, goreče molimo, kar so naa Slomšek prosili: da bi se vsi raz-kolniki povernili v naročje matere sv. katoliške Cerkve. Posebno zdaj nam je še bolj treba moliti, ko je huda borba in velike nevarnosti za naše slovanske brate. Slovenci vsi na noge, staro in mlado v bratovšino sv. Cirila in Metoda, ca bomo pomagali saj z molitvijo! Sej mi katoličani vemo, da reve na Jugu so kazen za raz-kolništvo. Podpirajmo, zedinovanje s pravo Cerkvijo, tako jim pomagamo tudi iz časnih nadlčg. Pa tudi bratovšina „Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca" se po naših krajih premalo razširja. Če se je enkrat povedalo, še ni dosti; treba je večkrat ljudstvo k temu glasno opominjati, pomen bratovšine razlagati itd. Tudi ta bratovšina lahko veliko pomaga zapušenim, zatiranim kriatjanom Slovanom z molitvijo. Naj mogočnejši je le-td bratovšina; kajti Jezusovo pre-sveto Serce vse premore, in Marija od Njega lahko vse izprosi. V kratkem čaau se je brezštevilno dobrot in pomoči prejelo v dušnih in telesnih zadevah skoz to bratovščino. Naj bi bile vse fare zapisane v to mogočno družbo „Naše ljube Gospč presvetega Jezusovega Serca". Ali kaj bi tudi pomagalo v bratovšinah biti zapisan , pa vse dolžnosti mlačno, prav slabo opravljati; v bratovšini biti, pa gerdo, pohujšljivo živeti? Goreče, natančno spolnujmo bratovske dolžnosti v milosti Božji bivajoči; tedaj bodo naše molitve uslišane. To voši in želi Rodoljub. Iz Bočna, 24. rožnika. Gotovo bo zanimivalo moje slovenske rojake, ako jim kratko popišem, kako se je 23. t. m. v Bocnu, mestu v južnih Tirolah, slovilo po-novljenje obljube k sv. Sercu Jezusovemu. Akoravno so se tukajšne liberalne muhe, ktere kakor poveod po mestih, tudi tukaj životarijo, jako trudile, da bi se opustilo okinčanje mesta in druge naprave v čast in slavo Božjo, da bi tako mesto ne izgubilo liberalnega značaja, spodletelo jim je za zdaj vendar le zopet, in na durih prostozidarske lože je nabita zopet ena blamaža več. Ljudstvo goratih Tirol se ne da oplašiti, kadar gre za čast iu slavo Božjo. Mestni magistrat je v posebnem oklicu naznanil, da se mora razsvitljenje mesta opustiti in ravno tako enake druge naprave, ktere bi na to merile; in to vse zarad nevarnosti — ognja!! Prepovedale bi se bile še druge reči, n. pr. streljanje, zažiganje kresov po hribih, velikanska procesija po mestnih ulicah; toda, hvala Bogu! tako daleč ne seže roka naših liberalnih mestnih očetov. Sapienti sat. — Ze na večer pred veličastnim praznikom je bilo mesto krasno okinčano. Kamor koli je seglo oko, povsod so vihrale rumeno-bele in belo-rudeče zastave 8 podobami sv. Serca Jezusovega. Hiše so bile z venci in zelenimi vejami ozališane. Transparenti z navdušenimi napisi av. Očetu papežu Piju IX, in edinosti sv. vere so se jako lepo izjemali na lepo okinčanih oknih. Med drugim mi je jako dopadel transparent s sledečim nemškim napisom: „ErItve, kolikor mu bo previdnost B-ž;a doiu;st:'a — požerl svoje lastne sužnje, potem pa pojde pot V3ih tiranov ubczega človeštva, ki so kili in jih ni več. h Rima se naznanuje v „Unita", da sv. Oče so v dnevih svoje tridesetletnice sprejemali mnoge poslanstva. Papež so popolnoma zdravi in v svojem obličji razodevajo dobrovoljno vdanost svetnikov. Žalostne dogodbe jih ne morejo potreti in žaljenja ne utruditi. Šestletna ječa ni prav nič zatemnila njih živega upanja, kt*ro )im je sijalo perve dni, ko je bil Rim napaden. Med viharnimi dogodbami in strahotnimi prizori, ki si krog njih nasledvajo, so neomahljivi v avojfm zaupanji na Boga. Med crugimi ostudnostmi morajo viditi Pij IX, da gra bi j i va roka je segla tudi v kolegijo nemško oger-sko, angleško, irsko in škotsko, ki so dozdaj mislili, da jih bodo ko inoatranske zmožni oteti splošnjega razdja-nja; toda liberalizem hoče vse svoje kremplje pokazati in jih zasaditi do kosti v Cerkev Gospodovo. ,,To je njih ura in oblast temdte." Pa vender hočejo biti ,,luč-njaki4'! Ravno 16. rožnika, v dan papeževe 301etnice, je boje Depretisov organ „Dirittou rekel, „akoravno omenjene kolegije (vstavi) imajo inostranske imena, so vender vstale v Rimu kakor vse druge v čast in slavo katoliške Cerkve in z denari zvestih vernikov". Ali hočete se bolj poštenega modrovanja? Tedaj: naprave, vstanovljene z denari vernikov, so po liberalni pravici in logiki lastina b r e z v e r n i k o v ! Kdor pri takem počenjanji ostane še slep, za njega blezo zdravja več ni. Drobne novice. Ruski vradni časniki neprenehoma prav hudo pišejo zop-r Anglijo. — Prefekt v Pader-bornu )e 16. rožnika, o tridesetletnici papeževi, prepovedal kincati tudi celo notranje dv< re pri hišah! Aii ni smešen taki „liberalni strah * pred starčkom Pijem IX? — Iz Ems-a, kjer je bil poliški shod, se sliši v London, da vlade namerjajo ostati le gledavke tega, kar se bo godilo med Turčijo in njenimi podložniki. — ,,Times" naznanujejo, da po nekterih krajih v Indiji je neslišano hudo zrojila kuga. — Pri preiskovanji narodne banke v Sirakuzi so spazili pogrešek 1,200.000 (reci: milijon dve 8to tisuč) lir! O karbonarska Italija, kako sama sebe tepeš! — V Palermi, piše „Gazz. di Palermo", je pri učenem zboru (Corpo seient.fico) edeo služabnikov, raznašavec, kreditne pisma kazil in tako si prisleparil in nakradel čez 8000 lir. Ni čudo; sej pri gospodih liberalcih le taki služabniki kaj veljajo, ki so brez vere, kakor oni sami! — V Cavalselle-u in Pancingu na Laškem se je prikazala nova neznana bolezen, ki zlasti mlade ljudi v malo urah pograbi. Popolnoma zdrava deklica gre sestri po duhovna; niste pretekli dve uri, je bila že ona sama mertva, stara še le 22 let. Nobena do sedaj napadenih ni imela Čez 23 Ičt. — , Sentinella Bresciana" piše, da v „Tre Ponti" v Lombardiji sta dva človeka pri belem dnevu napadla gospoda, ki je bil na vozu, in sta ga oropala, čeravno so *e od obeh strani c-ste bližali vozovi z ljudmi! Taka se godi, kadar se od viših daje izgled brezvere in nespoštovanja tujega premoženja. — Trije anglikanski duhovni so te dni prestopili v katoliško Cerkev, namreč gg.: Edm. S. Grindln v Brighton-u, Fr. W. Willis v Brohing u, in G. Lowell. — Rusko topništvo se okovarja z novimi po'jskimi topovi: orožarna v Petrogradu jih bo zdajci vlila 500. — Liberalna derhal v Belgiji že delj časa kakor stekla rogovili, ker je pri volitvah propadla. Te pošasti lomijo v hiše. V Bruges-u je bila deklica ver-žena z okna in njen oče, ki jo je skušal braniti, je bil nevarno ranjen. — V Ayr-u na »Škotskem je pogorela tabrika za pregrinjala: 25 ženskih je ogenj končal. Ljudstvo po fabrikah rado Boga žali, — ni čudo, ako jih očitna šiba zadene. — V srenjah Celano, Luco in Tre9acco so se prikazale kobilice in strašno zdelujejo. — „Gazzetta di Palermo" piše, da G. rožnika proti večeru so trije človeki napadli študenta A. D. M., ki se je eprehajal ob morji malo stopinj od davkarske straže; dva z nožmi previdena sta mu z udarci v glavo vbijala novi liberalizem, eden mu je pa preiskoval žepe. Vzeli so mu pismovnjak s 50 franki. Mladeneč se jim je izvijal, pa ni se mogel izviti in je pričel vpiti. Pride straža in hudodelniki jo ulijejo v beg. Preganjal jih je v diru mlhdeneč, pa straža je za njim kričala, da hoče vediti, kaj je, ne da b; bila za hudobneži hitela. Tri ali štiri dni poprej so bdi napadli g. G. P. in so mu vzeli pismov-nico, revolver, uro, suknjo in napersnik. Tedaj ravno gg. in študenti, med kterimi je rado do8ti prijatlov brez-verskega prost>-miši)aštva, morajo tudi okušati njegov grenki sad! — „North-China-IIeraldu piše, da je bila Kina zagnala vojno proti Yacaob begu, in bila je popolnoma pobita. Tako bi bila edinost velikega kitajskega cesarstva v veliki nevarnosti, ker premagavcu bi bila odpeita pot v Peking. — Slaboglasni Dollinger je boje razglas i, da oziroma na razporne misli med dr. Pusev-em in dr. O»erbek-oiij to leto odpadniki ,.altkatoliki" ne bodo imeli zbora v Bonni. — V Sheftield-u na Angleškem se irna skorej pričeti zidanje nove kat-diške Cerkve. Norfolški vojvod je za njo daroval 250.000 lir. — Stirdeset trapastih starcev pariškega srenjskega odbora je dalo neki proglas, naj bi se obhajala stoletnica ne-verskili r. goviiežev Voltcra in Ru60-a! Privzemi k temu še to, da tudi velik del pariških golobradnih študentev kipi novemu brezverskemu Molohu žertvovati, in prepričan si: da francoske stare in mlade koža serbi in boČeio še enkrat od Bisraarka tepeni biti! Kar išejo, utegnejo tudi najti nehvaležni samopaŠniki. — V Berlinu te vstanovlja stalno kineško poslanštvo. To se dobro strinja: prusak in kitajic se bodeta ložej posvetovala, kako se daje ložej katoličane tret<. — Parobroda ,,Sa-lamander" m „Zrini" sta odjadrala proti Smirni. — Cret in sati zreste motit te. Zahvale. Z Gorenjskega. Bila sem dolgo časa prav zlo bolna in že sem mislila , da ni skoraj več za-me pomoči. V tej sili se obernem do Jezusa, Marije in sv. Jožefa, opravljam sama in opravljajo še drugi, kterim sem se v molitev priporočala, devetdnevnice k Jezusovemu pre-slaclkemu Sercu, k Mariji naši ljubi Gospej presvetega Jezusovega Serca, in k sv. Jožeta; opravljali smo de-vetdnevnico tudi za duše v vicah; iskala sem pomoči tudi pri Materi Božji na Dčbravi, ter sem obljubila, da hočem, ako ozdravim, to v „Zgodnji Danici" naznaniti. O čast in slava vsegamogočnemu Bogu, hvala česenje Mariji naši ljubi Gospej presvetga Jezusovega Serca in sv. Jožefu zdaj in vselej in vekomaj, ter naj serčnejši zahvala, ker me je bolezen toliko popustila, da zatno-rem opravljati svoj najpotrebnejši posel, kar mi poprej ni bilo mogoče skoraj 4 mesece. Terdno zaupam, da se mi bo še nadalje boljšalo. Naj sleherni priteče s terd-nim zaupanjem k presv. Jezusovemu Sercu, k naši ljubi Gospej in k sv. J« žefu, kadar se znajde v dušnih ali telesnih potrebah, in gotovo pomagano mu bo. Serčno želim, da bi se češenje sv. Jožefa bolj in bolj razširjalo med Slovenci. Skusila in prepričala sem se v tej dolgi in hudi bolezni pa tudi, kako dobro je moliti za verne duše v vicah. Bog jim daj večni mir in pokoj, in večna luč naj j m sveti! N. R. ProSnje. St. 1. Nek mladenč se živo pripor«ča bratom in sestram Naše ljube Gospč presvetega Jezusovega Jvrca, da bi si dobil primerno službo, polteno družino, da hi tudi lahko kaj za dušo skerbeti mo^cl. St. 2. Neki rojak na tujem, pravi poštenjak, bodi serčno priporočen v bratovsko molitev, da bi se mi s polnile njegove serčne in pravične želje. Pripor« čire ga prav posebno tudi vredništvo tega lista. St. .'». Strašno razdjanje, terpljenje in klanje SIo-venov pod Turkom mora vsacega poštenega človek;, greuko pregrenko v serce boleti; pripor čujemo z vso resnobo in gorečnostjo vso to zadevo Naši ljubi Gi.ep-i presv. Jezusovega Serca, da bi se Bog že usmilil naših pren^sreenih bratov in vso reč rešil v b agor in sv«.bodo ubogih Slovenov, v njih zveličanje in v sl 4\<» »v. Cerkve Listek za raznoterosti. Koledar za naslednji teden. Mali »erputi. — Julij. 2. Nedelja IV po binkoštih. Evangelij: „Od velikega ribjega vlaka'4. (Luk. — Soprazink oitUbtuj Marije prcČiste Device. — Ss. Proces in Martinijan, vo jaka in sprič. v Kimu, sta na straži stala v )• či, kje? bta bila zaperta sveta aposteljna Pete n. Pavel. Od apo-steljn< v k sv. veri spreobernjer.a sta pod cesarjem Nt-ronom silovito smert preterpela. Sv. (J'ont šaof v Bambergu, spozn., f 1139. (G!, daljši popis njegovega, življenja v Danici lansk. I. List 2t>.) 3. Ponedeljek. Sv. Niceta, oglejski ;k«»f t^.ozr. t 4*5. — Sv. Iliarint, »prič. v Cesareji na Kapodockem. je bil dvornik cesarja Trajana; zatožen, da j- kristjac. je bil na njegovo povelje po ninozih mukah v ječo ver-žen, ker je za lakoto umeri. — Sv. Htliju-itir, rojak it, spremljavec sv. Hierontma v jutrovo deželo, je bil šk< f v Altini na Laškem, spoz., sloveč po svoji učenosti tn svotosti. f 390. 4. Torek. Sv. 6V/#, spozn. in 50 let škv. Ciril'/, devica »prič. v Cirenah v Libiji v Afriki, je bila pod cesarjem Dioklecijanom siljena na dlani svoje roke nekoliko zern kadila nad žerjavico del j časa deržati, pa se ni z njo ganila, ker se je silno bala kako zernce na žerjavico »tresti, da ni mogel kdo misliti in reči, da je malikom na čast kadilo zažgala in jim darovala; po tem pa je bila grozovit«* rjzme«arj^na. — Sv. Filomeua, devica v rimski okrajini. G. Cetertek. Sv. Izvija, izmed čveterih veliciii prerokov, je 759 let pred Kristusom prerokoval ter popisoval obljubljenega Odresenika. — Sv. Tarkcili*, oče svetega Marka in Marcelijana, je bil od sv. Boštjana ▼ keršanski veri podučevan, od av. mašnika Polikarpa keraen in od av. Kaja papeža mašnik poavečen. Ko je ob osmini na grobeb as. aposteljnov molil, je bil od vojakov cesarja Dioklecijana sagrabljen, na tezo razpet in kamnjan. Danes je polna luna ob 4. uri 35. m. zjutraj. 7. Petek. Sv. Vilebald, sin kralja sv. Riharda, brat 3V. Vunibalda in sv. Valburge, in sorodnik sv. Bonifacija, apostelj na Nemškem, je bil perri škof v Ajhštetu. i L 781. — Ss. Kikostrat, ismed viših vradoikov, Kastor, Viktor in in Siinforijan, so bili od sv. Boštjana v keršanski veri podučevani in od av. mašnika Polikarpa keršeni; ko so pa Kristusa stanovitno spoznavali, so bili trikrat strahovito mučeni in poslednjič v morje verženi. 8. Sabota. Sv. Elizabeta, kraljica na Portugalskem, vdova, 3. reda, mati ubosih. je svojega moža Di-jonizija in svojega sina Alfonza IV pomirila, da se nista vojskovala, t 1. 1336. — Sv. Kilijau, aprič. in škof v Vircburgu, je bil od papeža poalan na Nemško, kjer je bil s svojima tovaršema Kolomanom msšnikom in Tot-nsnom dijakonom umorjen 1. 689. no8tjo spominjala prejetih dobrot Prosila je pred amertjo, naj se po „Danici" naznani njena amert, da njeni domačini avedo in za njo molijo. Naj se ji volja spolni, sama pa naj mirno počiva u Gospodu. Y Ternovem V Ljubljani so prav slovesno in spodbudno, kakor navadno, tudi letos obhajali patronsko opravilo. Mil. škof so prišli maševst v predprsznik; v god sam , soboto, so bile ss. maše od ranega jutra do enajstih neprenehoma; v nedeljo so imeli veliko sv. mafio med polno azistencijo preč. g. kan. Fr. Kramar. Povabljena pridigarja sta bila gg. Rozman in dr. Sterbenec. Velika množica se je častno skazala z darovanjem v densru za cerkev in zlasti prelepih sveč, otročiči so imeli silno veselje z darovanjem prelepih šopov zraven zalih 8več. Olepšanje tudi pred cerkvijo z mlaji itd. je vae pohvale vredno. Petje in glasba je bilo nad vso hvalo. — O veliki sv. Janez Kerstnik, bodi nam ▼ naših silah veren pomočnik! MPuhorske spremembe. Y Ljubljanski škofiji: Umerla sta čč. gg.: Jože Bergant, fajmošter v Košani, in Simen Jalen, duh. pom.. R. I. P. Iz Ljftbljane. Cč. gg. novomasniki, posvečeni 27. s. m., bodo imeli nove maše: Aljančič Valentin, 9. julija v Križih pri Tržiču; Golob Janez 16. julija v Tu-njicah; Koritnik Jakob 9. julija v Polhovem gradcu; Ogrin Peter 9. juliia v Mengisu;Turk Avgust 9. julija ▼ cerkvi čast. gg. Uršulinaric v Ljubljani; Veja Maksimilijan 2. julija v Kranj i. t Franca Žfanoft, iz Lozic na Vipavskem, je tukaj po večletnem bolehanji umerla. Vsa vdana v Božjo voljo je vedno dajala lep zgled prave pobožnosti svojim tovaršicam, se jim v molitev priporočala in se s hvalež- MMobrotni darovi. Za hiralnico pri sv. Jožefu v Ljubljani: Prejel g. K. Heidrich: od neimenovanega 25 gl.; po č. g. J. K. 10 gld. Za sv. Očeta: G. J. K-r 1 gl. sr. — Marija Jereb 1 gl. sr. Za sv. Detinstvo: R. K. 24 kr. — Neka oseba 1 gl. Za misijon v Adrijanopelnu: Neimen. dobre roke 10 gld. Za misijon v Laponiji: Iz Šentvida pri Zatičini po gosp. fajm. 8 gl. Vabit o k naročevanjn na cerkveni časnik BAMICS44 za drugo polovico leta 1876. Danea je zadnji dan pervega polletja, tedaj tudi zadnji čas za naročilo na drugo polovico „Zgodnje Danice'4 za tekoče leto. Trud pri vredovanji je res velik in neprenehljiv leto in dan, ako ae ima list vravoavati podučljivo, mikavno, času primerno, ter koristno. Le podpora od strani častitega občinstva z obilnim naročeva-njem, dopisovanjem in razširjanjem našega lista nam pritežnosti zlajšuje in stori mogoče, da si „Danico" ohranimo. Od mnozih strani se nam večkrat naznanuje, da jim je „Danica" močno priljubljena in jo prav z veseljem in radi bero. Častiti in predragi Slovenci, prav hvaležni smo za to prijazno priznanje; pokažite pa tudi Vi svojo aadovoljnost zdaj z djanjem in naročujte se tako obilno, da se bode število bravcev prav znatno pomnožilo; potem bodemo zmožni „Danico" še bolj mično in koristno vredovati, in vsi bomo zadovoljni. # ... Poslednjič bodi naznanjena naj serčniši zahvala vsim pisateljem, naročnikom in kakorsnim koli prijateljem slovenskega cerkveno-politiškega lista. Ravno tako serčna pa bodi tudi prošnja za nadaljno pomoč v vsakem oziru do vsih naših preblazih rojakov doma in na tujem, do kterih „Danica" s svojimi poduki, naznanili in novicami prihaja. „Zgodnja Danica" velja: za pol leta po pošti 2 gold. 40 kr., — v tiskarni prejemana 2 gold. .. četert .. „ „ 1 „ 30 „ — „ „ 1 „ Naročnina se naj ložej in naj ceneje pošilja po poštarskih nakaznicah z napisom: ;„Naj prejme založništvo Zgodnje Danice v Blaznikovi tiskarnici v Ljubljani4*. Vredništvo in založništvo. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.