„Gorica" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Ureilniätvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankiraua pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo. OORICA „(»orica" stane na leto 10 K, za pnl leta 5 K, za četrt leta 250. Upravuištvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9. Za oj;lase se plačuje od čveterostopnr petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. Posamezne številke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 49. V Gorici, v soboto dne 19. junija 1909. Leto XI. Pravda „Corriere" -- Gasser. V torek, 15. t. m., se je vršila prcd porotniki v Celovcu pravda, katero je naperil namestništveni tajnik Gasser proti Ivanu C o m e 1, odgovornemu uredniku lista „Corriere F r i- u 1 a n o" radi žaljenja časti. Povod tej pravdi je dala prva volitev v kmečkih občinah za goriško okolico, kjer se je popačil izid volitve tako, da je prišel prof. Berbuč v ožjo volitev z g. 0 b- Ijubkom vkljub temu, da je nedvoj- beno dokazano, da je imel na prvem mestu imenovani gospod 17 glasov nad absolutne večine. „Corriere" je v raznih Clan kin naglašal, da je bil g. tajnik Gasser navzoč pri sestavi volilnega izida ter soodgovorcn za posledice toza- devnega popačenega zapisnika in ne- pravilnosti, ki so <¦-<* pri glavarstvu po- vodom te izvoluve vršile. To je smatral tajnik Gasser kot žaljenje njegove časti ter vložil tožbo proti „Corrieru". Ker nismo imeli svojega poroče- valca pri tern procesu, navedemo tu to- zadevno poročilo po nemško-liberalnem listu „Grazer Tagespost", kar bodi ob enem dokaz naše objektivnosti v tej zadevi. Potem ko je označil navedeni list v splošnih potezah formalnosti in vse- bino te pravde, piše sledece; „0 postopanju pri sestavi volil- nega izida je bil prvi zaslišan tedanji voditelj voliine komisije baron Teuf- f en bach. On priznava, da sejeizvršil skrutinij drugo jutro po volitvi pri go- riškem glavarstvu. Na opombo pred- sednika sodnega dvora g. deželnosod- nega svetnika Nadamlensky-a, da bi se moral vršiti skrutinij po deželnem vo- lilnem redu v Št. Petru, sklicuje se priča Teuffenbach na neki nameslništ- veni odlok, ki mu je tako postopanje predpisal. Natančnosti o tern odloku ni vedel baron T. navesti. V zapisniku stoji zapisano, da je bilo oddanih skupaj 2305 glasov, od teh je bilo 2281 veljavnih. (V tem ni poro- čilo natančno, kajti v tem slučaju bi bil imel prof. B. še vedno 9 glasov nad ab- solutne večine in bi bil izvoljen. Zapis- nik pravi marveč, da je bilo vseh 2305 glasov veljavnih. Ured.) Namesto tega števila stalo je zapocetkom drugo (naj- brže 2264). V tej popravi tiči odločilno pačenje zapisnika. Baron T. zanikuje vsako krivdo na tej korekturi in trdi, da ni sam seštevancev sešteval, ker je slab računar, marveč je to prepustil pisarju. V važnem vprašanju, je-li bil toži- telj Gasser navzoč pri skrutiniju, se ne ujemajo izjave treh kanclijskih oficijan- tov in jednega konceptnega prostovoljca. Začudenje je vzbudila izjava gosp. okr. Š. nadzornika F i n ž g e r j a, ki je po- vedal na poziv predsednikov, da v od- loku namestništva, navedenem po gosp. baronu T., ne stoji nič o tem, da se morajo volilni spisi odpreti na glavar- stvu. Ker se je pa tako postopalo pri vseh volitvah, kakor je baron T. pove- dal, so prav za prav vse volitve neve- ljavne, tako je naglašal zagovornik dr. Sedlmayer. (Velik nemir med občin- stvom.) Predsednik mu je prepovedal grafičnim potom poizve od namestni- štva, kaj je prav za prav resničnega na označenem namestništvenem odloku. Državni poslanec dr. Ma rani po- jasnuje politično strankarsko razmerje na Goriškem. On priznava, da se je ime- noval privatni tožitelj Gasser kot kan- didat za mesto glavarja. Obširno je bilo pričanje deželnega odbornika B er b uča, za čegar izvoli- tev se je šlo. On je bil tudi tisti, ki je spravil v zbornico popačenje zapisnika v posebni interpelaciji ier napravil ovadbo pri državnem pravdriiŠ^u/projli nezna- nemu krivcu,o cem'urj.ebilp^p^r^sto- panje ustavljeno. G(^.^rnikjeif^Uabna- tančna pojasnila o i^merj^Msf^v pri tedanji volitvi ter je aNtaiii)-^ se je baron Teuffenbach proti njemu izjavil, da je sestavljal volilni izid neki pisar pri glavarstvu v navzočnosti privatnega tožitelja Gasser-ja. Na vprašanje zagc- vornika, če mu je kaj znano o označe- nem namestništvenem odloku, naglaša priča, da je bilo vse to postopanje po njegovem mnenju odločno nezakonito, kakor tudi marsikatero drugo postopa- nje pri deželnozborski volitvi. S to iz- javo so soglašale večinoma vse nadaljne price. Posebno pozornost je obudila iz- java dež. poslanca Gabrščeka, ki je trdil na zadevno vprašanje, da so se vršile volitve po novem volilnem redu za Goriško v različnih krajih na raz- lične načine. Tako so volile njega n. pr. tudi že nske, kar ni bilo dopustno v drugih krajih. (Smeh.) Taka nezako- nitost je bila tudi sestava volilnega izida. Pri popoldanskem nadaljevanju pravde je razglasil predsednik, da je bil odklonjen predlog zagovornika o tele- grafičnem pojasnilu označenega namestn. odloka, ker ni merodajen. Isto tako je bil odklonjen zagovor- nikov predlog, naj bi se zaslišale še ne- katere price, ki bi pojasnile, je-li bil to- žitelj G. navzoč pri sestavi volitvenega izida ali ne. Po zaključku dokazilnega postopa- nja je sestavilo sodišče 16 vprašanj na porotnike, in sicer po 4 za vsak inkri- miniran članek. Prvo vprašanje se glasi, ali je toženec vedoma žalil tožitelja; tretje pa, ali je toženec le zanemaril predpisane dolžnosti. Na drugo in četrto vprašanje je bilo odgovoriti, ali je to- ženec doprinesel dokaz resnice za ob- dolžitve. Tožiteljev zagovornik dr. Walther povdarja v svojem zagovoru, da se ni godilo pri volitvi niti nepostavno raz- pečatenje volilnih listin, niti da se niso falzificirala zadevna števila; marveč da se je godilo razpečatenje le iz oportun- nih ozirov, dočim se je urinila pri šte- vilih le pomota. Posebno važno se mu zdi, da ni bila dokazana Gasserjeva na- vzočnost pri sestavi volitvenega izida. Dr. Sedlmayer zagovarja v mirnem govoru toženca in zahteva njega polno oprostitev. Porotniki morajo danes s svojo razsodbo dokazati, ali odobru- jejo postopanje pri glavarstvu v Gorici. „Corriere Friulano" je spolnil le svojo časnikarsko dolžnost, če je spravil v javnost te nepriličnosti. Dokazano je, da je bil zapisnik falzificiran, istotako je dokazano, da se je to zgodiio na glavarstvu. Krivda za vse to zadene privatnega tožilelja, ki je na političnem interes na izidu volitve. Z ostrimi be- sedami obsoja zagovornik nepostavne odredbe glavarstva, za katere noče da- nes sprejeti nikdo odgovornosti. Zahteva op^ostitev v vseh vprašanjih. Zagovor- nika sta dobila še jedenkrat besedo, a potem je poučil predsednik v daljšem govoru porotnike o vsebini pravde. Po skoro jednournem posvetovanju so objavili porotniki svoj razsod, ki je prouzročil med poslušalci veliko iznc- nadenje. Toženec je bil obsojen na je- den mesec zaporav iaSvrnitev pravdnih stroškov.lBljft?!«» Temir^jUlifi^- ki smo je doslovno prinesli po „Tagespošti", dodamo še, kar smo poizvedli iz zanesljivega vira: Pri obravnavi je bilo nedvojbeno dokazano, da se je izvršila grda nepra- vilnost pri volitvi v kmečkih občinah goriške okolice. Sam predsednik so- dišča je naglašal, da je bilo oddanih le 2264 veljavnih glasov, torej je bil prof. B. izvoljen z večino 17 glasov in je bila ožja volitev nepotrebna. Tudi o postopanju na glavarstvu so padle ostre besede. Price so neusmiljeno postavile na laž trditev obtožnice. da je bila na- vada postopati pri skrutiniju tako. ka- kor se je sedaj postopalo: isto tako tudi trditev, da je tajnik Gasser imel v svoji oblasti volilce v Ločniku. Nočemo za danes navajati, kako vlogo so igiale price, ki so imele za- govarjati tožitelja; omenimo le, če je kdo igral pri tem klaverno ulogo. je bil A. Gabršček, ki je hotel dokazati nepra- vilnost ožje volitve v kmečkih občinah. a je pri dokazovanju treh nepravilnih glasov pri tej volitvi prišel le do dru- gega. Nasmehnili so se tudi poslušalci, ko je hotel dokazovati, da je ves volilni red nejasen, a. ga je predsednik grdo zavrnil, čitajoč mu zadevne paragrafe, ki so pač jasni. Najlepše je bilo pa to. da je mo- ral Gabršček pod prisego priznati, da je dobival na glavarstvu od Gasserja volitvene podatke pri volitvi v splošni kuriji in pri ožji volitvi v kmečkih ob- činah, trdeč, da je on nosil na glavarstvo svoje podatke, katere so tarn primer- jali z uradnimi ter se jeden druzega podpirali. Na vprašanje pa, ali se je to godilo tudi pri prvi volitvi v kmečkih občinah, je m o 1 č al. To je čisto objektivno poročilo o tej pravdi, ki nas le toliko zadeva. v kolikor smo trdili in trdimo, da je bil na glavarstvu v Gorici izid prve vo- litve v kmečkih občinah popačen in ožja volitev nepotrebna. Uže pri prvi volitvi je bil izvoljen prof. Berbuč s 17 glasovi nad absolutne večine. Komur se pisava „Soče" ne gabi, naj primerja to poročilo z zadnjo „Sočo", katera namiguje, da je prof. Berbuč popačil rezultat označene volitve in trdi, „da — če se je kaj zgodiio na volilnih aktih --¦ se je zgodiio to po- tem, ko jih je imel v lasti dež. iirad." To se pravi po domače: F a 1 z i f i k a - cija se je izvršila pri dež ei- ne in o d b o r u. To je vrhunec predrznosti! Dopisi. S Kanalskega. Prevzviseni kne- zo-nadškof birmuje v kanalskem deka- Prevzvišeni 12. t. m. Sprejem je bil jako lep. Xe samo šolska mladina in verniki so pozdravili višjega pastirja, nego tudi vse druge oblasti. Osobito je dobro delo vsem, da se je sprejema vdeležila tudi vojaščina s celim oficirskem kororn. na čelu vrli oberst Hans Hubl. Vreme je sicer nagajalo, pa ni moglo pogasiti lju- bezni in navdušenosti do Prevzvišenega. Tudi drugod je bil sprejem povsod lep in velicasten. Kanalsko ljudstvo je dobro in verno, ter pozna svoje prija- telje. Zato pa je bil knezo-nadškof po- vsod z veseljem sprejet. kakor na Sred- njem in pri Marijinem Celju. Pri Alariji- nem Celju je cakalö dobro ljudstvo v temni noči, med dežjem do 9. are. Vsa premočen se je podal višji pastir v spremstvu ljudstva med razsvetljavo v cerkev. Pot je bila zelo naporna. pa Pre- vzviseni je gore sin, ter je z mladeniško silostjo premagal vse ovire. Povsod go- vcri v lepih govorih do vernikov. da sli- šijo ovčice svojega pastirja od ust do ust. Beneški Slovene: so bili vsi gi- njeni. ko so slišali in videli skofa pri- digati. Na desnem bregu je kanonična vi- zitacija srečno končana. Danes, v soboto začne na levem bregu. ter konča v Lo- kovcu v četrtek 24. t. m. PoliHčni pregled. Drzavni zbor. Poslanska zbornica je v pondeljek začela razpravljati o državnem prora- čunu. \' sredo je presla k podrobni de- bati ter začela razpravljati o prvi točki proračuna. katero je v cetrtek v po- imenskem glasovanju vsprejela z 21S proti IPS glasovom. Potem se je začela razprava v drugi točki proračuna. nam- reč o ministerstvu za notranje stvari. pravosodje ter uk in bogočastje. Včeraj je zbornica nadaljevala razpravo v drugi skupini državnega proračuna. ki je bila na koncu sejetudi vsprejeta. Govorili so med drugim tudi pravosdni minister, naučni minister in dr. Rybaf. Dr. Rybar se je pritoževal o žalostnih šolskih razmerah v Primorju in posebno s Trstu. üovoril je o itaL pravni fakulteti. Pridružil se je kompli- mentom. katere je napravil minister ltalijanom, ter je izjavil. da je dovoljenje italijanske pravne fakultete ltalijanom kupčija. ki ni posebno castna za Italijane. V včerajšnji seji jet'inancni minister predložil predloge o spremenibi hišno razrednega davka in o sprernembi za- kona o osebni dohodarini. \' noveli o osebni dohodarini je uvedeno višje ob- dačenje za visoke dohodke. davek na samce, t. j. 10 do 15 odstotkov povi- šanje davka na one. ki skrbe samo za eno osebo ali samo zase. Zvisanje davka na visje dividende in davek na tantieme. Proračunski odsek. V četrtek je začela v proračun- skem odseku razprava o italijanski pravni fakulteti. Poročevalec dr. Gorski je predlagal neke premembe vladne predloge v smislu italijanskili želj. Na- učni minister je povdarjal povsem, da je vlada s predlogo vstregla že dolgo gojeni želji italijanskega naroda. V na- daljevanju svojega govora se je dotak- nil iv'"<^^»>>" nn>ninii)h U':iti>r*> ii> nrKV'C. tem. da se tivrsti 5e bescdo „za seJaj". j da ne bi se prejudiciralo možnosti, da se pri sprernenjenih ugodnih razmerah ustreže željam zastopnikov italijanskega naroda. Minister je konečno izjavil. da je vlada odkritosrčna prijateljica kul- turnih stremljenj italijanskega naroda, a smatra pri sedanjih razmerah Dunaj za najprimerneji sedež bodoče italijan- ske pravne fakultete. ker bi se v vsa- kem drugem mestu pojavile težkoče. -— Priporoča zato, da se sprejme predlogo s spreminjevalnimi predlogi poročevalca. Jugoslovani in proračun. „Hrvatska korespondenca" poroča: ,.Narodna zveza" je imela v četrtck sejo obeh klubov. Razpravijali so glede na stalisče o ustanovitvi italijanskega vse- učilišča v proračunski razpravi. Poročal je dr. Šusteršič. V razpravi se je na- glašalo, da Jugoslovani niso voljui do- pustiti, da se v Trstu ustanovi iialijan- sko vseučilišče. Jugoslovani pa ne na- sprotujejo, ako se ustanovi vseučilisče izven Primorske. a zahtevajo. naj. se ustanovi obenem tudi slovensko vseuei- lišče. Glede na glasovanjeo posameznih proračunskih postavkah je predvladalo mnenje. naj Jugoslovani glasujejo proti posameznim postavkam. Xekaj dalma- tinskih poslancev je pa nasprotovalo. ker je znatna svota določena za Dal- macijo. Ko se je glasovalo. je večina sklenila. naj se glasuje proti proradinu. Dalmatinski poslanci dr. Ičevic. Bian- kini. Vukovič. Peric in dr. Beljakse niso hoteli ukloniti večini. kar je povzročilo ogorčenje med ostalimi jugoslovanskimi poslanci. Ker se spor ni poravnal. smatra večina „Saveza južnih Slavena". da je klub razpadel in da so iz njega izsto- pili navedeni poslanci. Proti politiki ..Poljskega kluba'. Proti politiki „Poljskega kluba" se izreka tudi „Xowa Reforma". ki piše med drugim : „Predsednik kluba je od- bil ponudeno mu roko „Slovanske eno- te" in je nas speljal v objetje Xemcev. Sedaj. ko bi v Avstriji bili umestni kompromisi med Slovani, ki bi odgo- varjali našim narodnim idealom. kakor tudi našim političnim interesom, je nastopil reprezentant tiste stranke. ki je nas izrocüa na milost in nemilost slovanskih delegatov v Rusiji. proti kompromisu s Slovani. ter romal ob 2. ponoči k baronu Bienerthu ga vprašat, ako dovoli ta kompromis". Italijansko vseučilišče. Sedaj se zopet po listih mnogo piše o ital. vseučilišču in njegovem sedežu. Nemci se navidezno izrekajo za ital. vseučilišče v Trstu. Italijanski listi pravijo, da tudi ministerski predsednik Bienerth ne bi temu nasprotoval. Ali na- učni minister grof Stiirgkh je pa pove- dal, da sedanja vlada ne more drugače nego, da vstraja pri tem, da se ital. ju- ridična fakulteta osnuje na Dunaju. Ju- goslovanski poslanci pa so baje skle- nili iunctim med k ško univerzo v Trstu in slovensko univerzo v Ljubljani. Splošno je pa mnenje, da preteče še mnogo časa. predno bode to vprašanje rešeno. Nezaupnica ministru dr. Žafcku. Na shodu v Kojetinu na Češkem so sprejeli resolucijo. v kateri izrekajo nezaupnico ministru dr. Žačku ter ga pozivajo, naj odloži svoj mandat. Sestanek cesarja Frana Josipa s car- jem Nikolejem. Angleški listi javljajo. da se ruski car koncem meseca avgusta sestane s cesarjem Fran Josipom. Sestanek se bo baje vršil nekje v bližini Trsta. Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem. Včeraj sta se v Revalu sešla ruski car Nikolaj in nemški cesar Viljem. Se- stanek je bil prisrčen. Spremljala sta vladarja tudi nemški državni tajnik Schoen in ruski minister za zunanje za- deve Izvolsky, ki sta imela na krovu ladje „Standard" daljši pogovor. Del ruskega časopisja ni prav nič zadovo- ljen s tem sestankom. M3l3ill2jLc]jc sa Jluskesn Po]js]iea „Nova Reforma" poroča. da se je izvedla na Ruskem Poljskem delnamo- bilizacija. ki se je javila s plakati. Alo- bilizacija je v zvezi s perzijskimi dogodki. Domače in razne vesfi. tfadvojvoda Franc Ferdinand na Krasu. V listih čitamo. da je bil te dni nadvojvoda Franc Ferdinand na Krasu. Z generalnim štabom. ki je potoval po Krasu v dveh oddelkih se j^ ustavil v (jorjanskem. kjer je južinal v Alacarolovi gostilni. NJ. ces. in kr. Visokost nadvoj- voda Franc Salvator je dospel vce- raj popoldne v Gorico ter se nastanil v hotelu „Südbahn", kjer ostane do jutri zjutraj. V Komnu je bil 15. t. m. Njeg. Visokost nadvojvoda Franc Salvator v spremstvu 23 odličnih častnikov gene- ralnega štaba. ki se je nastanil v žup- nišču. Komen je bil v zastavah. vsled česar se je nadvojvoda izrazil jako po- hvalno o občinstvu. Odšel je lo. t. m. v Tržič. Inienovanja v pravosodni sluzbi. Sodnikom so imenovani: dr. Guido Gu- stin za Pulj. dr. Abram za Rovinj. prideljen na službovanje v Po- reč. Atilij Borri za Pulj. dr. Andrej N o v a k za Buzet. Anton M a n z o n i za Koper. Imenovanje. — Dosedanji voditelj pomorske vladeAnton Delles je ime- novan predsednikom iste vlade ter je ob enem ad personam vsprejet v IV. činovni razred. — 0. Jakob Lah. obsolvirani agronom in sedaj potovalni učitelj v Sežani, je bil imenovan teh- ničnim pristavam za poljedelstvo in na- mestnikom deželnega kulturnega nad- zornika na c. kr. namestn. v Trstu. Smrtna kosa. — Na Brezjah je umrla mati c. kr. okr. šol. nadzornika g. Fr. F i n ž g e r j a. — V Bovcu pa je umrla gospa Terezija J o n k o. Na Opčinah je umrl v četrtek ob 2. uri popoludne lastnik znanegostilne pri „Mičelu", g. Mihael Logar v dobi 54 let. „Delavski List" pišoč o polomu v „Banca popolare" je rekel, da je „Trg.- obrtna zadruga" v Gorici pobeljen grob ter je dostavil še neko hujšo ob- dolžitev. Kaj je na tem resnice, ne vemo. Vsekako pa so te besede „Delavskega Lista" huda obdolzitev, katera bi se ne smelo kar tako utakniti v žep. A. Ga- bršček, načelnik „Trgovsko - obrtne za- druge" bi st moral vendar potegniti za cast zavoda. kateremu on načeluje, kajti s takimi trditvami, katere je čitati v „De- lavskem Listu" se izpodkopuje ugled de- narnemu zavodu, v katerem je naložen ljudski denar. . „Soča" piše za tepee. Da je bil prof. Berbuč uže pri prvi volitvi v kmečkih občinah goriške okolice izvo- ljen za poslanca, toje na podlagi volil- nih aktov dognana stvar, kakor je tudi dognano, da je p.rišlo do ožje volitve le zaradi tega, ker se je s pomočjo po- pravljanja in radiranja številk v reka- pitulaciji oddanih glasov vrinila vedoma ali nevedoma pomota, vsled katere se je prikazal konečni rezultat krivičen, to je tak, da ni odgovarjal resničnemu raz- merju glasov. To je torej dejstvo, katero pa hoče „Soča" po svoji lumparski na- vadi nekako utajiti ter pleše okolo njega kakor mačka okolo sklede vrelega mleka. Vendar pa je prišla „Soča" v zadnji številki, pišoč na infamno podel način o tiskovni pravdi Gasser con- tra „Corriere" iz rezerve ter pri- znava, da se je vendar nekaj zgodilo, in če se je zgodilo, da se je to zgodilo pri deželnem odboru. S tem očita „SoČa" deželnemu odboru falzifikacijo doku- mentov, volilnih spisov, v katerih ne bi smel deželni odbor niti pičice popra- viti. Kaj porece deželni odbor k tnkemii očitanju, to je njegova reč. Mi pribijemo le to. da je taka pisava „Soče" name- njena le za tepee, ki bi „Soči" slepo verjeli tudi, če bi pisala, da je kak osel dne 24. avgusta minulega leta pri 35 stopinjah toplote na Travniku od mraza poglnil. „Soča" ne očita le dež. odboru falzifikacije dokumentov, ampak natni- guje nekako, kakor da bi bil tudi —- prof. Berbuč udeležen na taki falzifi- kaeiji. ki je — tako piše „Soča" — te spise valjal po rokah. Za danes vprašamo pametnega človeka: Ali naj bi res prof. B e r b u č zakrivil popače- nje ali pa falzifikacijo volilnih spisov, ko se je to dogodilo vendarle na nje- govo škodo in bi bil on, ako bi se to ne bilo zgodilo, uže pri prvi volitvi progla- sen za poslanca?! Zveza kranjskih liberalcev z Nemci, katero so sklenili na sramoto c e- lemu slovens kemu narodu, boli naše liberalce. A boli jih ne zaradi tega. ker je zveza med slovenskimi napred- njaki in Nemškutarji faktično obstojala, ampak boli jih, ker je prišla na svetlo. Kakor bomba je učinkovala ta na svetlo spravljena sramotna pogodba, vsled ka- tere se je prodajalo slovenstvo Ljubljane par nemškim baronom. Sramota za celi slovenski narod, da se dobi stranka, ki na efijaltski način izdaja interese svo- jega naroda za skledo leče, za ugonab- ljanje svojega lastnega brata, politič- nega nasprotnika. In dobe se celo take slovenske izdajice, ki tako pogodbo odobrujejo! In kdo so ti ? Slovenski liberalci s „Sočo" na čelu! Slovensko ljudstvo, poglej-efijalte v lastnem narodu! Goriški Labi so potrti vsled kraha v „Banca popolare". Nič jih ne veseli v poslednjem času. Sedaj so sami razpu- stili znano ultralaško društvo „Unione dei Giovani Friulani". Tudi tarn se je pokazala zguba. Zabredli so v dolgove, katerih ne mara noben prevzeti nase. Smola tukaj, smola tarn. Goriški „Gaz- zettino" pa laške kaporijone nateguje da je kaj. SmeŠi jih in zabaVlja proti njim, da se kadi. GoriŠke Lahe najbrže mine ono sovraštvo do Slovencev, katero je posebno lansko leto prikipelo do vr- hunca. — Pamet je žamet. Laški trgovci, ki so prizadeti pri „Banca popolare" bodo odslej najbrže gledali, kako si s slovenskim denarjem zacelijo skelečo rano, katero so dobili pri isti. Najbrže bomo imeli Slovenci pred Lahi nekaj časa mir. Eobilice na Krasu se pridno po- končujejo po šolskih otrocih, nadzoro- vanih po učiteljskem osobju. Od 14. t. m. je Šolski pouk ustavljen v 17 ob- činah v komenskem okraju. Kobilice love šolski otroci od 7. do 10. tire zjutraj in sicer tako-le: S primernimi platnenimi mrežicami, nataknjenimi na palicah love kobilice, ki jih devajo v kositrovo posodo, ki meri en liter. Ko je kositrova mera polna, se oblijejo kobilice s kropom, kijih umori. Otroci so razdeijeni v skupine po polju in travnikih. Za vsak liter nalovljenih ko- bilic dobe od 10 do 20 vin. (Jčiteljstvo pa dobi nagrado za nadzorovanje otrok pri tem delu. Otroci bodo loviii kobilice do 3. julija. -— Zdi se, da bo to sred- stvo mnogo izdalo, kajti uže sedaj je na kvintale pokončanih kobilic. Samoslovenski ulični napisi v Ljub- ljani. -- Pred upravnim sodiŠČem na Dunaju je bila dne 9. t. m. obravnava ,o pritožbi kranjskih Nemcev proti sklepu kranjskega deželnega odbora o samo- slovenskih uličnih napisih v Ljubljani. Pritožba kranjskih Nemcev je bila od- bita in tako je konečno rešena zadeva samoslovenskih uličnih napisov v Ljub- ljärii, ki se je vleWa dolgo časa. — Ta razsodba kranjskim Nemcern seveda ni nič po godu. Verujemo! A kaj bi rekli Nemci, ako bi zahtevali Slovenci, kjer se nahajajo v manjšini, n. pr. v Mariboru, Celju, Celovcu itd., poleg nemških tudi slo- venske ulične napise? Ali bi ne vzrjo- veli, ko bi le slišali kaj takega! Ljub- ljanski Slovenci pa naj bi za peščico N'emcev. ki stiinujejo v mostii pustili poleg slovenskih tudi nemske uhčne na- pise. ki Slovence, ki pridejo v našo me- tropolo belo Ljubljano konsternirajo. iTolitvo v tržaški mestni svet. — Ožje volitve za IV. okraj so se vršile v sredo. Slovenci so glasovali tarn, kjer so bili liberalni ltalijani v ožji volitvi s socialisti s socialisti, tarn pa, kjer so bili slovenski kandidatje v ožji volitvi z lib. ltalijani za Slovence. Izvoljenih je bilo 10 socialistov in 6 lib. Italijanov. Ta poraz je irredentovcem kar sapo zaprl. Izmed slovenskih kandidatov ni bil sicer nobeden izvoljen, a dobili so znatne manjšine glasov: dr. Rybar 1034 glasov, Muha 1020. ,in Kravos 1016 glasov. To so številke, ki govorijo dovrolj jasno in s katerimi se bode moralo ra- čunati. Da so Slovenci v tržaškem mestu faktor. s katerim se mora računati, do- kazale so uže dovolj jasno v sredo volitve, kajti le od Slovencev je bilo odvisno. da je bilo izvoljenih 6 socia- listov mesto 6 ital. liberalcev. Volitve za III. vol. razred so se vriile minuli četrtek. Tudi pri teh vo- litvah so postavili Slovenci svoje kan- didate v vseh vol. okrajih, ki so dobili lepo število glasov. V I, II., III., IV. in V. okraju so izvoljeni laški liberalci, v VI. okraju pa se bo vršila ožja volitev med ital. liberalci in soc. demokrati.Pri teh volitvah, ki se vrše danes. bodo ol- ločevali Slovenci, ki bodo volili social, kandidata. — Velikansk napredek Slo- vencev se je pokazal v tem okraju. L. 1893 so dobili pri teh volitvah slovenski kandidatje le 75 glasov. letos so dobili pa uže 455 glasov. V tem razredu vo- lijo mali trgovci in obrtniki. Demonstracije v Trstu. Po shodu v „Nar. Domu" v torek zvečer se je po- dalo okoli 700 zborovalcevpo ulici Gio- sue Carducci pevajoč „Hej Slovani". Ko so Šli mimo kavarne „Chiozza", so padli iz iste štiri streli. Ob enem so začele leteti na Slovence stolice, a iz bližnjih his so metali kozarce. Umevno je, da je to Slovence silno razburilo. Zato so za- .čeli metati stolice nazaj v kavarno, kjer so bila v hipu razbita vsa tekla. Ko je prišlo na lice mesta okoli 100 policistov z golimi sabljami, našli so razbito ka- kavarno, a demonstrantov ni bilo nikjer več. Pozneje je bil aretiran en Italijan, pri kojem so našli revolver. Pri kavarni „Secesion" je došlo do spopada med socialisti in kamoristi. So- cialisti so kavarno povsem razbili. Demonstracije so se nadaljevale v sredo. Na tisoče Italijanašev se je zbralo na trgu pred „Narodnim Domom" ter začeli vpiti „abbasso i sciavi" in jeli streljati z revolverji, kar je par stotin pred „Narodnim Domom" zbranih Slo- vencev tako razburilo, da so se s pa- licami vrgli na Italijane. V hipu so Slo- venci sčitili trg. Tisoči Lahov so tekli pred slovenskimi palicami. Potem je prišla stotnija vojakov 97. pešpolka, katere so Slovenci sprejeli z „živio" klici. Redarji in orožniki so aretirali baje 20 Slovencev in le par Italijanov. Pagnini, tržaški socijaldemokraški državni poslanec se je odpovedal držav- nemu poslanstvu in izstopil iz social- demokraške stranke in to vsled tega, kakor pravi, ker italijar. a socialdemo- kraška stranka ni narodna stranka. Senzacionelna aretacija v Trsta. — Povodom volitev za III. vol. razred v Trstu so tržaški takozvnanimazzinijanci, ultralaški liberalni irredentovci, streljali na Slovence iz revolverjev. To je dalo povod policiji, da je aretirala celo gručo ljudij, iz katere je prišel strel. Vseh are- tirancev je bilo 44. Policija pa se ni za- dovoljila le s to aretacija, pač pa je preiskala tudi njih društvene prostore. In glejte! Na veliko začudenje se je našlo v društvenih prostorih teh tičev eel arzenal morilnega orožja: nabasanih revolverjev, kuhinjskih nožev, bodal, sti- lctov, pil, debelih palic. rcvolverjov vc- ilike^a kalibra, volovskih žil s svinčeni- :mi krogljami, mnogo kosov debelega ieleza ter celo grobljo debclcga kame- nja. Nadalje je policija prciskala stano- vanja posameznih aretirancev, kjer je našla mnogo orožja, kompromitujočih listin, pisem in drugih spisov. Med are- tiranci so po večini uiladi uradniki, ma- gistratni uradniki ter znani dr. Spadoni, nek profesor ter neki zdravnik. — To razkritje je napravilo v Trstu veliko senzacijo. Vse to morilno orožje je bilo namenjeno za klanje Slovencev. Kaj je vse v Trstu mogoče! Svet strmi, ki čita take novice! Kako sodijo v Itälfjl o trž. Sloven cih! „Corriere della sera" piše: Čim je bil poznan izid — volitev v nedeljo namreč — je začela borba na novo z nezmanj- šano živahnostjo od italijanske narodne- liberalne strani, od socijalistične stranke, ki je bila po volji volilcev očiščena od madeža dveh slovenskih kandidatov, in od strani Slovencev, ki si hočejo pri- boriti Trst, in ki sestavljajo edino in resnično ter stalno nevarnost za ita- lijanstvo dežele, in za katerc pomenja to, da so stopili v ožje volitve v IV. in VI. ter deloma v III. okraju, če ne zmago pa gotovo nekaj več nego afirmacijo. Nevarnost za italijanstvo Trsta je v slo- venskem nacijonalizmu. Vlada za „Banko popolare". Pod tern naslovom smo priobčili v zad- nji številki vest, katero smo posneli iz tuk. ital. listov, da je namreč vlada pri- skočila „Banki popolare" na pomoč z enim milijonom kron. Likvidacijski odsek omenjene banke pa zanikuje v včerajšnjem „Corriere" to vest ter pravi, da je vlada obljubila le predujem dveh milijonom kron pod jako ugodnimi po- pogoji, a še tega ne „Banki popolare", pač pa denarnemu zavodu „Banca com- merciale tri'estina", ki je prevzela likvi- dacijo „Banke popolare". To da se je zgodilo vsled posredovanja predsednika „Bankvereina" na Dunaju pri finančncm ministru. — S tem pojasnilom je, kakor .se vidi, likvidacijski odsek „Banke po- polare" slabo popravil vest, katero smo mi zadnjič priobčili. Na c. kr. učiteljišču v Eopru bo vpisovanje za sprejemno preizkušnjo za .1. tečaj dne 11. julija od 9.—12. ure predp. in dne 12. julija od 9.—12. ure predp. in od 3.—6. ure. pop.- Sklicanje deželnih zborov. — De- Želni zbori skličejo se 16. septembra k daljšemu zborovanju. Slov. kat. izobraž. drustvo „Naš Dom" v Št. Andrežu priredi v nedeljo dne 27. t. m. veliko veselico združeno z javnim nastopom telovadcev „Orlov". Natančen vspored objavimo prihodnjič. 0 d b o r. ¦ Soprogo trgovca C o n f o r t i j a iz Beljaka, ki je bil aretiran v kavarni „Al Teatro" v Gorici minule dni, češ, da je v ožji zvezi s polomom „Banca po- polare", ki je bila tudi aretirala v Be- ljaku in so jo pripeljali v Gorico, ¦ so izpustili spet na svobodo. Sestanek c. kr. cestarjev se je Tvršil dne 30. maja pri Sv. Luciji v Vu- govi restavraciji. Zbralo sejih je s cele Primorske 50. Na tem sestanku je po- ročal tajnik društva c. kr.. cestarjev o .korakih, ki je društvo napravilo v zbolj- šanje položaja cestarjev, ki nikakor ne odgovarja delu in izobrazbi, katero zah- teva država od njih. V razpravo je po- seglo več navzočih, ki so stavili razne predloge, kako bi se doseglo zboljšanje njih položaja. Place cestarjev so sra- motno nizke. Na shodu se je sklenilo, da se odpošlje ministerstvu prošnja za zboljšanje njih stanja. Ako bi ta ne imela vspeha, se poda osebno posebna deputacija cestarjev na Dunaj k mini- sterstvu, kjer potoži o svojem žalostnem ¦ stanju onim faktorjem, ki odločujejo osodo cestarijev. Premiranje konj se hode vršilo ie- tos in sicer v Gradišču 21. septembra t. I., v Tolminu pa 22. septembra t. 1. V .poštev pridejo pri .tem premiranju ko- bile z žrebeti, mlade breje kobile in žrebeta. Za (Jradišče je namenjenih 15 prcmijcv v zncsku 670 K in 15 kolajn, za Tolmin pa 16 premijev v znesku 610 K in 16 kolajn. Toča je padala v pondeljek v Kož- bani, ki je napravila še precej škode posebno na trtah. Umor ka-li ? — Iz St. Andreža se nam poroča, da jc sodnijska komisija dala odkopati v sredo na štandrežkem pokopališču svež grob, v katerem je na- šla -6 mesecev staro dete v škatlji. Ko- misija je konštatovala, di je dete živo prišlo na svet. Mati tega nezakonskega deteta je 23-letna Rozalija Nard i n, ki je pred 14 dnevi pred določenim časom povila otroka. Poklicalajedomačega po- grebca, ki je nesel mrtvo dete ponoči na pokopališče in je tarn zjutraj zako- pal. Celo /adevo preiskuje sodnijska ko- misija, ki bo dognala natančnosti te za- deve. Gorica šteje po zadnjem ljud- skem štetju 28.232 prebivalcev. Rojenih je bilo minulo leto v Gorici 758. uinrlo jih pa 559. Porok je bilo minulo leto v Gorici 245. Izkušenih babic je v Gorici 20. V goriški klavnici je bilo mi- nulo leto zaklanih 1871 volov, 186 krav, 41 bikov, 763 junic. 868 telet. 1514 prašičev, 51 koštrunov in 118 jagnjet, konj se je zaklalo 41. Psov in sicer lovskih je bilo lansko leto v (Jorici 244, psov varuhov pa 203. Erompir pridno izkopujejo v naši okolici. Blaga je še precej. Cena mu je 12 K kvintal. Odjemalcev se obeta mnogo. Svilodni trg se je otvoril v torek v Gorici. Cena svilodom je 3 K 20 vin. kilogram. Vabilo na občni zbor „Hranilnice in posojilnice Kojsko-Šmarten v Brdih", reg. zadruge z neomenjeno zavezo, ki se bode vršil dne 27. junija t. 1. ob 4. uri pop. v občinski pisarni v Kojskem. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva; 2. Odobritev računa za 1. 1908; 3. Sp're- memba pravil; 4. Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Razni predlogi. N a Č e i s t v o. Turska železnica se otvori, kakor poročajo listi 5. julija. Pri otvoritvi bode prisostvoval tudi naš cesar. Okrajna posojilnica v Kanalii, registrovana zadruga z neomejeno za- vezo bode imela v nedeljo dne 27. junija t. 1. ob 3. uri popoldne v občinski dvo- rani v Kanalu svoj redni občni zbor se sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje računa za leto 1908. 2. Izvolitev načel- stva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Občni zbor se vrši po § 33. društvenih pravil. Zadnjič po pomoti izpuščeno. Nač el st vo. Soška podružnica S. P. D. priredi dne 26. t. m. društeni izlet na Matajur. Da se omogoči udeležbo tudi hribolaz- cem iz Gorice in okolice, se izletniki odpeljejo dne 26. t. m. ob 5. uri pop. iz Tolmina do Iderskega z običajno žardi- nijero. — Na Livku prenočišče. Sestop poljubno : Tolmin - Kobarid ali Čedad- Gorica. Izlet se bo vršil le v slučaju le- pega vremena. K obilni udeležbi vabi odbor. Eolesarsko društvo „Danica • v Gorici še enkrat uljudno prosi vsa brat- ska kolesarska društva, da se snidejo ob 2 in pol uri pop. v druŠtveni gostilni, ker bode ob 3. uri fotografiral g. Weiss vsa došla bratska društva. Za cestno dirko se je že naznanilo 28 dirkačev. Veliko zanimanje je tudi za polževo dirko in za srečkanje za novo dvokolo. Torej prihitite pogledat vsi prijatelji športa to našo dirko jutri popoldne. Odbor. Na pokopališču v Ljubljani so na- žii v četrtek zvečer okolo 9. ure dva di- jaka ustreljena v sence, seveda mrtva. Dijaka sta prižla neopaženo na poko- Dališjče. kier ie naihrže Hnornvnripnn ^A^n dijak ustrelil drugega, potem $e samega scbe. Dijaka sta 18-letni Franc Vončina iz Idriie ter Ivan Szillich iz Postojne. Oba sta obiskovala VI. razred idrijske realke. V Ljubljano sta prižla v četrtek zjutraj. Dijaka, kakor je komisija konstatirala, nista bila pri zdravem razumu. JublleJ franci^kanskega reda. Te dni obhaja frančiškanski red, ki je naj- vcčji, sedemstoletnico svojega obstanka. Ob tej priliki se je vršilo v Assisi na Ita- janskemgeneralni kapitelj. Franč.škanski red šteje 7413 samostanov in hospicov. v katerih biva 16.894 redovnikov. Izmed teh je 40 škofov in dva kardinala. Grozovit umor. - Dcček odrsizal tovarišu vrat. Vrat je odrezal !5- letnemu fantu .lanezu Obrmanu na Vi- došičih pri Metliki 19-letni Marko Pie- sec. Morilec, ki je še hotel svojo mater zaklati, se je nekaj sporekel z dvema fantoma, pa zagrabil za nož. s katerim je cepil trte in tekel za mlajšima. Kden je v strahu skočil v vodnjak, drugega je dotekel blizu vasi in ga zaklal. Kobilice na Ogrskera, V občini Nagy-Köü so se spustili na zemljo roji ogromnih množic marokanskih kobilic. ki so uničile vse setve. Dospelo je tja ISO strojev za uničevanje kobilic. Opozarjamo «voje c. čitatelje na oglas g. zobozdravnika dr. Hržena. Drobsinice. Navihan zagovornik. Glasoviti newyorski odvetnik Tom Wilkins je te dni pred porotnim sodiSčem imel zago- varjati nekega bogatega, a silno grdega starca, katerega je neka mlada kraso- tica tožila za odskodnino 50.000 dolar- jev, ker ji je obečal zakon. asekasneje premislil. Simpatije porotnikov so bile z vsega početka na strani krasotice. kar sta natančno vedela obtoženi in to- žiteljica. Nesrečni starec bi se bil tudi prav rad poravnal. a mladenka ni ho- tela. No, ona je pozabila računati z na- vihanim Wilkinsom. Ko je nastopil čas za njegov plaidoyer. je govoril tako-le: „Gospodje porotniki! Poglejte. prosim, tožiteljico. okraseno z vsemi čari lepote in mladosti, in potem obtoženca. ki mu manjka pač vsakoršna privlačna moč. To je vredno več, ko tisoči dokazov. Ali morete samo pomisliti. da bi ta prekrasna dama, ki dobi lahko na vsak prst deset snubcev, mogla kdaj za resno vzeti smešne ponudbe tega žalostnega človečeta. to karikaturo moškega spola, te ničle na belem svetu. teganeumnega. ostudnega, grdega otročaja? (Obtoženec osramočen šepeta: üospod Wilkins!) Ne, gospoda moja, ona ga je zasmeho- vala, vlekla ga je za nos — tega sta- rega osla (Obtoženec: Oospod Wilkins. vi greste predaleč). tega norca; igrala je z njim grdo igro, izpostavila je jav- nemu zasmehu ta napihnjeni meh, to človeško grdobo, ki bi ga ne marala zadnja ženska na svetu. (Obtoženec vedno glasneje protesira, a predsednik sodišča ga ostro zavrne.) Ali naj sedaj to btidalo še plača za svojo sramoto ?" Obtoženec tipije in predsednik ga da odstraniti iz sodne dvorane; porotniki pa nato šoglasno odbijejo tožbo mlade lepotice, ki pade v nezavest. Porof.ni pogojt saoje vseh žeoa. Te dni je iznaSla neka rnladaameri- kanka novo formulo, katero mora pofl- pisati vsak. kdor želi vstopiti v zakon- ski stan. Tekst formule se tako-le glasi in sicer: .laz podpisani se obvezujem, da bodem v polni meri izpolnjeval na- pram moji bodoči soprogi te-le pogoje: Vsako soboto izročim vso mojo teden- sko plačo moji ženi; vsaki večer bodem uže ob 9. uri doma, da me ne bo moja žena hodila iskat; udeležil se ne bo- dem nobenega plesa ali druge zabave brez da bi ne vzel seboj moje žene; ne bodem plesal nikoli brez njenegado- voljenja; bodem vedno prijazen napram njeni materi in njencmu bratu ; ne bo- dem šel nikoli v take hiše, kjer niso žcnske lzključene. in še v take hiše bo- dem šel le z dovoljenjem moje soproge; ne bodem pokadil več kot tri smodke vsaki dan. ob nedeljah pa ne več kot pet: govoril bodem vedno prijazno z mojo ženo in v spomladi bodem brez mrmranja otepel prah iz razgrinjač (ta- petov); vsaki teden bodem pripravil svoj zavojček za perico: ne bodem pil ne piva. ne likerjev: ne bodem držal v hisi psov: mojim otrokom bodem dal vse potrebne reei. ako bodo jokali po- noči: vsako jutro in vsaki večer bodem ogenj zanetil in sicer zato. da se ne bo treba moji soprogi potiti in opravljati takih del. — Kakor se vidi. ne misli slabo ta mlada Američanka. Kolera v Petrogradu. \" zadnjih 24 urah je na novo obolelo 34 oseb; od teh jih je 10 umrlo. Gostilna se oddä v najem Rabafišče šl 16. Oglasiti se je v isti hiši v III. nadstropju. Gospodinje! Učite se pred vsem „PEKATETE" dobro pripravljati. Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v ho- telu „Pri zluteni Jelenu" ¦ff~ zobozdraunishi ateliep. Ordinira se : od 9. ure zj. do 12. dop. in od 2. ure do 5. popoldne. Dr. Ivan Erzen. zobczdravnik. St. 234.9. Obiava Varustvo podpisanega zavoda je sklenilo v seji 18. junija 1909 izboljšati merilo za eskompt zastavnih pisem ob ugotovitvi posojil od iaeasnega merila 91°|a njihove iineuske vrednosti na ono od 92°|O. V Gorici, 19. junija 1909. RAVNATELJSTVO PEŽELMEsiA NIPOTEČNEsiA ZAVOPA mm "~-~f* * '- mm ¦—wm -•—rmm Svoji k svqjim! Staroznana narodna tvrdka: flnton Iv. Pecenho GORICA, ulica Joh. Verdi 26, postreže pošteno in točno s pristnimi be- limi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj- Bkim pivom „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti- vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protrvinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z do- mačim pristnm tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko g-oriška postaja. Cene zmerne. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporofa častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v rre»tu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. W vrsl riia. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/» kilainod enega 'unta. Testenine \z tvornice ŽniderŠič & Valenčič. Žveplenke družbe sv Cirila in Metoda. Moka \z Majdiče vega mlina iz Kranja in iz Joch- tsann-ovegj v AjdovSčini Vse blapo prve vrste. Poprava in komisijska zaloga d v o-- koles in ii- ^ valnih stro- V jev, granio- f o n o v za k o n c e r t e in go 8 tilni ter vsakovrstue plošče, zastopnik automatov za gostilne in vsakovrstriih kmetijskih strojev. — Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem pri BATJEL-u GORICA Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. — Novi slo- venski ceniki franko. ! . I Jakob Miklus | mizar in lesni t r g o v e c ^s- v Podgori ss^ VUp /üloilllHL^cl liluüld (na cesti, hi peljeproti Gradiikt) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnesya trde- ga in mekhega le*a ilomačega | in tujega, veiiko zalogo pohišt- va, vinskih posod, *tigkaluic itd. i I HIŠA z vrtotn in dvo riščetn na prodaj v (ioriei v ulici Macelio St. 25. Oglasiti se je ravnotam v pritličju. Sfavbena tvrdka Znidapčič k Stepancic Gorica. Tržaška ulica številka 29. se priporoča sl. občinstvu in drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata v Zjülüdlblb & ulupdilblb. Pristni kranjski lanenoljnaH Firnež Oljnate barve v posodicah po y2 1 kg* kakor tudi v veöjih posodah. Fasadne barve za h še, po vzorcu. Slikarski vzorci = in papir za vzorec. = Iiaki pristni anglcški za vozove, za pohištva in za. podc. Steklarski klej (kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši. Karbolinej vprrsv,ee MflVEC (gips) za podobavje in za stavbe. V Copici domačega izdelka za zidarje ===== in za vsako obrt ===== priporoča Mull Hai|tii v Ljubljani Prva kraj?ka tovarsa oljnatih barv, firnežev, la- kovin steklarskega klej a. Xahtevajte ceiiike! JVaznaiiilo. Manufakturna trgovina IVAN NARCUZZI (dediei) se preseli s 3. junijem t. 1. na TRRVNIK (Piazza Grande) št. 16. Ob euem naznanja cenj. odjemalcem, da s 3. junijem do 30. juuija bo razprodajal vse svoje blago ki se sedaj nahaja na TRAVNIKU (Piazza Grande) št. 24 Pijanosti ni več. Vzore«' t»'i;ii (•udezuc^a iztlelka „t'OZA" se pošl,je brezplaöuu. More so dati v kavi, v nilc- ku, v pivu, v vinu ali vjoili- lih ne da bi pivec. to zapazil. IVasi'k „COZA" uciiikuje čudovito, tako, da se pivcu pristudi alkuliol in vse alko- holne in moöne pijaöe. Ta prašek delujo tako iniriio in fcotovo, da mu ga sraojo dati žena. sestra ali hči dotičiiika, no da bi on zapazil, kaj je resnieuo provzročilo njegovo zdravljt'ivje. Praäck „COZA" je prineso; mir v tisočere družine, je reši[ ogroniiio oseb sramote in pol nižaiija, da iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne in vsakega dola zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikatera mla- denioa spravil nazaj na pravo pot sreče tor je podaljšal za nuiogo let življenje ninogim osebani. Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vseni onim, ki zahtevavo knjigo s 1500 zahvalam, in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku. Zajamčeno je, da je prašek popolnorsa neškodljiv. P07A IQTITMTF 62- Chancery Lane uu*-n IO I 11 U I L London, 257 (Anglija) Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za ---------rr-r,----- 10 StOÜnk -----------—¦----- ¦ Vii' / H | šumeči limonodni bonboni, Bj (malinov, limonov, jagodni, črešnjcv in B ^B mnreličen okus) H H šiiiueea lim on ad si. B Na leto se porabi do 40 milijonov komadov Prvo češko dclniško društvo za orient. I Sladkorno blago in čokolado prej A. Mavšner, Kraljevi Vinogrady. —i^^l ¦III^IMIIMIIIMM« ¦¦Ml I ¦!!¦¦¦ IMI^^MII Rojaki! Spominjajte se ob vsaki priliki „Šolskega Doma . Jako ugodna prilika. Proda se hiša v Solkanu St. 110, v kateri se mihaja uže več let dobro ohranjena gostilna s krasnim vi-tom in gozdom, ena obzidana ogra- da v sredini Solkana na jako obzornem prostoru, približno 4 in pol nji- ve in druga ograda takoimenovana „Kilter'* tudi obzidana z visokim zidom, kateri pripada veiiko poslopje in 5 in pol njiv zemljiš*a s krasnim razgledom. Natančnejša pojasnila se dobe pri lastniku Antonu MozetiČU v Solkanu št. 110. = Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela. ............... Izgotovljeno pohištvo lastnega izdelka priprosto in fino se dobi pri flnton Cernigo] ¦ Gorica. ==== Tržjaška ulica 18. .......... Skušnja je jfSnajboljsa J^/jučiteljica Schichtovo milo. Skrbna proučevanja so dognala, da Schichtovo milo vsaki vodi bodisi v mrzli ali gorki hitro in močno speni. To milo prodere prav lahko in prav intenzivno vsako tkanino. Ono odpravi ko} vsak madež ne da bi tkanini škodovalo. — Schichtovo milo je popolnoma prosto razjeda- jočih snovij. Napravlja se že desetletja vedno iz jednakih snovij. Sporabo tega mila za vsako pranje, za vsakovrstno perilo zahteva torej previdnost in vporabo tega mila se prihrani pre- mnogo časa. dela in stroškov. IVAN SCHINDLER, Dunaj lll.|i. Erdbergstrasse 12. pošllja že veiiko let dobro znaae 5troje vsake vrste za poljedelstvo. Mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdjo, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, inlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovocie, železn« cevi, svinčene cevi. Od sedaj po zopet xdatno znižanih cenah! Ravno tako vse priprave za kletarstvo: m< dene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konoplji'ne cevi, gumijeve ploče, stroj za točeije piva, škrinje za led, st'oje za sladoled, priprave za izdelovanje sodovke in penečih vin, mline za dišavo, kavo itd. stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehlnice, namiznu tehnice, decimalne tehnice; zelezno pohištvo, železno blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za kljufavničarje, kovače, kleparje, sedlarje pleskarje itd, Vse & večletnim Jamstvoml Po najiotoja fllačilnili poiojiti, tuAi na otrokel Ceniki z več kot 400 »likami brezplačuo, prekupci in agentje zaželjeni. = { Dopisuje sc tudi v slovenskem jeziku. Piše naj sc nsravnost Ivan Sekintller, Tzdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska ^Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)