kulturno -politično glasilo -
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem ieli vesele boiične praznike in vse najboljše v novem letu 1965
Johan Lomšek
GOSPODARSKI IN POLJEDELSKI STROJI
Tl H OJ A 2, P. Dobrla ves — Eberndori
tel. (04237) 246
svetovnih in. domačih dogodkov

Poštni urad Celovec 2 — Veilagspostamt Klagenfurt
4	f	.,l
Izhaja v Celovcu — Erschekiungsort Klagenfurt
LETO XIV. /ŠTEVILKA 52-53
CELOVEC, DNE 24. DECEMBRA 1964
CENA 2.— ŠILINGA
na g^mafaua, a Mani italeL”
Nepojmljiva revščina, v kateri se rodi Odrešenik sveta, je eden najbolj priljubljenih motivov, ki se tolikokrat ponavlja v naši ljudski božični pesmi.
Tako na primer pravi ona znana pesem »'Polsliušaljlte, vsii l|juld|je“: „Ko pa iz mesta (Ptliidelta, baljtiiico zagiledalta. Tam na gmajm’-di, v revni šltalioi je rodila Jezusa."
Tista, ki ima naslov »Angelsko petje", pa poje: „Rojen Zveličar je, molit ga pojte, v jaslicah tevnih na slamci leži."
Takih primerov bi mogli navesti še več.
Ljudski pesnik, v katerem se izraža duša celega naroda, se je v tem motivu najbolj približal besedi in duhu evangelija. Saj je revščina bila Usti znak, po katerem so Pastirji Odrešenika spo-2nali: „In to vam bodi kamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno" (Lk 2,
12). To znamenje daje Pastirjem Bog sam, ko jim po angelu naznani Kristusovo rojstvo.
1.	Zakaj se je Bog ob Svojem prvem prihodu na svet odločil za tako skrajno revščino?
Sv. Pavel daje na to Vprašanje odgovor, ko Piše bogatim Korinča-n°m: „Zaradi vas je postal ubog, dasi je bil bo-S^t, da bi po njegovem Pboštvu vi obogateli"
(2 Kor 8, 9). Da more-1110 te besede bolje razu-^mti, moramo vedeti, da ie bil Korint v tistem ča-eno i.ajbogatejših pa *udi najrazuzdanejših
mest.
Kristus je postal ubog,
^ bi nas odvrnil od pre-Vel'ike navezanosti na dobrine tega sveta. Na-^ili naj bi se bolj ceni-®i duhovne zaklade nego denar in to, kar se denar dobi. Posvetno bogastvo ubija v d^s ljubezen do Boga in do nadnaravnih Vrednot. In vendar imajo samo te vrednote
^o vrednost.
. ^avel pa je imel še drug namen. Krist-}9Pe v Korintu je hotel vzpodbuditi, da bi
njegovem uboštvu molila, sta tudi sama bila uboga. Vsaj tako, če ne bolj, so bili ubogi tudi pastirji, ki so ga v sveti noči prihiteli pozdravit.
2.	ZivUjenje uboštva se je nadaljevalo v Nazaretu. ..Tesarjev sin", so Nazarečani Jezusa pomilovalno imenovali.
Ko ta ubogi tesar po višjem povelju zač-
ubog rodil, je ljubezen do ubogih ohranil do konca svojega zemeljskega življenja.
3. Preden je svet zapustil, je ustanovil Cerkev, v kateri še dalje med Ijudnr skriv-nostno živi. Primerjal jo je zgradbi. Njen znak je, da je zgrajena na Petrovi skali. Toda to je samo eden njenih znakov. Kristus je hotel, da ima njegova Cerkev šc drug,
krj
svoje obilice velikodušno darovali za stjane v Jeruzalemu, ki so takrat trpeli ^manjkanje. Zato jih spominja na Kristu-r°v zgled, ki se je, čeprav je bil bogat, bo-^tvu odpovedal, iz ljubezni do nas, da bi ^ duhovno obogateli.
barija in Jožef, ki sta Kristusa prva v
ne nekega dne javno učiti, pošlje Janez Krstnik, ki je tedaj bil že v ječi, k njemu diva svoja učenca, da bi ga vprašala: „A1 si ti tisti, kateri mora priti? (Mt 11, 3.) To vprašanje je pomenilo: Ali si ti obljubljeni Odrešenik? Tedaj jima „tesar Jezus" odgovori: ..Sporočita Janezu: da se ubogim bla-govest oznanja" (Mt 11, 5).
Kristus je zbiral okrog sebe uboge. Zanje se je najbolj zavzemal, ne samo z besedo, ampak tudi v dejanju. Slepim je dajal vid, gluhim sluh, hromim zdrave noge, gobave je očiščeval in mrtve je obujal. Dvakrat je nasitil tisočglave množice. Kristus, ki se je
nič manj važen znak: Biti mora uboga in biti mora mati ubogih, kakor je on sam na zemlji bil ubog in oče ubogih, če Cerkev te ljubezni do uboštva in do ubogih ne bi imela, bi je Kristus ne mogel več pnpoznati za svojo Cerkev.
Zdi se, da se je Kristusova Cerkev tega znalka znova živo zavedela šele na sedanjem koncilu. Papež Pavel VI. je eno svojih dragocenih tiar daroval za uboge. Neki nadškof je zapustil svojo udobno palačo, da se v njej nastani šola za delavske in kmečke voditelje, sam pa se je naselil v skromni
Miši sredi delavskega okraja. Neki drug škof je storil podobno.
4. Cerkev že dolga stoletja trpi na boleči razpoki, ki jo imenujemo razkol. Koncil se prizadeva, da bi z ločenimi kristjani navezal stike, se začel z njimi razgovarjatd ter tako pripravil pot zedinjenju vseh kristjanov.
A pojavila se je druga velika nevarnost, da se v Kristusovi Cerkvi odpre nova rana, ko še prva na široko zeva. Bati se je, da se odtrgajo od nje tudi ubogi in delavci. Dve milijardi človeštva danes nista zadostno hranjeni, ena milijarda strada, druga pa noben večer ne gre spat z občutkom, da se je tisti dan do sitega najedla. Po spretni propagandi se vedno bolj trga vez med ubogimi na eni in med Kristusovo Cerkvijo na drugi strani. Ta Cerkvi sovražna propaganda marsikje uspeva tudi zato, ker se je Cerkev do sedaj z ubogimi premalo istovetila. Kristus se je z ubogimi vedno čutil eno, ubogi in delavci pa v njegovi Cerkvi ne vidijo več te ljubezni. Neki judovski delavski voditelj iz Palestine je takole rekel, ko se je vrnil s potovanja po Evropi: „Povsod sem videl, da se vera prijateljsko druži z bogatini; delavci pa jo občutijo kot nekaj, kar je njihovemu življenju tuje." Nasprottno pa je neki delavec v Nazaretu duhovniku Pavlu Gauthier-ju, ki že 14 let kot delavec živi med delavci v Palestini, dal tole prelepo priznanje: „Ti si mi du-hovnik-brat. Tako je dela! Jezus in tako je prav!"
5. Pavel VI. je kot preprost romar potoval na mednarodni evharistični kongres v Indiji. Vozil se je v navadnem potniškem letalu. Že prej je lačnim Indijcem poslal celo ladjo žita. En dan svojega bivanja v Bombay-ju je porabil za to, da je obiskal najrevnejše mestne četrti in različne zavode, v katerih je videl zbrano največjo človeško bedo in ljudi, ki umirajo za posledicami lakote. Razgovarjal se je z reveži, z njimi skupno zajitrkoval in povsod delil tudi denarno pomoč.
Glava Cerkve se zaveda važnosti odločil-(Nadaljevanje na naslednji strani)
Politični teden
Pa svetu
SPORAZUM O ENOTNIH CENAH ŽITA
V EWG
Končno je padla v Bruslju v okviru organizacije Evropske gospodarske skupnosti največja zapreka. Članice te organizacije (EWG) so se siporazumele o enotni ceni žita. Sporazum so do.seg it na podlagi kompromisa, ki ga je pripravila komisija skupnega tržišča. Ta sklep stopi v veljavo s 1. julijem leta 1965.
Več ko leto dni so v Evropski gospodarski skupnosti razpravljali o tem vprašanju. Pogajanja so potekala v silno ostrem boju med članicami znotraj te organizacije. Največjo oviro so delali Francozi, ko so celo izjavili, da bodo izstopili iz Evropske gospodarske skupnosti, če se ne zedinijo do 15. decembra 1964.
Pri tem sporazumu imajo pravzaprav naj-večje zasluge Zahodni Nemci, kajti oni so bili prvi za znižanje cen žita. O tem smo že pisali v eni prejšnjih številk našega časopisa. Tedaj smo dejali, da je Zahodna Nemčija prva predlagala Evropski gospodarski skupnosti znižanje cen nemškemu žitu, in sicer s 1. julijem 1965.
£ sporazumom o cenah žita v Bruslju je dosežena široka podlaga za sporazumevanje, kar zadeva problem gospodarske in politične integracije Evrope. Je to prvi korak v smeri svobodnega tržišča za kmetijske pridelke znotraj Evropske gospodarske skupnosti. Francoski predstavnik v Bruslju je izjavil, da sedaj ni več nobenih ovir za pogajanja o svetovni trgovini, posebno o trgovini med Evropo in Združenimi državami Amerike, ki potekajo v Ženevi v okviru G ATT (splošnega sporazuma o trgovini in carinah). To se pravi z drugo besedo, da je odstranjena glavna ovira v poganjanjih za znižanje carin s tako imenovano Kennedy-jevo rundo.
Največjo korist od tega sporazuma bo črpala seveda Francija, ki je edina dežela znotraj Evropske gospodarske skupnosti s pre-sežkli žita. Ker pa so se članice EWG zavar ruvale proti uvozu žita iz držav, ki niso članice te skupnosti z visoko carino, (cena žita je na svetovnem tržišču precej nižja od cen v EV/G), bodo odslej nakupovale ostale članice EWG v glavnem žito le v Franciji. Zato morata ZDA in Kanada računati na nazadovanje njih uvoza žita v države EWG.
Da pa ne bi kmetijstvo v Zahodni Nemčiji in Italiji zaradi tega sporazuma o enotnih cenah žitu utrpelo škode, naj bi dobili kmetje v imenovanih deželah odškodnino v obliki višjih doklad.
Tja m a a (itnajneL o leoni iiaici
(Nadaljevanje s 1. strani) nega trenutka, ko gre za to, ali se bosta dve milijardi ljudi odločili za Cerkev in za Kristusa ali proti Cerkvi in proti Kristusu.
A papež in nekaj škofov še ni vsa Cerkev. Cerkev, katere ustanovitelj je ob svojem rojstvu za ležišče imel jasli in trdo dračje namesto mehkih blazin, mora ne samo v svoji vidni glavi, ampak tudi v svojih udih postati uboga. Sama mora najprej odložiti nepotrebni sijaj. Potem pa se po papeževem zgledu moramo mi vsi skloniti k ubogim in jim v bedi pomagati. Zato se odpovejmo vsaj luksusu im se zadovoljimo s tem, kar je potrebno, nepotrebnega pa ne iščimo. Le tedaj se bodo ubogi oklenili Cerkve, če bo na njej tudi na zunaj postal viden tisti znak, ki ga je Kristus svoji Cerkvi dal: ljubezen do ubogih.
Te misli naj nas v božičnih dneh prevevajo. Najprej pri obhajilni mizi. Kristus je postavil Evharistijo pod podobo kruha, ki je osnovna hrana človeštva. Ali moremo Kristusa z mirno vestjo sprejeti pod podobo kruha, če pomislimo, da milijoni ljudi nimajo zemeljskega kruha? Pa tudi dobrot bogato obložene družinske mize ne moremo za praznike mimo uživati, če nismo nič darovali za revne in lačne. Kdor pozablja na brata v stiski, tudi nima pravice peti: „Talm na gmajn’oi, v revmli ištalldi 'je rodila Jezusa." Če pa kljub temu talko poje, se ta pesem na njegovih ustnicah spremeni v zasmehovanje ubogega Jezusa.
Dr. Jakob Kolarič
Kako izgledajo cene žita na drobno: mehka pšenica 425 mark za tono (523 francoskih frankov); trda pšenica 480 mark za tono; ječmen 365 mark za tono; rž 375 mark za tono in koruza 362,5 marke za tono.
POSEBNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV
Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant je predložil minuli teden glavni skupščini Združenih narodov nove predloge za ustanovitev posebnega „urada za industrijski razvoj". Novo telo naj bi bila čisto nova posebna organizacija OZN, katere naloga bi bila pomagati nerazvitim deželam s poročanjem, načrtovanjem, svetovanjem, tehnično pomočjo in z izobrazbo strokovnjakov.
Predlogi glavnega tajnika OZN so tako Izoblikovani, da je možno vsaj teoretično
napadalno pogodbo in naj sprejme skupno inšpekcijo, da se preprečijo nenadni napadi. Izraelski minister je rekel: „Razumemo, da egiptovska vlada ni pripravljena skleniti mir, toda med vojno in mirom se zmerom lahko še najde vmesna rešitev, ki lahko omogoči konec velikih izdatkov. Egiptovski gospodarski položaj se zmerom bolj slabša. Ta pa ni samo posledica nemarnosti in korupcije, marveč je tudi plod ogromnih izdatkov za vojaške namene. Zato se nam zdi, da je prišel trenutek, ko bi morala vodilni politiki v Egiptu spoznati ta položaj."
NEREŠENO VPRAŠANJE NATO
Že v zadnji številki našega lista smo pisali, da so se v Parizu sešli minuli teden ministri Organizacije ševemoatiantskega pakta. Na dnevnem redu 'je bila razprava o večstranski jedrski sili, ki je že pravzaprav ves čas, odkar se sestajajo ministri te organizacije, v ospredju. Največjo težavo, da ne pride do soglasja, dela članicam NATO Francija, ki še zmerom vztraja pri
eStooenci iz (Ižoza, r[)6dfiine in &ilje!
Vsem rojakom
doma m po 'sirnem svetu blagoslovljen
BOŽIČ
in srečno
NOVO LETO 1965
GLavedni laet koroških Slooeneeo
priti po ovinkih v to organizacijo, in to celo deželam, ki niso članice Združenih narodov. Tako bi bilo mogoče priti v to posebno organizacijo, na primer Vzhodni Nem-čirii, Severni Koreji, Severnemu Vietnamu, da, celo rdeči Kiltajjlski.
Poljski zunanji minister Rapaoki je v svojem govoru pred glavno skupščino Združenih narodov zahteval sklicanje konference vseh evropskih dežel. „Čas je zrel," je dejal Rapacki, „da problem evropske varnosti obravnavamo v vsej njeni celovitosti".
IZRAEL — EGIPT
Izraelski minister za delo Allon je pozval egiptsko vlado, naj podpiše z Izraelom ne-
svOjem načrtu. Francija hoče namreč zavezništvo Ibčeno od ZDA. V Parizu izjavljajo, da je Francija pripravljena skleniti sporazum o sodelovanju med njeno atomsko silo in vojaškim poveljstvom ZDA. Sporazum bi bil v tem, da bi koordinirali načrtovanje skupnih smotrov.
Po zaključku zasedanja ministrov Organizacije severnoatlantskega pakta (NATO), so bjavili sporočilo, ki pravi med drugim, da so odgovorni politiki proučili probleme, ki jih mora zavezništvo reševati na področju atomskega in običajnega orožja. O tem so si izmenjali misli m s to izmenjavo bodo nadaljevali na poznejših sestankih.
... in pri nas v Avstriji
V PARLAMENTU NA DUNAJU
je bilo posebno zadnja tedna zelo živahno, kajti pred poslanci je bil še cel kup nalog in zakonskih osnutkov, ki so jih hoteli rešiti še pred božičnimi prazniki oziroma pred pričetkom novega leta.
Glavna naloga je bila, predefoatlrati in odobriti državni proračun za 1. 1965. Kot zadnja skupina proračuna so bile pretekli torek na vrsti „finance“. Parlament je odobril državni finančni zakon za 1. 1965, v katerem je vsebovan tudi načrt za uporabo državnih službenih motornih, vodnih in zračnih vozil. Zakon je bil sprejet z glasovi poslancev Ljudske in Socialistične stranke, medtem ko so poslanci FPOe glasovali proti.
Pred zaključnim glasovanjem je bilo soglasno odobrenih več stavljenih predlogov. Pri skupini „ socialna uprava" je bilo odobreno, naj pristojno ministrstvo poskrbi za to, da bodo izgotovljene določbe glede ureditve predčasne starostne pokojnine za ženske zavarovanke letnikov 1906 do 1915. — Pri skupini ..poljedelstvo im gozdarstvo" je bilo naročeno zvezni vladi, da naj izgotovi zakonski osnutek glede znižanja cen pogonskega goriva za kmetijstvo. Poleg teh je bilo še nekaj drugih predlogov glede finančne uprave odobrenih.
BREZ SPORA NE GRE!
Isti dan pa je med zastopniki OeVP in SPOe v parlamentu zopet prišlo do precejšnjega nesoglasja. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o podaljšanju zakona o mlinih (posebno važen za manjše mline). Poleg tega pa je bila na programu tudi razprava o upravljanju naftimih produktov, katero predstavljajo v glavnem petrolejske družbe „Martha“ in OeROP. (Prva je podržavljena, druga pa v zasebnih rokah.) Ljudska stranka je predlagala združitev obeh družb in prepustitev do 51 odstotkov akcij v last OeMV (Avstrijska državna uprava
mineralnih Olj). Socialisti so ta predlog odklonili z utemeljitvijo, da naj družba „Mar-tha" še naprej ostane podržavljena in tudi posestrimska družba OeROP naj bi večinoma prešla v državno upravo OeMV: ako Ljudska stranka pristane na to, bo tudi SPOe pristala na podaljšanje gori omenjenega zakona o mlinih. OeVP je to kombinacijo odklonila kot neutemeljeno in neupravičeno, zato so se predmetna pogajanja razbiila.
POKOJNINE IN RENTE VENDARLE
ZVIŠANE!
Pred štirinajstimi dnevi smo poročali o pogajanjih med obema koalicijskima vladnima strankama glede povišanja pokojnin im pripadajoče dinamike. Tilk pred zaključkom so se pogajanja razbila — menda zaradi neenakega tolmačenja predmetne novele k zakonu o delavskem zavarovanju.
Zadnji dan zasedanja parlamenta pa je omenjena novela ponovno prišla v pretres. V zvezi s tem je predsednik parlamenta
SLOVENCI
do m a hi p o sneta
Slovenska Akademija za glasbo v Avstriji
Pred kratkim je gostovala slovenska Akademija za glasbo v Gradcu in Deutschlandsbergu simfonični orkester ljubljanske glasbene akademije s solisti pianistko Marijo Kocijančičevo, violinistoma Božom Mihelčičem in Tomažem Lorencem. Izvajali so Osterčev Rcligioso, Lucija Marije Škerjančev Concertino za klavir ter Beethovnov in Prokofjeva violinski koncert. Nastop slovenskih mladih glasbenikov je zbudil veliko pozornost in nedeljeno priznanje avstrijskega občinstva in kritike.
Levstikova značka
Na številnih šolah v Sloveniji tekmujejo šolarji za značke, ki nosijo imena naših slavnih mož, predvsem pisateljev in pesnikov. Sredi novembra se je s proslavami obletnice Levstikove smrti začelo na osnovni šoli Frana Levstika tekmovanje za Levstikove značke. Tekmovalna komisija je razdelila učence v štiri skupine: najmlajši tekmujejo za značko „Najdihojca”, bronasta značka se bo imenoval« „mladi Krpan”, učenci 6., 7. in 8. razredov se bodo .potegovali za srebrno značko ..Martin Krpan”, tisti, ki so kdaj hodili na to šolo, pa si bodo lahko pridobili zlato značko „Fran Levstik”. Tekmovanje bo zaključeno 8. februarja. Vsak tekmovalec ima posebne obveznosti, napisati mora vsaj en prispevek za „Mladega Krpana” in poznati mora dobro Levstikov življenjepis. Za tekmovanje je veliko zanimanje, učenci.so povabili k sodelovanju svoje vrstnike iz. Velikih Lašč.
OjLAGOSLOV7.JEN 1SOZIČ IN USPEHA POLNO LETO 1965 ŽELIMO VSEM SODELAVCEM, NAROČNIKOM, OGLAŠEVALCEM, PRALCEM IN PODPORNIKOM TER PRIJATELJEM NAŠEGA LISTA DOMA IN PO SIRNEM SVETU S PROŠNJO, DA NAM OSTANEJO ZVESTI TUDI V BODOČEM LETU. ZAHVALJUJEMO SE VSEM, PRAV POSEBNO PA NAŠIM DOPISNIKOM PO LEPIH KRAJIH PODJUNE, ROŽA IN ZILJE ZA POŽRTVOVALNO W SODELOVANJE IN ZVESTOBO.
UREDNIŠTVO in UPRAVA
dr. Mdleita pozval vse poslance k složnemu sodelovanju im k ispravljivosti im odpravi nezaupanja. „Le tako bomo preprečili," je naglasili, „da ne bo naša demokratična in državnopravna podlaga zaradi medsebojne zaslepljenosti ogrožena in zaigrana!"
K debati se je javilo več govornikov vseh treh strank. Zastopnik Ljudske stranke je še opozoril socialiisto na njihovo čudno zadržanje zlasti v vprašanjih socialne politike, češ da se njihova uresničitev na da reševati po socialističnem receptu, po katerem naj bi imela SPOe privilegij stavljenja oz. iznašanja socialnih zahtev, kot n. porazna povišanja prejemkov, rent itd.), OeVP pa le ..privilegij" manj prijetnega njihovega finančnega kritja!
Ob koncu debate je bilo glasovanje: vsi predlogi oziroma novele so bili soglasno odobreni in je torej izplačevanje povišanih pokojnin in rent s 1. januarjem zagotovljeno.
ZVIŠANJE DRUŽINSKIH DOKLAD
Kot je za zasebne upokojence in rentmi-ke razveseljiva zgornja vest, je prav tako ali še bolj razveseljiva za starše z otroki novica, da bodo z novim državnim proračunom ponovno zvišane družinske doklade.
Sredi decembra so namreč v parlamentu razpravljali in odobrili tozadevni zakon, ki določa deloma znatno zvišanje otroških doklad za uslužbence im tudi za samostojne poklice so določene družinske doklade. Predmetni zakon je v prvotni obliki stopil
v veljavo 1. januarja 1955 in je bil v teku let večkrat izboljšan. Leta 1955 je bilo 1639 milijonov izplačanih v obliki družinskih d°' klad, a 1. 1960 že 2670 milijonov, v proračunu za 1. 1965 pa je v 'ta namen predvidenih 4778 milijonov, to je približno trikrat več kot 1. 1955. Seveda pa še vedn° niso odstranjene vse negativne gospodarske strani, 'ki še vedno obstajajo v škod0 družin z več otroki in katere bo še treba odpraviti, t. j. ho treba ponovno izboljša11 zakon o družinskih dokladah.
APOSTOL NARODOV SV. PAVEL SI JE DOBIL VREDNEGA NASLEDNIKA
Pavel VI. je Indiji ponesel Kristusov mir
Mirovni romar papež Pavel VI. je spet doma, v bližini groba sv. Petra, prvega l papeža. Toda njegova duša se še vedno mudi v Indiji in podoživlja dneve srečanja z ogromnimi množicami ljudstev, ki so do sedaj, kot pravi prerok Izaija., sedele v temi in smrtni senei. Njim je Kristusov na-mesitnik na zemlji, sv. oče Pavel VI. 'prižgal poslanico Kristusovega evangelija, ki Se poslanica medsebojne ljubezni, bratske I vzajemnosti, nesebične pomolči in miiinu med narodi.
V	JUTRU ODHODA
Znana Malahijeva prerokba, (ki daje vsakemu papežu neko oznako, je za sedanjega papeža (izbrala naslov: Fllos florum — roža vseh rož, medtem ko nalj. bi njegov prednik bil Pastor at nauta — pastir dn mornar (popotnik). Znano je, da je Janez XXIII. rad potoval in da bi se silno ra-! doval, če bi doživel dan, 'ko je Pavel VI. napovedal najprej romanje v Sv. deželo, kasneje pa še v daljino Indijlo. Tako se zdi,
I da je sedanji papež prevzel program, zami-! sel in celo MalahijevO' oznako od svojega prednika, ki mu je smrt prekrižala njegove : še za nekaj let nazaj nezaslišane namere. Pavel VI. je postal mornar v polnem pomenu besede. Ne pluje po oceanskih vodah, kjer ladje s hitrostjo do 40 km režejo morske valove. On potuje hitreje. Poslužuje se zračnih ladij, ki prečkajo nebesni svod Po dolgem in po čez.
2. decembra ob 4.30 zjutraj se je streslo mogočno todiiljsko letalo „Nanga Parbat" tipa Boeing 707 in začelo drseti po vzletišču pred nekaj dni s smrtjo obiskanega le-talfiča Piumidilno. Sv. olče je začenjal pot 6450 'km, ki naj bi jo dobrih osem ur kasneje zaključili na letališču Santa Gruz (Sv. Križ), 21 km proč od Bombaya.
PRVO SREČANJE Z AZIJO
Čudovito je bilo jutro odleta: nebo čisto, žrak svež, temperatura spomladansko bla-ga. iz tehničnih razlogov, saj reklo se je tako, se je železni ptič moral ustaviti v &eirutu, glavnem mestu libanonske države. Točno 56 minut se je letalo zadržalo na tleh. Dovolj, da je državni glavar Libanona predsednik Charles (Karel) Hčlou lah-ko 'izrekel dobrodošlico visokemu gostu ter mu izrazil pozdrav vseh arabskih držav.
' S (papežem ista si že stara znanca iz časov, je bil Pavel VI. še podtajnik v vatikanskem državnem tajništvu, Charles Helou , Pa libanonski poslanik pri Sveti stolici.
Libanonsko ljudstvo sii je zaslužilo to ! izredno čast, da je imelo za eno uro v svodi sredi skupnega očeta krščanstva. Kajti to je edimi arabski narod, kjer so kristjani | v večini in (kjer vlada vzorna skupnost med i muslimani in katoličani. Ti slednji so zna-m po svoji veliki zvestobi do Cerkve. V 'Preteklem stoletju so doživeli s strani Turkov več (krvavih preganjanji, a so zdržali. Lanes so ponosni na svoj Libanon, ki ga Prav po njihovi zaslugi imenujejo ..Azijska Svica“. Kultura njegovih prebivavcev, nje-®ova zgodovina, njegov miroljubni značaj, taisti pa njegova globoka vernost in razno-®ikoist verskih 'Skupnosti, krščanskih izrodi ter starodavnih samostanov — je dejal nagovoru siv. oče — so Libanonu ustva-t®e poseben ugled v družini narodov.
PRISRČEN SPREJEM OBLASTNIKOV IN LJUDSTVA
Gib 8,16 po srednjeevropskem času so motorji Nange Parbalt spet zabučali. Letalo požiralo kilometre — 980 na uro — in se Vedno bolj bližalo 'Skrivnostni, pa tudi od IS|traholtne lakote mučeni Indiji.
V	iBoimbayu je čas z ozirom na Italijo 4 'm pol ure naprej. Večer je že bil zato, ko 'Je ob 17,17 (v Italiji 12,47) zračni velikan Mistal na Indijski zemlji. Nad sto tisoč Iju-
je sv. očeta dočakalo že na samem leta-JSČu, medltem ko so ste osltale ljudske mno-žice, — ibiilo jlih je več kot milijon — raz-P0redile ob vsej 21 km dolgi cesti, ki pelje * letališča v Bombay. Ljudje so plezali na drevesa, na oglasne deske ob ipoltu, na cest-1,6 svetilke, bili so na strehah, gnetli so se m* balkonih hiš, z eno besedo: vsepovsod samo človeško mravljišče. Sv. očeta je ^Pgled na te imnožice tako ganil, da so mu ^Cele teči solze Iz oči. Morda se je spomnil Kristusovih besed: ..Množica se mi smili, ni-majo kaij ,jiasit)i.“
, Uradni pozdrav mu je takoj ob prihodu ^refcel ipodpredsedndk Indijske države dr. ^chiir Hussein, bili so pa navzoči tudi mi-mstrski predsednik Sastri, ki je še tisto noč
moral odpotovati v London, .pa Indira Ghandi, hčerka Nehruja ter minister za informacije. Dr. Hussein je dejal, da je indijski narod globoko ganjen zaradi papeževega obiska, saj je Indija med prvimi državami na svetu, ki jih je Pavel VI. obiskal. Duhovni svet in mir med narodi sta ne samo skrb Cerkve, temveč tudi dediščina indijskega illjludstva, ki jie vedno ljubilo resnico iim (bilo nasprotno nasilju.
iSv. oče je nato odgovoril, da je prišel kot romar miru, veselja in ljubezni, da so mu dobro znani napori Indije za ohranitev svetovnega miru in da želi zato opozoriti vse narode v Aziji ter ostalem svetu, naj se zavedajo, da SO' vsi sinovi istega Očeta, da se morajo vsi izogibati nasilja drug nad drugim ter se medsebojno spoštovati z vezmi resnice, pravice in ljubezni.
Dva zbora otroških pevcev sta nato zapela v pozdrav sv. očetu, a njihovi glasovi so se porazgubili v hrumenju in vzklikanju množice. Sv. oče je zasedel mesto v belem avtomobilu „Lincolnu", ki je nekaj dni prej prispeli iz Italije in ki ga je ob zaključku svojega obilska Pavel VI. zapustil bombay-ski nadškofiji. Polt je vodila Skozi 25 ogromnih slavolokov in se prelila v kongresni prostor parka „Oval“. Avtomobil je nato ponesel papeža v stolnico Sv. Imena Jezusovega, kjer je bilo zbranih 'tri tisoč redovnic. Ob pogledu na te zveste sodelavke v vinogradu Gospodovem se je sv. oče v hipu odločil: sklenil je opravilti zanje sv. mašo (eno je daroval že zgodaj zjutraj v Vatikanu). Navdušenje redovnic je bilo nepopisno dn skoraj bi bile po maši vdrle do oltarja, da bi bile bliže svojemu Vodniku, da jih ni kardinal Graoias s sodelavci odločno zadržal pri obhajilni mizi.
DAN SREČANJ IN ŠKOFOVSKIH
POSVEČENJ
Naslednji dan, bil je praznik velikega apostola Indije, Indonezije ter Japonske sv. Frančiška Ksaverija, je sv. oče opravil najprej tiho sv. mašo v kapeli nadškofijske palače.
Nato so sledili razni obiski, (ki jih je papež ljubeznivo sprejemal. Ko so prišld zastopniki raznih protestantskih skupnosti, jih je nagovoril z „dragi bratje v Kristusu". Omenil je, da so razprtije med kristjani boleče za vsakogar, ki želi zvesto služita Gospodu. Nato' so vsi skupaj zmolili očenaš, vsak v svojem jeziku.
Zelo isliikoviito je bilo srečanje s predstav-niltoi nekrščanskih ver. Zastopani so bili fora-mani, siki s slikovitimi turbani, parsi ter iislamiiti, katerih duhovni vodja je po vsem svetu znani nazsipnež Aga Kan. Sv. oče je najprej citiral hindujsko molitev: „Vodi me iz neresničnega k resničnemu, iz noči v življenje, iz smrti v nesmrtnost". Ta molitev
—	je dejal Pavel VI. — je sodobna 'tudi danes. Vsi se moramo truditi za 'boljši svet in živeti življenje, vredno božjih sinov. Nasloniti se moramo drug na drugega, ne le z modernimi sredstvi obveščanja, temveč tudi s srci, v katerih je medsebojno razumevanje, ljubezen in spoštovanje.
Opoldne je nato obiskal sv. oče predsednika indijske republike Radakrišnana. Z njim se je pomudil pol ure v razgovoru. V spomin mu je poklonil dva zvezka sv. pisma. Popoldne je bilo na programu v parku Ovalu, tej stolnici na prostem, posvečenje šestih novih škofov iz vseh petih celin. Na kongresnem prostoru, ki ga krasi nad 500 mogočnih palm, se je zbralo tri sto tisoč ljudi. Sv. oče se je po 44 stopnicah, ki so vodile preko štirih ploščadi, povzpel k evharističnemu Oltarju, visokemu 20 metrov. Ko se je začel obred posvečevanja, je sonce pravkar zahajalo. Obred je dosegel svoj višek, ko je sv. oče na vsakega izmed pred njim ležečih novih škofov položil svojo roko.
V	angleščini je nato Pavel VI. spregovoril o zvišenosti Kristusovega duhovništva. »Posvetili smo 'izbrane iz petih delov sveta
—	je dejali — da s tem opozorimo na neizmerno Ujiubezen Krisltuisovoi, ki obsega vse narode na zemlji."
Noč je že bila, ko je sv. oče spet zasedel svoj beli avtomobil in se vrnil h gostitelju kardinalu Graciasu v nadškofijsko palačo.
SV. OČE V MESTNIH ČETRTIH
BOMBAVA
V	petek, 4. decembra, je bil papež Pavel VI. na nogah kar polnih šestnajst ur. Daroval je na prostem sv. mašo 20.000 ose-
bam; pet tisoč od njih je osebno obhajal. V pridigi je omenil, da je prišel v Indijo kot romar, Služabnik Kristusov tar njegov glasnik; poslanstvo Ceiikve, ki ji načeluje, pa je oznanjati Kristusov nauk.
Prav tako. je še isto jutro obiskal Otroško sirotlišče, kjer je zajtrkoval Skupno' z otroki; kruh, kavo in eno oranžo. Blagoslovil je inoivo šolsko poslopje, si ogledal velik salezijanski zavod, bil deležen slovesnega Sprejema na občini v Bombayu in prebil nekaj časa med bolniki v eni največjih 'bolnic v Indiji', saj je v njej nad 10.000 bolnikov, za katere skrbi več sito zdravnikov in 700 bolničark. Posebej se je sv. oče pomudil pri pohabljencih. Ves obisk pri bolnikih je trajal 50 minut.
Popoldne je prisostvoval v navzočnosti 150.000 oseb sv. maši v siromalankarskem Obredu, ki je silno razgiban in se razvija ob .spremstvu bučne glasbe, flavt in bobnov.
Na večer je nato' .sprejel časnikarje. Dejal jim je: »Vam izročam posebno poslanico, da jo naslovite na ves svet! Naj narodi prenehajo z Oboroževalno tekmo in posvetijo svoje sile in moči raje narodom, ki se šele razvijajo. Naj Bog razpoloži vse Oblastnike tako, da bodo s tega evharističnega oltarja zaslišali ta krik stiske im začeli miroljubni boj proti trpljenju manj srečnih narodov!"
Ta poziv sv. očeta je ibil sad dneva, v katerem je na lastne oči videl del bede, ki so mu jo razkrile ceste silnega velemesta, kjer tisoči .in tisoči ljudi ne poznajo druge postelje kot pločnike na ulicah ali pa celo ulico samo.
Nato se je papež vrnil iz nadškofijske palače v park Oval, da prisostvuje slovesnemu križevemu potu. Sam je nesel križ med dvema postajama. Vsa pobožnost se je izvršila v iglobcki zbranosti, čeprav je bilo na kongresnem prostoru nad sto tisoč vernikov.
SLOVO IN ODHOD
Nebo, ki je bilo vse dneve papeževega bivanja v Indiji jasno- kot ribje Oko, se je v soboto prekrilo z oblaki. Vlaga se je pove-
Pomen opere v
Ugotovitev, da predstavlja opera živi sestavni del kulturnega življenja našega časa, je bila vodilna misel, ki se je vlekia kot rdeča nit skozi vsa razmotrivamja in razlaganja posameznih direktorjev velikih opernih hiš, ki so se te dni zbrali na sestanku v Rimu.
Iz predavanj direktorjev teh opernih gledališč je bilo tudi razbrati dejstvo, da ti zavodi ne morejo obstajati brez izdatne državne subvencije (podpore).
Pobudo za sestanek tega prvega srečanja vodečih osebnosti evropskih Oper je dal predsednik Družbe italijanskih opernih gledališč, ki je hkrati tudi upravnik rimske Opere. Pri tem mu je šlo za dve stvari: prvič, preusmeritev v odnosu ostalih evropskih opernih hiš z onimi v Italiji, in drugič, naj bi, z ozirom na tako važen dogodek, opozorili na nujnost novih zakonskih osnutkov za italijanska operna gledališča, kajti tozadevni zakon iz leta 1936 ne zadošča več in je že zastarel.
Povabilu upravnika rimske Opere so se odzvali: direktor pariške Opere Emanuel Bondeviile; direktor Dunajske državne opere dr. Egon Hilbent; direktor bruseljiske Opere Maiurice Huismann in upravnik Opere Covemt Garden v Londonu John Toole, medtem ko se je direktor nemške berlinske Opere, s katero bo v kratkem Slavini dirigent Herbert vom Karaj an gostoval v Milanski Scali — opravičil.
V posameznih referatih (iporočilh) so pomembni gostje-direktorji opernih gledališč (iznašali z različnih vidikov 'Stališča k temi (predmetu): »Pomen opere v sodobni družbi".
Tako je direktor pariške Opere Emanuel Bondevillle opozoril na težave, ki nastajajo pri umetniških poklicih zaradi tehničnega razvoja filma in televizije. Maurice Huis-mamn, direktor bruseljske Opere, pa je jasno predočil navzočim važnost opere, ki s svojim Slušnim značajem še posebno ustreza kulturnim zahtevam mladine. Prav tako je 'Isti direktor opozoril tudi na izredno pomembno Vlogo opernega baleta, ki, da lahko postane prava izrazna umetnost dvajse-
čala, tako da se je vročina — 28 stopinj — bolj Občutila kolt prejšnje dni.
Pred odhodom je sv. oče želel obiskati božjepoitno cerkev Naše Gospe dz Bandare, ki je oddaljena 20 km iz Bombaya im leži na holmu nad preprostim ribiškim naseljem. Sem je že prejšnji dan popeljal peš nemški kardinal Dopfner Skupino štiri tisoč romarjev, da pričakajo sv. očeta in skupno pozdravijo Mater 'božjo. Po izročilu so Marijin kip nekoč našli indijski ribiči v svojih mrežah dn nato zanj zgradili preprosto cerkvico'. Kip pa ni drag samo kristjanom, temveč tudi hindujcem in muslimanom.
.Sv. oče je ob tej .priliki poklonil svetišču dragocen rožni venec, romarjem pa spregovoril o potrebi miru med narodi. Izrazil je željo., da bi bile odstranjene vse ovire za 'trajni mir in da bi čim prej prišlo. do dokončne sprave med državami.
Ob povratku je obiskal še nadškofijsko semenišče Pij XII. v Goregaomu, nato pa se dali zapeljati na letališče Santa Cruz, kjer ga je že čakalo letalo družbe AMtalda. Ura je bila 11,10 po indijskem času. Se kratko slovo od oblasti, pozdrav zbrani množici »Hali J.iind!" Živela Indija, beseda zahvale kardinalu Graciasu: »Tu puščamo svoje srce", in letalo se je dvignilo. Preko mest Karačija, Teherana, Ankare, Soluna im Brimdisiija je po osem in pollumem poletu varno prineslo isv. očeta nazaj v večno mesto. Ure so kazale štiri popoldne.
Kakor so šli v prvih časih krščanstva rimski kristjani nasproti sv. apostolu Pavlu, ko so zvedeli, da prihaja, vse do Treh Tavern, tako so .tudi Rimljani 20. stoletja v deset tisočih pohiteli na letališče Fiumicino, da pozdravijo drugega Pavla, ki je šel v Indijo, da da novega zagona Kristusovi misijonski oporoki: »Pojdite po vsem svetu in učite vse narode!"
Tri ure je trajala pot od letališča do bazilike sv. Petra in ko se je sv. oče znova prikazal na oknu svojega stanovanja so zvenele njegove besede kot besede preroka:
»Veselite se, kajti evangeliju so bila odprta nova pota! Našli smo milijone duš, ki so dobre, polne navdušenja, nedolžne v svojem mišljenju. Molite zanje, molite za svet! če hočemo biti kristjani, potrebujemo srca, ki se bodo oblikovala po Kristusovem Srcu in bodo ljubila vse ljudi, ker so vsi božji sinovi. Tako vi z nami in z našim blagoslovom!"
sodobni družbi
tega stoletja. Upravnik Opere Govent Garden John Toole pa je v svojem referatu dejali, da dandanes opera ni samo stvar narodnega prestiža (ugleda), marveč tudi splošnega kulturnega razvoja.
Posebno zanimanje udeležencev je vzbudilo predavanje direktorja Dunajske državne opere dr. HiHberta. Na podlagi vsakdanjih izkušenj kot operni direktor, je razložil položaj opernega gledališča v novi družbi, ikii mu je prineslo tudi nove socialne obveznosti. Tako je navedel primere, uvedbo zaključenih predstav po znižanih cenah za 'Sindikate, mladino in različna druga udru-ženja. Važno je pri tem, kako spraviti — proračun, socialne zahteve in umetniške možnosti — v sklad. Računski zaključek pa ne sme biti samemu sebi namen, temveč se morajo finančna-sredstva neposredno preoblikovati v umetniške vrednosti ali v dz-ipolnitev važnih socialnih zahtev.
Kot posebno težavo za sodobno operno (gledališče je direktor dr. Hilbert opozoril na majhno ustvarjalnost našega časa.
Izrecno je dr. Hilbert na tem sestanku opernih direktorjev svaril pred tako imenovanim premierskim-smobizmom. To bi pomenilo z drugo besedo, da dandanes operne hiše kar tekmujejo med seboj,, katera bo prinesla prvo izvedbo modernega dela. Operni direktor pa mora Imeti korajžo tudi tedaj uprizoriti neko sodobno stvaritev, čeprav mu ni bila dana čast prve izvedbe.
Dalje je operni direktor Dunajske državne opere svaril pred tako imenovanim »lovom za denarjem" umetnikov, kolektivizacijo opernih gledališč, z običajnim razmnoževanjem določenih zunanjih oprem uprizo-tev, z zmerom istimi režiserji in scenografi, od katerih je treba seveda zopet razlikovati samo pristna umetniška gostovanja.
Na koncu svojega predavanja je direktor dr. Hilbert postavil nujno zahtevo po skupnem delu posameznih evropskih opernih gledališč na zdravi podlagi, ki bi naj ne bilo vezano med seboj na nobene posebne pogodbe, kajti samo na ta način je možno biti porok za živo in pristno duhovno operno gledališče.
Kruh življenja in naš vsakdanji kruh
LAKOTA V SVETU
Ljubezen ne sme biti le v besedah; če se ne uveljaivii v dejanjih, ni ljubezen. Zato so na kongresu posvetiiili (kar tri dneve študiju (lakote v svetu. Udeležil se ga je .tudi odličen Indijec, ki je glavni direktor mednarodne organizacije za prehrano in poljedelstvo FAO (Food and Agricoliture Organiiza-tion) izg. fud end egrilkdlče orgenizejšen. Piše se dr. Binay Ranjan Sen.
Med drugim je svoje poslušalce opozorili, da je najmanj polovica svetovnega prebivalstva slabo hranjena. Če tudi v bodoče (krik bednih ne bo imel uspeha, potem je upor teh bednikov neizogiben. Ni pravega razmerja med porastom narodov in nj.ih poljedelsko proizvodnjo-. 2e pred letom 1980 bo prišlo do take draginje, da se ne bo dalla več uspešno pobijati. Vsako- lato se namreč število prebivalstva poveča na svetu za 63 milijonov ljudi; z druge strani pa vsaj old leta 1959 prehrambena proizvodnja stoji ali celo nazaduje, kot je to primer v Afriki, Južni Ameriki ter deželah Daljnega vzhoda.
Papeški legat na kongresu kardinal Aga-
Otvoritev kulturnega doma v Trstu
V	soboto zvečer, dne 5. decembra, je bil slovesno odprt slovenski Kulturni dom v Trstu. Vlado je zastopal deželni komisar dr. Libero Mazza, deželo predsednik sveta dr. Doro De Rinaldini, pokrajino dr. De-lise, tržaško občino pa župan dr. Franzil. Slavnostna govora sta imela predsednik začasnega upravnega odbora dr. Frane Tončič in dr. Libero Mazza. Sledili je vokalno-orkes-tralni program izvirnih del slovenskih tržaških avtorjev.
Dr. Tončič je dejal, da je Kulturni dom namenjen celokupni slovenski manjšini. Poudaril je, da s tem prispevkom ni poravnana niti samo materialna škoda, ki smo jo utrpeli pod prejšnjim režimom, vendar pa „cenimo to gesto italijanske demokratične republike, ker vidimo v tem njeno voljo, da bi se popravile krivice, ki smo jih utrpeli.“ Rekel je tudi, da v tem domu ne bo smelo biti mesta za podžigamje strankarskih in narodnostnih sporov, ampak bo moraJl biti ..torišče za naše plemenito kulturno tekmovanje, iz katerega bomo posredovali našim 'italijanskim someščanom in po njih italijanskemu kulturnemu okolju tudi naše kulturne ustvaritve, v njem bomo bolj spoznavali dosege italijanske kulture.
V	drugem delu svojega govora je dr. Tončič pojasnil pogajanja za ustanovitev skupnega odbora za upravo slovenskih kulturnih domov, ki so še v teku dn niso zaključena. Naštel je organizacije, ki so pristale na ustanovitev začasnega odbora za ..upravo tega kulturnega doma“ ter nadaljeval: ..Slovenska prosveta", ki se je tudi udeleževalla gornjih pogajanj, je izjavila, da se sicer veseli nad otvoritvijo tega „Doma“, da pa se ne želi uradno udeležiti njegove slovesne otvoritve, dokler se gornja pogajanja, ki niso bila prekinjena, ne zaključijo ugodno".
Deželni komisar dr. Mazza je imel po vsebini in tonu precej oster govor, v katerem je med drugim zagotovili, da ima vlada namen še dalje jamčiti vsak svoboden izraz misli in kuliture v okviru demokratične enakopravnosti vseh italijanskih državljanov, čeprav različnega jezika, zavračajoč vsakršno diskriminacijo med pripadniki celotne skupnosti.
Otroka naredimo bogatejšega!
Žc 13. leto izhaja v Celovcu mesečnik za Slovence na tujem „Na$a luč”. V svoji december.ski Številki je objavil list naslednji zanimivi članek.
igiamian je s svoje strani odločno podprl besede dr. Sena in dejal: „Ni nobene zapovedi v (krščanstvu, ki bi bila bolj jasna (kot Kristusove besede, da je treba dati lačnim jesti in žejnim piti ter obleči tiste, ki so 'brez obleke."
HODITI V BOŽJI LJUBEZNI
Čeprav izreče duhovnik vsak dan na koncu sv. maše besede, da je maša minila, dejansko nii minila za kristjana toliko časa, dokler živi le en sam lačen človek na svetu. Visi kristjani so danes postavljeni na pre-ižkušnjo. Svet ne bo veroval v Jezusovo mavzočmolst v presveti Evhariistlilji, dokler te vera ne bo odjeknila v razlitju ljubezni dio bližnjega.
Pravi in resnični častilci Kruha življenja ne bodo smeli nikdar pozabiti svojih bratov, ki živijo zaradi pomanjkanja vsakdanjega kruha manj let na zemlji kot oni. ..Živeti ljubeč se medsebojno," je dejal bom-foayisiki nadškof Graoias, „je edini pravi način misijonske delavnosti krščanstva." Ne stremeti za politično in kulturno nadvlado, temveč dati ljudem vseoživljajočo ljubezen Kristusovo, to mora biti cilj vseh, ki so doumeli, da bo svet obstal le, če bomo vsi hodili v božji ljubezni.	— e j
..Katoliški glas" je že večkrat, včasih tudi kritično, pisal o treh kulturnih domovih, ki bi morali služiti vsej slovenski manjšimi na Tržaškem ter postati last vseh svetovno-nazomih slovenskih skupin, in to tem bolj, ker so bili dani v odškodnino za nekdanji ..Narodnii dom", ki je bil sad žuljev in prispevkov vseh zavednih Slovencev, med katerimi je bilo zelo malo marksistov. Poudarek je na skupni lastnini, ne samo na uporabi ali upravi.
Danes čuti ..Katoliški glas" dolžnost dati slovenski javnosti še nekaj pojasnil.
Želeli bi, da bi se novi dom imenoval ..Narodni dom" kakor prejšnji in da bi služil vsem tistim slovenskim kulturnim ter narodnim izročilom, ki so globoko zasidrana v naši preteklosti in ki dajejo pravo ter dostojno mesto tudi krščanskim vrednotam.
Želeli bi, da bi bili kulturni domovi dejansko skupna last vse manjšine in ne samo njenih ideološko marksistično usmerjenih pripadnikov, saj so bili vrjeni, odnosno dani vsej manjšini. Samo skupni upravni odbor brez dogovora o lastnini ne more odgovarjati tej zahtevi.
Osrednji kulturni dom (..Narodni dom") naj bi prvenstveno služili gledališkim predstavam, katerim je predvsem namenjen, ostala dva pa naj bi v uporabnem stanju dobile v last druge organizacije.
V teh željah je tudi delni: odgovor na vprašanje, zakaj se predstavniki Slovenske prosvete, (SKS lin [nekaterih drugih organizacij niso mogli uradno udeležiti otvoritve Doma v ulici Petronio.
Glavna krivda, da glede kulturnih domov ni prišlo do soglasja, je na rimski vladi, ki je dala domove samo eni skupini in je dolžna svojo napako popraviti. V tem oziru je prav uradna Italija izvršila grobo diskriminacijo v škodo nelevičarsfcih Slovencev, dasi je prav dr. Mazza v svojem govoru hotel zatrjevati, da ima vlada namen zavračati vsako diskriminacijo.
Nadaljnja krivda pa zadene seveda tudi tiiate, ki so lastnino dobili, pa do zdaj niso hotelli odstopiti odgovarjajočega deleža ostalim kulturno-prosvetnim organizacijam.
„Vsako jutro pride mimo moje hiše," je dejal nedavno p. van Straaten, znam pod navzdevkom „Spehipater“, »občinski voz, ki pobere odpadke od prejšnjega dneva. V Kalkuti ne poznajo vozov za pobiranje odpadkov. Tam pobirajo občinski vozovi vsako jutro mrtvece, ki so obležali na pločnikih in cestah — žrtve bede in lakote."
Kalkuta je ogledalo Indije. Milijoni ljudi prebivajo, živijo, spijo in umirajo na cestah. Ni dela, ni hrane, ni ničesar. Tri četrtine Indijcev — in jih je že nad 400 milijonov — so podhranjene. Četrtina rojenih otrok umrje, preden spolni eno leto staroste. 40 odstotkov otrok umrje, preden so stari pet let. Samo polovica rojenih doseže 20 let. Povprečna starost je 26 let — polovica let Angleža ali Sevemoamerikanca. »Če bi se miš prinas," je dejal neki severnoameriški gospodarstvenik, »hranila s količino, ki jo uživa bengalski kmet, bi gotovo poginila od lakote. Kmet pa mora živeti ...“
N1 slučajno, da je Cerkev izbrala prav Indijo za sedež 38. mednarodnega evharističnega kongresa. Morda nikjer na svetu kot prav v Indiji ni tako tesne zveze med kruhom, »ki je prišel iz nebes," in vsakda-mljiilm kruhom, M iga potrebuje telo. Indijci potrebujejo obojega in le resnični kristjani sc zmožni, da jim ga preskrbijo.
LJUBEZNI JE TREBA
Kaj nam pripoveduje evangelij v zvezi s presv. Evharistijo? Da je Jezus množice, preden jim je govoril o kruhu življenja, nasitil z vsakdanjim 'kruhom ter nekaj ribami. »Množica se mi strnili," je dejal učencem. »Dajte jim jesti!"
»Množica se mi sunil," to je postal tudi krik Cerkve v dnevih zadnjega kongresa. Utemeljeno so zapisali ilndijskd škofje v pastirskem pistmu: »O da bi nas presveta Evharistija ob spominu na Jezusovo trpljenje na križu spomnila tudi na trpljenje naših bratov, naša ljubezen pa se naslonila na Kristusovo, ki je sprejel na svoja ramena križ zato, da bi se naša bolečina spremenila v veselje."
»Gorje resnici, če je ne spremlja ljubezen," je dejal že veliki francoski modrec Pascal (izg. paskali). In Maunicdj Zundel je vzkliknil: »Vse vesoljstvo je v vaših rokah (kolt bela hostija, da ga posvetite s svojo Hjubeznijo."
Sedaj razumemo, zakaj so za letošnja kongres izbrali gasilo: »Hodite v ljubezni!" Ni mogoče ljubiti Boga, nam zagotavlja učenec, ki, ga je Gospod ljubil, sv. Janez Evangelist, če ne ljubiš bližnjega. Kajti tega vfildiš, Boga pa ne. Vera, ki vidi v sv. hostiji Jezusa, ne vidi pa ga v svojem bližnjem, ni iskrena. Graditi veličastna svetišča {Bogu pod podobo kruha, ne misliti pa na gradnjo hiš, šol, bolnišnic za potrebne, pomeni ne razumeti Kristusovih besed, ko je dejal: »Kar koli ste storili najmanjšemu mojih bratov, ste meni storili."
Duhovniki — žrtve nacizma
Kakor poroča »Glas koncila" iz Zagreba, pripravlja Benedikta Kempner, žeaaa glavnega tožilca pri nuirnberškem procesu, spominsko knjigo za vse tiste duhovnike, ki so padli kot žrtve nacizma.
Računajo, da je od 4 do 5 tisoč katoliških duhovnikov izgubilo življenje, ker so jih nacisti ali postrelili ali pa umorili po koncentracijskih taboriščih. Pisateljica zbira potreben material za spominsko knjigo po raznih evropskih arhivih.
PISATEU ROLLETT — UMRL
Popolnoma nepričakovano je v ponedeljek, 7. decembra umri v 76. letu starosti znani časnikar, gledališki kritik im pisatelj, dvomi svetnik prof. dr. Erwin Rollett.
Njegova najpomembnejša dela so: živ-Ijenjepis o Griliparzerju in Karlu Krausu, kakor tudi različna liiterarno-zgodovimsika dela. Profesor dr. Ervvim Rollett je bil nosilec nagrade mesta Dunaja za časnikarstvo in dolgoletni predsednik avstrijske pisateljske zveze, katere član je bil.
NAJDIŠČA OB BLATNEM JEZERU
Okolica Balatona, kraja med Blatnim jezerom in gozdnatimi pobočji Bakony!a, postaja zadnje čase nekakšno središče raziskav madžarskih arheologov. Po nekaterih podaitkih so odkrili doslej na tem področju 210 najdišč iz prazgodovinske dobe, 90 iz rimskih časov in 45 iz srednjega veka. Med temi zadnjimi so ostanki naselij, ki so bila uničena večinoma med turškimi vpadi v te kraje.
Lani na Vernih duš dan je šolski odbor katoliških srednjih šol v Clevelandu v Severni Ameriki izbral izmed 26.000 srednješolcev 400 najboljših dijakov in jih podvrgel posebnemu izpitu, ki naj bi odkril 80 izrednih talentov. Za te izredne talente so šolske oblasti pripravile posebne tečaje, ki jih bodo vodili clevelandski znanstveniki, zaposleni po privatnih industrijah, kot prostovoljen doprinos, da pomagajo učiteljem izpopolniti nadarjene dijake in tako ameriški državi izšolati vodilnih znanstvenikov.
V ta krog 80 posebno nadarjenih se je uvrstila tudi naša rojakinja gdč. Anita Pete-linek, učenka Slovenske šole pri Sv. Vidu v Clevelandu, kar mora biti nam Slovencem v poseben ponos.
Še isti večer je bil poseben sestanek, kjer so bdi zbrani znanstveniki, šolski odbor,
učitelji, starši in dijaki. Tu je direktor teh tečajev dober del svojega govora porabil za to, da je klical posamezne dijake in dijakinje iz te odbrane skupine in j’im vpričo občinstva zastavljal vprašanja, kot na primer, zakaj mislijo, da so bili izibrana, in kaj si od teh tečajev obetajo.
Že pri drugi dijakinji je direktor naletel na italijansko rodbinsko ime. Vprašal jo je, ako zna govoriti italijansko. Ko je rekla, da ne, je hotel vedeti, katero v Ameriki rojeno generacijo dekle predstavlja. Odgovorila mu je, da drugo, da njeni starši še govore italijansko im da ona vsak dan sliši doma italijansko, ko oče in mati govorita s staro mamo.
Govornik se je oddaljil od svojih nameravanih vprašanj ter držal zbranemu občinstvu dolg govor o tem, kako dragoceno
priliko je dekle zamudilo, ker se ni naučilo doma v krogu svoje družine jezika svojih staršev. S pametno odločitviijo njenih staršev in nje same bi lahko danes brez vsake muke obvladala poleg angleščine še en jezik!
Enako pridigo je napravil fantu nemškega porekla, podkovanemu v vseh panogah znanosti razen v jeziku svojih staršev! Povedal jim je iz svoje lastne izkušnje, da človek, čim bolj se poglablja v svoje študije, tem bolj občuti, kakšno priliko za učenje tujih jezikov je zamudil v mladosti! (Gdč. PeteOlinkove govornik ni poklical. Škoda, da se to ni zgodilo, ker bi ga s svojim znanjem jezikov prav gotovo spravila v zadrego! Poleg angleščine zna lepo slovensko in še druge jezike.
Ta dogodek je pokazal, da so mnogi teh staršev in tudi mladih dijakov grešili v tem, da so svoj jezik, ki so ga prejeli od svojih prednikov, podcenjevali. Staršem prve ali druge generacije na tujem se ni zdelo vredno, da bi svoj domači jezik staršev posredovali svojim otrokom. Zato je mladim v mnogih primerih pomenil le simbol manjvrednosti. Starši so mislili napraviti svoji noivi domovini uslugo, pa so ji le odrekli zmožnejših sinov, ki bi ji v današnjih časih bili v veliko pomoč.
Prepozno je za te dijake, da bi jim po ušesih donela dva jezika enake vrednosti. Prepozno pa ni za vse one, ki še znajo govoriti svoj materin jezik — le, da se morda premalo zavedajo, kako njegova vrednost iz dneva v dan postaja večja.
*
Budimo v naši mladini ponos do jezika svojih staršev! Govorimo z otroki le slovensko! Prijavljajmo otroke k pouku slovenščine. Tako bodo otroci postali bogatejši in sposobnejši za življenje. Organizirajmo slovenske šolske tečaje! Otrokom naših družin moramo ohraniti in posredovati zaklad slovenskega jezika in jiih napraviti bogatejše za življenje!
Valentin Oman razstavlja v Lausannu
V Lausannu, v Švici so otvorili te dni razstavo pod naslovom »Mlado slikarstvo za mlade zbiratelje". Po zaslugi celovške Galerije 61 je bil na razstavo kot edin Avstrijec povabljen naš rojak Valentin Oman.
Na razstavi sodeluje štirinajst dežel s 30 umetniki. Skupaj so razstavili 85 slikarskih del, in sicer so razstavljeni gvaši in grafika (risanke). Naš Oman je zastopan s tremi gvaši. Razstavo nameravajo pokazati tudi na Danskem in v Nemčiji.
PERSPEKTIVE REVIJE SVETLA POT
Do konca delta bo verjetno izšla še zadnja, dvojna številka prvega letnika revije Sveti3 pot, ki jo je začel lani izdajati Klub mladih literatov Pomurja. Za to številko se je krog sodelavcev razširil na vso Slovenijo. Okoli revije se zbira mlaijiši krog piscev, ki so s® uveljavila v Mladih potih. Talko ima Sveti3 pot vso možnost, da postane ob pomoči h1 razumevanju Pomurske založbe, ka jo je novi krog sodelavcev prosil za zatočišče, ■revija z dolločemim regionalnim obeležjem ob sodelovanju predvsem mlajših piscev 5 štajerskega območja. V taki podobi b: lahko konkretno in jasno obravnavala kulturne probleme v mariborskem okraju.
DOSLEJ ŽE 77 MILIJARD LJUDI
Ameriški demografi (strokovnjaki za st3' tistično proučevanje gibanja prebivalstv3) so ugotovili, da se je doslej na svetu od te' daj, ko se je pred okoli 600.000 let; pojavi' prvi človek, pa do danes rodilo oziroma velo nad 77 milijard ljudi.
NOV ODDAJNIK RADIA TRST A PRI ČEDADU
Poslušalce slovenskih radijskih oddaj ^ doline Nadiže, njenih pritokov in sosedah področij opozarjamo, da je 5. decembra t. začel delovati nov, njim namenjen ultr3' kratkovalovni oddajnik na Prešenjskem hd' bu (M. Purgessimo) pri Čedadu, ki pren»Š3 sporede slovenske radijske postaje „Trst A“.
Vsi prebivalci omenjenih področij, ki im3' jo aparate usposobljene za sprejemanje s frekvenčno modulacijo, bodo odslej lahk° odlično slišali tržaško slovensko radijs^0 postajo. Novi oddajnik prenaša sporede h3 frekvenci 96,1 megaherca in aparat je tfe' ba naravnati na to številko odgovarjajo^6 skale.
Novi oddajnik predstavlja važen korak ^ izpopolnitvi radijske mreže oddaj namenje' nih slovenski manjšini v Italiji.
_____Naše prireditve ====
VABILO
..Slovensko prosvetno društvo Rož“ v St. Jalkolbu v Rožu,
vabi na veseloigro »PRIČARANI ŽENIN«, ki bo, 26. decembra, na Stefanovo, ob 2. uri popoldne im ob 7. uri zvečer
pri Antoniču na Reki.
KATOLIŠKA PODEŽELSKA MLADINA DOBRLA VES vas vse lepo vabi na igro »POŽIGALEC«
'ki bo na praznik sv. Treh kraljev, dne 6. januarja 1965, ob 2. uri popoldne v farni dvorani v Dobrli vesi
KATOLIŠKA PODEŽELSKA MLADINA DOBRLA VES vas vse lepo vabi na igro
»POŽIGALEC«
ki bo v nedeljo, dne 10. januarja 1965, ob 2. uri popoldne pri Pušniku v Grabalji vesi
»Slovemslko prosvetno društvo Danica« v 9t. Vidu v Podjuni priredi v nedeljo, 27. 12., ob peli treh popoldne pri Voglu v St. Primožu Finžgairjevo iigro v treh dajanjih:
VERIGA
K cMnd udeležbi vabijo igralci.
OTOZ
(Pogreb Vanževove mame)
Pred kratkim smo spremili k zadnjemu počitku na šantiiljisko pokopališče SO-lebno Vamževovo mater na Otožu. Prejtšnjii dan je bila še dobre volje im kar pridno kuhala. Ko pa je legla v posteljo se je nenadoma počutila slabo in proti jutru drugega dne je rekla sinu - nasledniku: „Boiš videl, jaz bom pa umrla.“ In res se je zgodilo še isto Jutro.
Rajna Vanževcva mati je bila srečna, ker ao njen sin - naslednik in vsa otroci z njo lepo ravnali in so videli v njej zares pravo mater. Posebno je bila srečna, ker je mlada sinova žena imela sočutje in usmiljenje z njo. Stare mame si to najbolj želijo, pa kaj, ko to ni zmerom dosegljivo.
Pogrebne svečanosti je opravil č. g. župnik Petriičič, ki je imel ob tej priložnosti tudi lep nagrobni govor, v katerem je orisal pokojno Vanževovo mater kot vzorno, zavedno slovensko in krščansko mater.
Spavaj sladko in v miru v ljubljeni domači zemlji, kjer počiva že tvoj ljubljeni mož.
Žalujočim ostalim sorodnikom pa izrekamo ob izgubi ljubljene mame naše iskreno sožalje.
SELE
(Telesni in razumski šport)
Ko doline megla krije, pri nas ljubo sonce sije — smo se zadnje tedne veselili. Tanka snežna plast je dajala pokrajini zimsko Lice. Mladi smučarji so si sicer želeli več snega, ker ga pa ni bilo, so gojili nogometni šport. Na travniku pred šolo je bilo dan za dnem vse živo in glasen vik in krik. Na drugi strani rova pa je led na zamnzM mlaki nudil prilil«) za drsanje.
Vse prav! Samo naj otroci tudi radi vzamejo v rolko knjtiige in urijo svoj um! In res imamo med šolsko mladino tudi take, ki redno rešujejo uganke v Listih »Mladi rod«, »Otrok božji« in celo »Vera in dom«.
2IHPOLJE
(Pogreb)
Na Marijin praznik, 8. decembra, smo -‘^pramiiilu ob veliki, udeležbi na naše pokopališče očeta Matijo Štravsa. Ravno na ta dan bi izpolnili 79 let. Cele štiri mesece so bili priklenjeni na posteljo in so veliko trpeli, a vdani v voljo 'božjo.
Vsak prvi petek v mesecu so sprejeli Jezusa pri sv. Obhajilu, kakor 'so tudi prej vsak prvi petek in prvo soboto v mesecu m vsako nedeljo sprejemali sv. obhajilo.
Billi so mož molitve in dela. Bili so tudi v tretjem redu svetega Frančiška in pri »Živem rožnem vencu«. Le kdo jih bo nadome-stoval?
Domači g. župnik Dušan česen so imeli v cerkvi lep govor. Na grobu pa so imeli htil. g. kanonik Aleš Zechner v srce segajoč govor in so se istočasno zahvalili očetu 2a vzorno versko živLjenje in za vzgied, ki ga je pokojni dajal vsem faranom.
Naj počivajo v miru božjem. Zaostalim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno so-šaflje.
Vesele 'božične praznike im srečno novo leto voščim vsem čitateljem »Našega tednika — Kronike« 'in vsem rojakom širom po sveltu.
05v e men c/llfljzij
rojak 'iz Francije.
ZAGORJE
(f Znidarjevemu očetu Jožefu Fillerju v spomin)
Mračno lin megleno, jutro je bilo v soboto, dne 12. decembra, ko smo se zbirali ob Žnidarjevem domu, da pospremimo očeta im gospodarja te prijazne hiše, kjer je gospodaril in skrbel z vso ljubeznijo od leta 1900. Jožef FMer se je leta 1901 poročil s Frančiško Orlič, po domače Podršmikovo hčerko z radiških Rut. Prva svetovna vojna ga je odtrgala za 4 leta od doma in družine. V viharnih letih po prvi svetovni vojni je morala družina zavoljo svoje zavednosti marsikatero krivico in grenkobo preboleti Naslednja leta do 1940 so bila cvetoča in tudi potna tihe družinske sreče. Oče in sin sta, ko so bila glavna dala na majhni kmetiji končana, šla drvarit po okolici. Hčerke pa so doma skrbele, da je Žnidarjev dom slovel daleč naokoli po vzornem redu, snažnosti in gostoljubnosti. Zlasti na god sv. Ane, ko je v Zagorjah cer-
sketalo drevje v vsej zimski krasoti. Iz cerkvice so se oglasili starodavni zvonovi, ki so po naključju prestali dve vojni in niso rajnega vabili nikoli zastonj.
Po sv. daritvi, ki so jo spremljali domači pevci z domačo pesmijo, je ob krsti zapel občuteno s krasnim glasom mlad č. g. župnik z Lipe, Pepi Adamič. Za glavnim oltarjem so ga sosedje položili v grob žene Frančiške. Č. g. Cvetko je spregovoril besede zahvale in slovesa od vernega moža, ki je 30 let opravljal službo cerkvenega ključarja, ne samo častno, ampak tudi zvesto in vestno, zlasti še, ko so obnavljali pred leti Zagorsko cerkvico za slovesnost primioije, č. g. Adamiča, domačina iz Zagorja. Obisk cerkve rajnemu ni bila sama lepa navada, ampak živa potreba po Bogu v težko preizkušenem dolgem življenju. Domač; č. g. župnik Ludovik Majritsch pa se je v ganljivih besedah še pod vtisom smrti lastne matere zahvalilU za 30-letno zvestobo in živi zgled vernega življenja. Še enkrat so na
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
RADIO CELOVEC
PONEDELJEK, 28. 12. 1964: 14.15-14.55 Poročila, objave, vreme. Pregled sporeda slovenskih oddaj za ta teden. — Zena in dom. — 18.00—18.15 športni obzornik (Mirko llogataj). TOREK, 29. 12.. 14.15— 14.55 Poročila, objave, vreme. — Iz ljudstva za ljudstvo. (Franc Boltežar — Vivodov oče z Lobnika pripoveduje). SREDA, 30. 12.: 14.15-14.55 Poročila, objave, vreme. — Kar želite, zaigramo. ČE TRTEK, 31. 12.: 14.15—14.55 Poročila, objave, vreme. — Od starega do novega leta. (Narodopisna oddaja). Sestavil: dr. Metod Turnšek. PETEK, 1. 1. 1965: Duhovni nagovor (Č. g. Avguštin Čebul). — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. SOBOTA, 2. 1.: 9.00—10.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. NEDELJA, 3. 1.: 07.30—8.00 Duhovni nagovor (Č. g. čebul) — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. PONEDELJEK, 4. L: 14.15-14.55 Poročila, objave, vreme. — Za našo vas. — 10 minut za športnike. — 18.00—18.15 Dober večer, otroci! TOREK, 5. L: 14.15—14.55 Poročila, objave, vreme. — Ljudski koledar (dr. Metod Turnšek). SREDA, 6. L: 07.30-8.00 Duhovni nagovor (Č. g. Avguštin Čebul). — Kar želite, zaigramo. ČETRTEK, 7. L: 14.15—14.55 Poročila, objave, vreme. — Odrsko ogledalo (Erik Prunč). PETEK, 8. L: 14.15—14.55 Poročila, objave, vreme. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Domače pesmi in viže. — Mala davčna abeceda (A. Gallhuber).
QLtPALI$CE V CELOVCU
VABIMO VAS NA ŽE TRADICIONALNI
III. ples slovenskih akademikov
ki bo v nedeljo, dne 3. januarja 1965 v kletni in zrcalni dvorani Glasbenega doma (Konzerthaus) v Celovcu.
Zabavata dve Izvrstni godbi: »Veseli študentje in »Konzerthaus-Trio«
Na sporedu: polomeza, plesne igre, kabaretni Vložki in drugo. Vstopnice in rezervacijo miz pod številko 04222 - 4358. Akademski ples bo spet v znanem prijetnem vzdušju.
Pridite, prisrčno vabljeni!
Za pripravljalni odbor:
Karell Smolle	dr. Reginald Vospernik
PETEK, 25. decembra, na sveti dan, oh 15. uri: ,J{umpclstilzchen’', ob 19.30: Brave Dicbe (Pridni tatovi), premiera: 9. predstava za D-abonmd in za GWG-četrtek; 6. predstava za podeželski četrtkov abonmd. — SOBOTA, na Stefanovo, 26. decembra, ob 15. uri: Rumpelslilzchen in ob 19.30: Die gold’ne Meisterin (poslednjič). — NEDELJA, 27. decembra, ob 15. uri: Der Freischiitz (Čarostrelec), opera Karla Marie von Webra; 6. predstava za GWK-nedclja in 5. predstava za podeželski nedeljski abonm.4. — TOREK, 29. decembra, ob 15. uri: Rumpelstilzchen.
ifeveno žegnainje, se je zbralo pri Žnidarje-vih tudi čez 20 gostov. Postreženi so bili tudi duhovniki, ki so prihaijaili z verniki k sv. Ani v Zagorje. Več let so prihajali pevci z Radiš na žegnanje, ko še zagorska cerkev ni Imela svojega pevskega zbora in jih je Žnidarjeva družina pogostila. Prišla pa so leta, kot je pred 100 leti pel neki Hrebel-niilk iz Podgrada:
»Vse te uštnejše Mete moje so rajžale po Drave, niso drujga zapustile k noj reve in težave; in dalje pravi ista ljudska pesem: »Smo rajžovoi, smo bandrovci, nekoč da bomo erbovoi nebeškega kraljestva.«
Tako se začenja tudi za to družino težka pot križev in težav. Leta 1940 gre iz družine najmllajša hčerka Kati v Grabštanj, malo pozneje sin Jozej v vojsko. Mater začne treti žalost In bolezen in leta 1944 umrje. Leta 1945 umrje v ruskem ujetni-
Cenjene bralce opozarjamo, da bo prihodnja številka časopisa »Naš tednik— Kronika« zaradi božičnih praznikov, izšla šele 7. januarja 1965.
štvu siin Jozej, ki bi moral biti gospodar hiše. Ostala sta z nastarejšo hčerko Mioijo sama, ki je že leta poleg bolehnosti morala prestati štiri težke operacije.
Tako je moral ubogi starček trdo delati, da sta se • preživljala. Saj je oče dobival za izgubljenim sinom le 150 šilingov rente.
Rajni oče je moral občutiti še z 89 leti starosti, kako pomanjkljiva je naša socialna zakonodaja, da ne pozna nujnih potreb oziroma bi se moralo rešiti po srcu in pravičnosti.
Tako smo z vsem sočustvovanjem in spoštovanjem stali ob krsti tega pridnega in vernega moža pred domačo hišo.
Domači č. g. župnik je podelil prvi blagoslov za rajne pred domačo hišo. Zagorski pevci so ,pa zapeli občuteno slovo »Vse pod soncem hitro m'ne ... utone v morje Večnosti.« Sprevod pogrebcev se je med molitvijo podali v strmi breg k domači cerkvici Sv. Ane, ob starem gradu, pot, ki jo je prehod'! tolikokrat pokojmi v svojem dolgem življenju. Saj nikcCii ni izpustil sv. maše, kadar je bila tukaj sv. daritev. Ko smo prišli na višino, se je nad grajskim poljem le-
grobu zapeli: »Jaz sem vstajenje 'in življenje.«
Tud' mi se moramo zahvaliti rajnemu Žni-darjevemu očetu za zvestobo. Nad 60 let so prihajale Mohorjeve knjige: nekoč »Mir«, pozneje »Koroški Slovenci« dn sedaj vsa leta »Nedelja«, »Naš tednik« v njegovo hišo do zadnjega. Tudi drugače je bil dober do vseh, ki so ga prosili pomoči.
Gospod Bog povračuj mu vse dobrote in vso ljubezen, ki jo je deiM.
Tudi Mohorjeva družba dn uredništvo naših listov izrekajo hčerkama iskreno sožalje!
dtcati dcagi, vzidite.. ..
pogledat veliko božično razstavo v
VELETRGOVINI THOMASSER
Vlllaeh-Beljalc, VVidmanngasse 33
— SREDA, 30. decembra, ob 19.30: Brave Diebe (Pridni tatovi), komedija — Jack Poppletveli; 8. predstava za M-abonmA, 8. predstava za GVVK-sre-da, 5. predstava za podeželski sredin abonmA. — ČETRTEK, SILVESTROVO, 31. decembra, ob 18.30: Die Fledermaus (Netopir), opereta Johanna Straussa; 10. predstava za D-abonmA, 10. predstava za GWG-ietrtek, 7. predstava za GWK-četrtek in prav tako na Silvestrovo, ob 22.30: Brave Diebe (Pridni tatovi). - PETEK, L januarja 1965, ob 19.30 Brave Diebe (Pridni tatovi), 8. predstava za F-abon-mA, 8. predstava za GWG-petek in 5. predstava za petkov podeželski abonmA. — SOBOTA, 2. januarja, ob 15. uri: Rumpelstilzchen (poslednjič) in ob 19.30: Die Fledermaus (Netopir), opereta Johanna Straussa. — NEDELJA, 3. januarja, ob 15. uri: Brave Diebe (Pridni tatovi).
rOesel Qioiie ut uspešno nova Uto 1965
želi vsem odjemalcem In
-prijateljem
Jakob PAGITZ
KLAGENFURT-CELOVEC, Waagplatz 7 telefon 59-73
'lilcujoilaol+ejtt boiihit praznike ter srečno in uspešno ttono leto želi osem ott jemalcem ut post o onim prijateljem oaša domača
TRGOVINA
= DAS HAUS DER GUTEN OUALITAT =
KlAGENFURT VOLKERMARKTERPLATZ 1
TELEFON 71441
DVA	V ZAPORU
Božične spomine obuja Alojzij Vauti, selski župnik
Božič je družinski praznik. Posebno sveti večer želi vsakdo preživljati v domačem krogu ob jaslicah in božičnem drevescu. Kdor mora na božični večer vršiti službo 'izven doma. ali je drugače zadržan, je to zanj velika žrtev.
Dvakrat sem tudi jaz moral Božič obhajati ločen od svoje farne družine za zamreženimi okni zapora. Tekom dvajsetih let so se tisti težki časi nacistične strahovlade od sedanjosti že močno oddaljili, da se nam zde le še kot težke sanje. Vendar se mi posebno zdaj v božičnih dnevih 'bolj živo vzbujajo spomini nanje.
Enajst mesecev sem leta 1943 že čakal v preliskovallnem zaporu v Celovcu, kaj bodo ukrenili z menoj. Gestapo je poizvedovala 'in iskala dejstev, na podlagi katerih bi me obtožila kot nevarnega nasprotnika tretjega rajha. Dnevi v zaporu so potekali in sčasoma se človek vsemu privadi. V veliki svetli cedicd št. 43 nas je bilo včasih do 14 jetnikov, med njimi nekaj mesecev duhovni tovamič g. DrObivnilk im par mojih faranov. Hrana je bila primeroma še zadovoljiva in nismo hudo gladovali. Pazniki so z nami ravnali sicer službeno strogo, a korektno. Pletli smo iz celofana kite, iz katerim je neka firma ilzdelovalla potem ročne torbice. Še bolj se je moj položaj izboljšal, ko sem od septembra dalje hodil na delo v knjigovez-nico, katere šef je bil blagi, zdaj že pokojni nadpaznik Anton Friitz, doma iz št. Jakoba ob cesti. Knjiigoveštvo me je že od nekdaj zanimalo, zato sem se z veseljem lotil dela kot vajenec ob strani tovarišev, M so delo že bolj znali. Poleg vezave knjig sem iz močnega črnega papirja izdeloval zastore za zatemnitev .in sem v tem postal pravcati strokovnjak. Ob nedeljah sem se od septembra dalje tudi smel udeleževati božje službe, kar mi prej nd bilo dovoljeno. Število tovarišev v celici se je večkrat spreminjalo, odhajali so In prihajali novi. Tu .in tam je bil kateri bolj nevšečen, splošno pa smo se dobro razumeli, saj nas je družila ista usoda. Dalo se je torej živeti, tlačila nas je vsakega največ le štab, kaj prinese negotova bodočnost.
Tako se je približal božični praznik. Hišna kapela si je nadela božični Okras. Pri tem delu smo oskrbniku kapele pazniku Fritzu pomagali tudi trije iz naše celice. Nekaj smrekovih vejic smo vzeli s seboj v celico.
..Polnočnico" smo imeli že ob šestih zvečer. Namesto kapucinskega patra je tokrat prišel maševat višji cerkveni dostojanstvenik, takratni škofijski kancler, sedanji generalni vikar dr. Jožef Kadras. Po evangeliju nam je spregovoril mehko in toplo o rojstvu Odrešenikovem, ki dokazuje božjo ljubezen
do nas. Poudarjal je večkrat: „Bog je ljubezen". S temi besedami je pridiga tudi izzvenela. Sedel sem v prvi klopi, pazljivo poslušal, da, vsrkaval sem božjo besedo v srce, da se je napolnilo s tolažbo in vdanostjo v božjo voljo.
Zvečer smo v celici priredili svojevrstno božičnico. Smrekove vejice smo zvezali v mali sveženj im ga postavili na mizo kot nekako božično drevesce. Nekaj svetle drobnarije ga je krasilo. Eden tovarišev je po skrivnih potih od svojcev prejel zavojček keksov in je pred vsakega položil en keks kot božično darilo. Zapeli smo pesem „Sve-ta noč, blažena noč." Objelo nas je pravo božično razpoloženje. Vstal sem in kot duhovnik v nagovoru bodril tovariše k zaupanju v božjo previdnost, ki skrbi za nas in prav vodi naša življenjska pota. Sestavili smo spominsko listino na ta božični večer im jo vsi podpisali. Cez več let mi jo je tovarnar pohištva, takratni naš sojetnik, ki jo je skrbno branil, ob najinem svidenju še pokazal in sem jo z velikim zanimanjem pregledal in prebral.
Tisti sveti večer na svoji slamnjači nisem hitro zaspal od vtisov božičnega praznovanja, posebno pa od veselega pričakovanja: Jutri bom spet rekel: Introibo ad altare Del = stopil bom k božjemu oltarju. Juri, na božični praznik bom po dolgih mesecih zopet maševal. Kako'je prišlo do tega?
Par dni pred Božičem je bil dan obiskov, ko so nas smeli obiskati sorodniki in znanci. Mogli so z nami govoriti, seveda le vpričo sodnika ali kakega drugega sodmijskega uslužbenca. Ob koncu obiska mi šine v glavo izredna misel. Obrnem se k preiskovalnemu sodniku, takrat predsedniku deželne sodnije dr. Schvvarzbocku.
„Nekaj posebnega bi vas rad prosil, g. prezident!"
„Kaj pa želite?"
„Že 11 mesecev sem tukaj. Prosim, ali bi bilo mogoče, da bi na sveti dan smel maševati? Lepo prosim, dovolite mi!"
Že pri zasliševanju pred meseci sem dobil vtis, da je pravičen in nepristranski, celo naklonjen. Zato sem se drznil izreči tako prošnjo. Nisem se varal. Po kratkem premisleku ml reče:
..Zahtevajte od paznika papir in svinčnik. Napišite kratko to prošnjo. Rešil jo bom ugodno!"
Res sem paznika Haslingerja prosil za svinčnik in papir.
,,'čemu to potrebujete?"
„Za prošnjo, da se mi dovoli maševanje."
„Izključeno! Takega slučaja še ni bilo, da bi arestant maševal! Ne bo nič!"
Pa nisem odnehal, napisal sem prošnjo
in jo Haslilngeirju oddal. Že čez pol ure mi prinese pismeno rešitev. Dovoljeno mi je maševati vsak praznik in nedeljo, a pri moji maši smejo biti le tovariši iz moje celice.
Kak svetel žarek v moje enolično bivanje v zaporu! Vsaj za dobre pol ure se ne bom čutil za zapornika, marveč za duhovnika Gospodovega pri sveti daritvi!
Na božični praznik sem torej po dolgem presledku 11 mesecev zopet maševal. Kaj sem pri tem notranje občutil, se pač ne da popisati. V duhu sem doživljal Betlehem. Ministriral mi je celični tovariš, bivši cerkovnik. Vsi drugi so bili pri maši, morda ne vsi iz verskega prepričanja, pa iz solidarnosti z menoj in da so vsaj malo smeli ven iz celice.
Maševal sem nato še petkrat ob prazni-fclh in nedeljah, dokler sem bil še v Celovcu. Pri obravnavi v Gradcu sem bil oproščen, in se 9. februarja vrnil na svoje službeno mesto na Zgornje Štajersko.
Gospodu dr. Schwarzbocku pa sem bil in sem še sedaj zelo hvaležen za dano dovoljenje in plemenito ravnanje. Ko me je obiskal na Zgornjem Štajerskem in ko sva se iparkrat srečala v Selah, sva se kor stara znanca prijateljsko spominjala tistih mesecev, ko sem bival kot njegov ..varovanec" v tisti veliki hiši s pisarnami in celicami z močno zamreženimi okni blizu parka in mestnega gledališča.
n
Letos pa mi hite spomini za dvajset let nazaj v Hof na Bavarsko, kjer sem naslednji Božič preživljal vse drugače kakor v Celovcu.
Ko so me oktobra 1944 zopet aretirali in sem v Berlinu bil obsojen na štiri leta ječe, sem z mnogimi sotrpini sredi decembra nastopil križev pot transporta, ki je trajal 29 dni križem kražem po Nemčiji. Po dolgotrajni vožnji, stisnjeni v tesnih celicah vagonov za kaznjence smo utrujeni, lačni in od mraza trdi malo pred Božičem dospeli v Hof. Že prvi vtisi nam niso obetali kaj dobrega. Vklenjena po dva in dva so nas s postaje gnali v taborišče lesenih barak. Pri vhodu je sukal strojnico vojak s čelado na glavi in nas divje pogledoval izpod nje, češ le poskusi naj kateri ubežati, takoj dobi kroglo v hrbet! Smešno! S strojnico nad procesijo vklenjenih siromakov, ko je vsak izmed njih le želel čimprej priti na toplo in lačen želodec potolažiti s skodelico tople jedi. Nastanili so nas v barakah. V vsaki sobi je bil po sredi hodnik, ob straneh pa nadstropja z ležišči na deskah. S tovarišem dr. Kriesom, vseučiliškiim docentom, sva legla na zgornje nadstropje in tam ležala ali čepela ves teden. Zapustila sva te prične le, kadar se je bilo treba umivati ah prejemati pičlo brano, drugi sotrpini ravno tako. Barake so bile k sreči vendarle malo tople, da nas nd tako zeblo kakor stražnike, ki so izmenoma noč in dan korakali okoli barak In jih je mraz večkrat prisilil, da so se prihajali gret v notranje prostore. Razgovar-
KRIMINALNI ROMAN Prevedel:
AVGUST PETRIŠIČ
1». NADALJEVANJE
milil
SKRIVNOST
S A X ROHMER
llllll
lllll!

<k. fu - fkami\a
Njene besede so mi v srcu udarile ob struno, ki je zazvenela v neznanih zvokih, v glasbi, polni blagozvočja. Ali sem dejal, da je bila krasna? Ta beseda ne more niti malo podati predstave o njej. Z njeno blesteče belo poltjo, očmi žametne vzhodnjaške temine in rdečimi ustnicami, drhtečimi blizu mojih, je bila najbolj zapeljivo in ljubko bitje, kar sem jih kdaj videl. V tistem trenutku mi je srce sočustvovalo s islehemim moškim, ki je dal čast in domovino, vse — za poljub ženske.
..Poskrbel bom, da vas spravimo pod pravo zaščito," sem rekel odločno, toda glas ni bil čisto moj. „Smešno je govoriti o suženjstvu tukaj v Angliji. Vi ste svo->bodn:o bitje ali pa ne bi mogli biti zdaj tu. Dr. Fu-Manču ne more nadzirati vaših dejanj."
„Ah!“ je 'kriknila, pri tem pa zaničljivo vrgla glavo nazaj, pri čemer se ji je razvezal pramen las, skozi katere je zažarel iz draguljev narejen lasni nakit. „Ne! Ne morem. Ali veste vi, kaj pomeni, biti suženj? Tu v vaši svobodni Angliji, ali veste, kaj pomeni roparski napad, potovanje po pustinji, biči gonjačev, hiša trgovca, sramota? Bah!“
Kako krasma je bila v svoji ogorčenosti!
..Suženjstvo je odpravljeno, si mislite vi,
mogoče. Vi ne verujete, da danes — danes — pet in dvajset angleških funtov velja dekle plemena Galla, ki je rjavo, in" — še-petaje — „dve sto petdeset stane čerkeska, ki je bela. Da ni suženjstva! Tako! Kaj sem pa jaz?"
Ogrnila si je plašč in dobesedno sem si začel meti oči, ker sem na pol menil, da sanjam. Zakaj pod plaščem je bila opravljena v najtanjšo svilo, ki je kaj popolno izražala njeno vitko postavo; opasana je bila s pasom, posutim z dragulji, in okrašena z najbolj čudnimi okraski; bila je slika, ki je bila primerna za stambulske vrtove, slika, ki je bila čudovita in nedoumljiva v vsakdanjem okviru mojega stanovanja.
„Noco'j se nisem utegnila obleči v angleško miiss," je dejala in se spet urno zavila v plašč. „Vidite me, kakršna sem."
Njena oblačila so izhlapevala lahen vonj, ki me je spominjal že na neko minulo sre-čanlje z nljio. Zrl sem v njene izzivalne oči.
„Vaša prošnja je le pretveza," sem ji rekel. „Ztika(j neki čuvate tajne moža, ako pomenijo smrt toliko lljudi?"
„Smrt! Videla sem svojo sestro, kako je v puščavi zaradi mrzlice umrla — videla sem, kako so jo kat mrhovino vrgli v peščeno jamo. Videla sem moške, ki so jih
bičali!, dokler niso prosili za smrt kot rešitev iz muk. Bič sem spoznala sama. Smrt! Kaj za to?"
Neizrečeno ogorčenje se me je polastilo. Ko je bila spet ogrnjena s svojim plaščem in jo je le njen rahli naglas izdajal, je bilo strašno čuti take bsede od dekleta, ki bi glede na njeno nenavadno lepoto moglo veljati za omikano Evropejko. ..Dokažite, da res želite zapustiti službo pri tem možu. Povejte mi, kaj je umorilo Strozzo in Kitajca!" ■sem dejal.
Zmignila je z rameni. „Tega ne vem. Toda če me hočete odvesti" — živčno se me je Oklenila — „tako, da se ne bom mogla braniti, zaprite me in zaklenite, da vam ne bom mogla uiti, bijte me, ako vam drago, potem vam bom povedala vse, kar vem. Dokler pa je on moj gospodar, ga ne bom nikoli izdala. Odpeljite me od njega — s silo, razumete, s silo, in moje ustnice ne bodo več zapečatene. Ah, toda saj me ne razumete, vi z vašo pravo zaščito — z vašo policijo. Policija! Ah, dosti sam povedala."
Od nekod se je oglasila ura. Dekle se je preplašilo in mi še enkrat položilo roke na rame. Solze so ji blestele med dolgimi, črnimi trepalnicami.
„Vi me ne razumete," je zašepetala. „Oh, ali me ne boste mogli nikdar razumeti in osvoboditi njega! Zdaj moram iti. Že tako ®am ostala predolgo. Poslušajte! Odidite ven brez odlašanja! Ostanite zunaj — v kakem hotelu, ali kjer si že 'bodi, samo ne ostanite tukaj!"
„In Nayland Smith?"
„Kaj je on meni, ta Najdand Smith? Ah, zakaj mi nočete razvezati ust? Vi ste v ne-
Božič
Božič, majistarejši v leti, starim ti in mladim dan; praznik, ki ga doživeti vsak želi kristjan.
Sem, pobožni, prihitite, čudež velik se godi; pokleknite in molite, dete v jaslicah leži.
Angelci pojo v višavi:
Čast Bogu, človeštvu mir!
Da Zveličarja pozdravi, kralj prišel je in pastir.
Jožef in Marija mati
dete gledata ljubo;
volek in oslič uhati
vanje dihata gorko. Josip Stritar
janje z dr. Kriesom je omiljevalo dolgočasje, zatapljal sem se seveda tuda v tiho molitev.
Taka vsakdanjost je vladala tudi čez božične praznike. Nič ni spominjalo na sveti večer, na sveto noč. Vsak je bil zamišljen in zatopljen v spomine na prejšnje svete večere. Pod Hlitierjem pa ni veljalo več to, kar so v Betlehemu angeli prepevali: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zeimljli, ki so blage volje!" Boga so hotedi odstaviti, vero so dušili, namesto miru pa je divjala strašna vojna s splošnim razdejanjem, krivica, nasilje in satanska hudobija-Pa že je pravični Bog pripravljal šibo, da pahne prevzetneže s prestola in osvobodi trpeče jetnike in tlačena ljudstva.
V takem premišljevanju sem v duhu s pastirci obiskal božje Dete v betlehemskem hlevcu. Ni dobilo stanovanja v hišah, hlevček mu je rojstni kraj, jasli s slamo ležišče, drgeta v nočnem hladu. Tipi več kot jaz, trpi že zdaj ob prihodu na svet in v trpljenju na križu hoče dokončati odrešilno delo. V trpljenju je velika vrednota, ker rodi bogate sadove. O Bog, daj mi moči, da vse potrpežljivo prenašam! Malo Dete — veliki Bog! V tvoji roki je moja usoda! Vodi me še nadalje in privedi me, če je tebi v čast to meni in faranom v korist, še kdaj v domovino, v Sele ...
Take in podobne misli sem obujal v sebi tam v Hofu pred dvajsetimi leti na sveti večer, tam na pričnah v Hofu kot potujoči arestant. Zaupanje me ni varalo, želje sc se mi izpolnile. Vse naslednje Božiče sem obhajal dosedaj med selsko farno družino v razsvetljeni cerlkvi s sveto daritvijo., v srcu sveto veselje in božični mir, doma pa pri obložena mizi, v topli sobi, v prijazni druščini. Kako je Bog dober! Bog je ljubezen!
varnosti — ali me čujete, v nevarnosti! Odidite od tod še nocoj!" Povesila je roke in zbežala iz sobe. Na pragu se je še obrnila in z vnemo udarila z nogo ob tla.
„Vi imate roke in noge," je” zavpila, ..P*1 me vendar pustite iti! Bodite torej posvarjeni, pobegnite od tod ...“ Glas se ji je pretrgal z nečim, kar je zvenelo kot stok.
Nisem se niti ganil, da bi jo zadržal — t° krasno pomočnico nadmorilca Fu-MančugO-Slišal sem njene lahke stopinje dol po stopnicah, slišal sem, kako so se vrata odprla in zaprta — vrata, ki niso bila dr. Fu-Mančuju mikalka zapreka. Negibno sem stal-kjer me je zapustila, im sem še vedno sta® tako, ko je v ključavnici zaškrtal ključ in j6 v sobo pridrvel Nayland Smith.
„Ali si jp videl?" sem začel. Njegovo mi je odgovorilo, da je ni videl, in bitto sem mu povedal vse o svoji nenavadni ob' Skovafki, njene besede in njeno svarilo.
..Kako je le mogla v svojem oblačilu skozi London?" sem vprašal začudeno. „Od kod neki je prišla?" Smith je skomignil z ran#" ni im si začel devati široko narezano anešc-' mico v preklicano pipo.
„Nemara se je pripeljala z izvoščkom &]' avtom," je domneval; ..nedvomno pa je p^j šla naravnost iz hiše Fu-Mančuja. Moral b1 jo bili zadržati, Petnic. Tokrat je že tretjič-da sva imela to žensko v rokah, že tretj# sva jo pastila uiti."
„Sm:ith,“ sem odgovoril, „misem mag0J' Prišla je iz lastnega nagiba, da me posvari-Ona me razoroži."
„Ker lahko vidiš, da je zaljubljena v foe,“ je nadaljeval im bruhnil v enega njegovih redkih smehov, ko mi je zaradi
Četrtak, dne 24. decembra 1964
NAŠ TEDNIK — KRONIKA
Številka 52-53 — Stran 7
I
I
I

	
P oo | oo $ oo /\ oo N 00 O	B 00 R 00 /\ 00 N 00 J 00 E
DOBRO JUTRO, JASLICE!
Dan se je nagibal v sveti večer. Prav narahlo so padale snežinke na že otrdeli sneg in pripravljale mehko pot božjdma Popotnikoma v daljno mesto Betlehem. Kmalu se bodo zamajald zvonovi v bližnji cerkvi in oznanili božično blagovest ljudem, ki so dobre volje in je v njihovem srcu mir in ljubezen.
Učiteljica Slava je samevala v svoja topili sobi. Letos je prvikrat, da bo za sveti Božič sama, niti šolske skrbi je ne bodo spremljale. Nihče ji ne bo zaželel blagoslovljenih praznikov. Sama bo nocoj s sveto Družinico, kateri pripravlja nove jaslice. Velika rdeča sveča bo gorela pred niimi in učiteljica Slava ne ve prav, ali naj bo srečna ali naj ji bo svetonočna samotnosit in spokojnost v nezasluženo grenkost. Saj ne more biti.
Vse svoje življenje do poznih let, vsa dolga šolska leta, štirideset jih bo skoraj, je ostala zvesta Bogu in njegovim zapovedim. V najhujših časih ni klonila, se ni ustrašila dirake besede in obsodbe. Nobena pot v še tako oddaljeno cerkev ji ni bila predolga in prenaporna. Sama se je prebijala siko-ai trdo življenje in niikotlfi mi pogrešala slad-‘kah človeških obljub in romantičnih sanj o neka daiijni sreči. Ne, o vsem tem učiteljica Slava ni nikoli razmišljala. Bog in moja dolžnost v poklicu učiteljice, ki sem si ga izbrala.
Po začrtani poti je hodila do danes, do teh dni, ko so ji rekli: dovolj. Pa bi vendar še rada delala. Saj ni bolna in v sebi še dolgo ne čuti starosti in onemoglosti. Pa zgodlilo se je 'talko. In nocoj bo prvi sveti večer v njeni jesenski samotnosti.
Učiteljica Slava postavlja hlevček in gradi zeleno okolje z mehkim mahom, ki ga je nabrala v bližnjem gozdu. Samo zase in svoje srce bo letos zgradila jaslice.
Takrat se hrupno odpro sobna vrata in brez predhodnega trkanja vstopi štirileten deček, seveda, njen mali prijateljček An-drejček. Vsak dan prihaja s svojimi žicami, knjigami in veliko ladjo, s katero se vozka s teto Slavo po velikem morju pravljic, iko se pogovarjata o kiltih in Slonih, o morju in tehniki, o televiziji in elektriki, o vseh mnogih rečeh na zemlji lin na morju. Le o ljubem Bogu in o nebesih se še mista Pomenila, ker Andrejiček o teh rečeh še
kni šinila v Lice. „Pa je, Petrie — zakaj bi se delal slepega — ti ne poznaš vzhodnjaške duše talko ko jaz, toda jaz popolnoma razumem dekletov položaj. Boji se angleških oblasti, bi se pa .podvrgla tebi kot jet-nica! Ce bi jo bil le pograbil za lase, jo Vlekel v kako klet, jo podrl na tla in z bičem stal nad njo, bi ti bila povedala vse, kar ve, Ih sl talko opravičila vzhodnjaško vest z Izgovorom, da je bila prisiljena h govorjenju. Ne šalim se, je tako, zagotavljam ti. In zaradi tvoje surovosti bi te oboževala ter te imela za močnega in silnega.“
.,Smith,“ sem rekel, „bodi resen! Ti veš, khj je pomenilo njeno svarilo."
»Uganem, kaj pomeni zdaj," se je zadrl. ..Halo!"
Nekdo je srdito zvonil.
»Nihče doma?" je vprašal prijatelj. »Pojdem jaz. Mislim, da vem, kaj je."
Nekoliko minut kasneje se je vrnil in pra-nesel s seboj velik pravokoten zavoj.
»Od Weymoutha,“ je razlagal, »prinesel je okrožni sel. Pustil sem ga bil v pristanišču in ukrenil je vse potrebno, da mi Pošlje 'sleherni dokaz, ki bi ga našel. To bodo deli mumije."
»Kaj! Mar misliš, da so mumijo ukradli?1
»Da, v pristanišču. O tem sem prepričan; 'in v rakvi je bil nekdo drug, ko so jo pri-heisli v hišo Sira Liončla. Taka rakev je po hlajeni mnenju za zrak skoraj neprepustna, teko da je jasno, da gumijast zamašek po-'teebujte za — prezračevanje. Kako je tista oseba umorila Strozzo, moram šele zvedeti."
»Tudi, kako je ušel iz zaklenjene sobe. In kaj je z zeleno meglo?"
nič ne ve. Doma ne molijo (in ne govore o svetih rečeh.
»Kaj pa delaš, teta Slava?" sprašuje razumen otrok in temne oči mu zlato zagore v rado vednosti.
»Jaslice delom, Andrajčefc, domek za Je-zuščka, Marijo lin 'svetega Jožefa, ki bodo prišli nocoj k meni."
Deček ne razume novih besed. Tudi za jaslice nima prave .predstave. Vendar, to mora biti nekaj lepega, lepšega od žic, katere ima Andrejiček nadvse rad.
»Ti bom .pomagal delati jaslice, prosim, teta Slava," želi deček in že stoji ob okrogli miiZiei, kjer so razstavljene figurice.
Učiteljica Slava .pozablja na svojo samotnost. Ob njej je otrok, s katerim se bo lahko od srca pogovarjala. Nič ga ne bo učila, samo na radovedna vprašanja mu bo odgovarjala 'in jaslice ji bo pomagal .graditi. Na-
Strdfinova gospodinja je veselo stopala po lopi in zavila najprej v veliko sobo, nato najprej v izbo, nazaj skozi lopo v družin-sko spalnico in nazadnje v ujčevo kamro. Stari ujec Miha je tam popravljal strgano košaro in krušne slamnice. Boril se je s težko naduho. V meglenih adventnih dneh je s tako težavo biti najbolje pri peči. Družbo mu je delala na pod slepa babica, gospodinjina mati. Venomer so se ji preg.bavale ustnice in skozi prste je tekla ali lanena nit, ki jo je zvijala iz štrene na motovilu v klopčič, alfi pa so teflde jagode rožnega venca. Z njimi je tekel čas, ura in minute, prošnje in spomini. Za spremembo sta z ujcem spregovorila kako pametno pa tudi kako otroško.
Gospodinja Neža je z zanimanjem ogledovala na novo prepleteno košaro in ujca pohvalila. Babici je primaknila pručrco, naj si z njo noge podioži. Priložila je drv v pečko:
»Da bosta imela toplo. Drv bo letos dovolj, hvala Bogu; ne bo jih treba preveč štedlti. Lenart in Boštej pripeljeta jutri s planine zadnjo furo. Kar lep kup hlodov lin vej je naravnanih tam za hišo!"
»Toplota nama dobro stori. Kašelj je kar
Naymand Smith je z zelo zgovorno 'kretnjo razprostrl roki. »Zelena megla, Petrie, se .lahko razlaga na več načinov. Zavedati se pač moraš, da nam je o tem pravil le en človek. V najboljšem primeru je le negotova domneva, kateri ne smemo pripisovati kake namišljene važnosti."
Vrgel 'je ovoj na tla im potegnil za mo-tvozno zanko, ki j,e bila v pokrovu pravokotne Skrinje, ki je zdaj stala na mizi. Nepričakovano se je pokrov dvignil, z njim pa svinčena pločevinasta prevleka, kakršna je običajno pri zabojih za čaj. Pločevina je bila delno pritrjena ob enem boku skrinje, tako da je pločevina, ko je motvoz popustili, dvignila in nagnila pokrov.
Tedaj se je zgodilo nekaj posebnega.
čez mizo se je prilkadiila nekaka mastna para, rumemlkaistozelen oblak. Hipno nav-dahujenje, ki se mi je porodilo ob spominu na nčke besede moje krasne obiskovalke, je prišlo vame.
»Beži, Smith!" sem zavpil na ves glas. »K vratom! K vratom, gre za življenje! Fu-Manču je poslal ta zaboj!"
Naglo sem ga objel. Ko se je sklonil, se mu je gibajoča se para dvignila skoraj do nosnic. Vlekel sem ga nazaj im malone vrgel ven na stopnišče. Vstopila sva v mojo spalnico in tam sem videl, ko sem privil luč, da je bilo Smithovo zagorelo lice nenavadno prepadeno in bledo.
»To je strupen plin!" sem hripavo dejal. »In v marsikaterem oziru istoveten s klorom, samo da ima svojevrstne lastnosti, ki kažejo, da mora biti še nekaj hujšega — Bog im Fu-Manču sama vesta, kaj! Klorovi hlapi ubijajo ljudi v belilnicah. Bila sva sle-
mešto tisoč In tisočev, katerim je bila v dolgih letih učiteljica, je prišel ta edini. Tudi cm, Zlati mali otrok, ho nekoč kakor ona samotno stopal po njej. Da bi našel pot v Betlehem ...!
»Kaj je to, in to im orno?" sprašuje Otrok.
In učiteljica Slava pripoveduje mailepšo zgodbo, zgodbo o božji Ljubezni. Saj jo pripoveduje sebi. Kako naj jo neveden otrok razume.
»Sveti Jožef im Marija gresta v mesto Betlehem ...“ Kakor bele snežinke tam zunaj padajo svete besede v dovzetno, še čisto nedolžno otroško srce.
V dečkove oči sili topla dobrota.
»Jezuščka bo v jaslicah zeblo. Ali Marija nima denarja, da bi mu kupila jopico, plašček in čepico. In posteljico. Mu oom pa jaz dal, vse mu bom dal," je pripravljen blagi otrok im že ponuja svojo toplo sivo jopico.
Teta Slava je ganjena. Dobri, nepoučeni otrok je pripravljen dati Jezusu vse svoje malo imetje. Kaj mu bo darovala ona v svoji samotnosti? Ne ona otroka, otrok uči njo veselega darovanja, nesebične dobrote. Nič zase, vse Njemu, ki nam je dal vse.
In kaj naj bi bilo nocoj tisto najvrednejše, kar bi samotna učiteljica položila pred
nekam pojenjal. Babica pa tudi, kakor ču-jem, laže diha. Ja, megla in mraz je za sta-re ljudi huda reč."
Tako se je stari ujec pogovoril s svojo nečakinjo - gospodinjo, ki je znova prinesla v tesno kamro dobrote in toplote za oba stara človeka. Dobra je Neža, dobra!
Gospodinja Neža je zopet odhitela, zadovoljna, da so vsi prostori počejeni, urejeni za visoki praznik Božiča. Pregledala je še otroški kotiček, poravnala zibko, postavila na noge prevrnjenega konjička z nalomljeno leseno nogo, obrisala navihani nosek mali Midd, zavezala čevelj Ančki. Poravnala kodre Floreju ter zopet odhitela, da ženskam odkaže nadaljnje delo. Sama pa je pripravila moko za mizjake in cimetovo pogačo. O, da bi se mi le peka posrečila, je mislila in naredila križ čez kadu-mjo.
Zvečer sta gospodar Lenart in konjar Boštej pripeljala prod hišo zadnjo furo hlodov, vrh katerih je bila zasajena košata smrekica. Štirje domači paglavci in sinek od dekle Nane so se zakadili na hlode in se borili, kdo bo smreko izruval izmed hlodov, da jo slovesno ponese v sobo. Seveda
(Nadaljevanje na 8. strani)
pa — zlasti jaz. Ali ne uvidiš? Nihče ni bil v rakvi, Smith, toda v njej je bilo dovolj te strašne snovi, da bi lahko zadušila ves polk!"
Smith jie krčevito stisnil pesti.
»Moj Bog!" je dejal, »kako naj upam, da obračunam s proizvajalcem takih peklenskih načrtov? Zdaj razumem ves načrt. On ni bil računal na to, da se bo skrinja z mumijo prevrnila, in Kweejeva naloga je bila, odstraniti zamašek s pomočjo motvoza — da 'bi se ©ir Ltonel zadušil. Ta plin je, mislim, težji ko zrak."
»Klor ima specifično težo 2,470," sem dejal, »je torej dva in polkrat težji kot zrak. Lahko ga preliješ iz vrča v vrč kakoi tekočino —ako nosiš plinsko masko. V tem oziru je ta snov videti podobna kloru; razlika pa nas tako ne more zanimati. Rakev bi se izpraznila skozi luknjo, plin pa bi se bil razpršil, ne da bi — razen duha — pustil kako sled."
»Zaduhal sem ga, Petrie, na zamašku, toda seveda mi je bil duh neznan. Morda se spomniš, da si hotel storiti isto, pa ti je to preprečil prihod sira Lionela. Vonj tistih vražjih cvetlic je najbrž tudi deloma pomagal raztopiti duh. Ubogi, prevarani Strozza je plin vdihnil, med padcem pa prevrnil skrinjo, da se je ves plin ...“
»Prelil pod vrata v shrambo in dol po stopnicah, kjer je čepel Kwee. Croxted je, kakor vemo, vlomil šipo, kar je napravilo dovolj prepiha, da je odvel ostanek plina. Mogoče ga je tam še kaj na tleh. Grem in odprem obe okni."
Smiith je dvignil svoje suho lice.
»Po vsem tem je Fu-Manču napravil več
Gospodove jaslice? Svoje vdano in hvaležno srce in v tem srcu vse, vse otroke, katerim je bila v dolgih letih učiteljica. Samo enega ji je nocoj poslala božja Previdnost, da jo je spomnil na vse to.
»Jaslice so narejene in zdaj 'bova prižgala svečko, da bo v hlevčku svetlo in še malo toplo."
»Kajne zato, ker nimajo električne pečke."
»Da, zato dn ker Imava Jezuščka dn Marijo dn svetega Jožefa rada."
»Rada," ponavlja deček.
Teta Slava se prekriža. V bližnja cerkvi je zazvonilo angelovo češčenje. Začel se je sveti večer. V urejeno, toplo sobo učiteljice Slave sili božična skrivnost dn jo podim do zadnjega kotička. Zvonovi mehko pritrka-vojo, kakor bi molila.
»Zdaj se je pričel sveti večer. Nocoj se ne bova nič več igrala, da ne zbudiva Je-zuščka. Nocoj so vsi otroci na svetu pridni."
Deček je zamišljen v jaslice. V svojem malem im kratkem življenju do sedaj še ni videi in slišal nič lepšega. Mnogo reči bo še morali vprašati teto Slavo. Toda nocoj je sveti večer, vsi otroci na svetu so tihi dn pridni. Tudi Andrejček mora biti.
Doma ni bilo božičnega praznovanja. Zgodaj so odšli spat, in morda tiho, vsak zase mislili dn sanjali o nekdanjih svetih večerih, ko so srečni otroci čakali na polnočnico din je vsa hiša dišala po kadilu dn božičnem blagoslovu. Zdaj je vse drugače.
V sobici učlitelljlice Slave je vso noč gorela božična luč. Nd legla, toliko reči je morala (premisliti, za toliko otrok mohtii. Ne, prav zares nd bila sama dn nikoli več ne 'bo.
Drugi dan je že ob sedmih zjutraj potrkalo. Mali vasovalec, kdo drugi naj bi bil pred vrati? Z vsemi svojimi igračami je pri-ropotal v sobo, da se bodo vsi skupaj igrali: Jezušček, Marija, sveti Jožef, teta Slava dn on. Da mora sebe postaviti na zadnje mesto, to je deček že dobro vedel.
»Dobro jutro, teta Slava!" zažgoli deček in odlaga breme svojih igrač. Teta Slava je praznično resna, vendar se mora prisrčno nasmehniti dečkovi topli in izvirni preproščini. Ne da bi opozorila, ne da bi mu dala dober zgled, čisto sam od sebe stopa deček k jaslicam, se obme k teti Slavi dn reče:
»Teta Slava, 'prižgi svečko, da bom rekel jaslicam dobro jutro."
Lučka pred jaslicami gori. štirileten deček stoji pred jaslicami, sklene sam od sebe ročici iin izmoli čisto svojo, prvo božično molitev na zemlji:
»Dobro jutro, jaslice!"
D. Konc
ko dovolj, da bi odstranil sira Lionela Bar-tona," je dejal, »in zaničljivo — si opazil držo, Petrie? — zaničljivo je namenil presežek plina meni. Njegovo zaničevanje je upravičeno. Saj jaz sem dete, ki si prizadeva, meriti se s takim umskim velikanom. Nikakor ni moja zasluga, da si ima dr. Fu-Manču pripisati dvojni neuspeh."
Sanjam — in bedim
Zdaj vam bom povedal, kako čudne sanje sem sanjal, in o še bolj čudnih stvareh, ob katerih sem se zbudil. Ker mi je ta privid kar na lepem šinil na pamet, storim najbolje, da povem stvar brez kakega uvoda. Takole je bilo.
Sanjal sem, da sem ležal na tleh in se krčevito zvijal v nepopisnih bolečinah. Žile so mi bile polne tekočega ognja in da ne bi bilo tiste peklenske teme okoli mene, sem si rekel, bi bil moral videti dim, ki se je kadil z mojega gorečega telesa.
To je smrt, sem si mislil.
Potem je jel padati name hladilen dež, pronical skozi kožo in mišično tkivo do mučenih žil im pogasili ogenj v njih. Ves sopeč, toda brez bolečin sem ležal — izčrpan.
Polagoma se mi je vračala moč in poskusil sem vstati; toda preproga pod menoj je bila tako nenavadno mehka, da mojim nogam ni nudila nikakega upora. Zato sem bredel in se potapljal v njej ko plavač v vodi; in krog im krog mene so se dvigale neprodirne stene teme, teme, ki je bila skoraj prijemljiva. Vprašal sem se, zakaj nisem mogel videti oken. Bliskoma me je prevzela strašna misel, da sem oslepel!
(Dalje prihodnjič)
Na sveti
večer
Na sveii
večer
(Nadaljevanje s 7. strani)
(je pri tej borbi zmagati TOmč, najstarejši. V scM jo je nato zatakni1! v stani, črni tri-noižmilk od miotavOla za štrene. Tu maj smre-kiica počaka, da bodo jutri angelčki na veje cibesiCii lepe in svetile reči. Saj tako je bilo pri StrdTnovih že vsa leta. Tinč ima namreč že 12 let za sebotj.
Te dni pred Božičem je v hiši Vladalo praznično razpofrožemije. Delklle i:n hlapci so tudi bolj pohilteCi z dedom, da jih visoki praznik ne prehiti. Kravce dn konjiči so se kar svetili, tako so bili okrtačeni. Vsak je tudi vedeli, da mu za Božič nekaj pripada in gospodarja tudi nista skopa.
Na sveti večer je bilo v vseh prostorih zakurjeno. Prijetna toplota je razgibala vonjave v veliki sobi: Peč je dišala .po ožgani glini, na mizi je dajal miz jak od zapečene skorje žlahtno vonjavo, z okna je dehtel
Pospeševateljstvo postopka za pri-štetje k blaženim služabnika božjega škofa Antona Martina SLOMSKA v Rimu
ieli blagoslovljen Božič in srečno, bolnikom že posebej zdravo novo leto 19651
Dr. Tzančišelc Šegula
postulator.
muškat in moženlkravt. V kotu za durmi je stala še vedno prazna smrečica.
O mraku je mati Neža dala sinku Jozeju v roke torbo jestvin; naj jih zanese v sosedno 'bajto k stari teti Mojci. Neži je Mojca že mnogokrat v stiski pri delu pomagala m, saj, če se celo skopušni sosed za praznike ubogih spomni, 'bi se Strdinka ne, z darom, ki ga lahko da. Tlinču pa je dala cajno, polno do vrha, naj jo odda čevljarju Vo-rancu, v bajti za vodo, (ki vsako leto dvakrat k Strdinu v Steno .pride, da škampe in škarpete popravlja.
„Pa recita obema,' da želim vesel Božič (in jutri naj oba k južini prideta!“
Jozej se je nekaj branil iti v bajto, ker je krog nje in v njej taka strahovita tema. V vsakem kotu se skriva pošast, ki je ne vidiš, pa .počasi leze po hrbtu v lase, da kar pokonci stopijo; pošast te pa nato strese, da zobje začlklebetajio. Jozej je tudi prav dobro vedel, da se nekje v temi skriva ,,pehtra foaba“ lin prav na sveti večer se tu pa tam pojavi — uiud — morda ga prav nocoj pričaka za bajto teta Mojca. Tam za bajto stoji tudi tista hruška strdenka, ki jo Jozej vsako jesen gre skrivaj otepat uiui — tega se je nocoj spomnil desetletni Jozej in ga je strah, posebno, ker na oknu že ugaša rdeča zarja in na šipe se nabira mrak in zunaj se bodo razgibali čudni duhovi — nocoj je večer pofn skrivnosti in čudnih reči, o katerih je pripovedoval čevljar Voranc.
„Nio, kaj se obotavljata — hrtro skočita, da vaju noč ne prehiti!" priganja mati svoje fante.
„Jozeja je strah, mene pa že nd“! — pravi Tinč. — „No, pa ti pojdi k Vorancu, pa jaz k teti Mici skočim!"
„To pa že ne! Le ti nesli k Vorancu. Misliš, da sem neumen, da bi k Vorancu hodil!?"
„E, strah te je, Jozej, strah ...!“
„Tiho, pa na pot!" se takrat očka oglasi in to je fantiča .pognalo skozi vrata v mrak k Mici in Vorancu.
Ko je Jozej odpiral v Mojčini bajti zapah, je grozotno zaškripalo. Že je lezla pošast in stegovala strašno taco proti njemu. Oči so se mu šinile ... Se dobro, da je Mojca, ko je čuila škripanje zapaha, odprla duri čumnate, da je medla svetloba njenega „ču-ka“ pregnala strahove in rešila Jozeia groze in cajne. Se čudno, da ni pozabil izročiti povabilo k južini. Tako bi bila Mojca zelo prikrajšana.
Tinč se je tiho bližal Vorančevi čevljarni. Tiho je tudi odprl duri in hitro izročil, kar je imel dati in povedati.
„Pa lahko noč!" je dejal, „se mi mudi!"
»Počakaj no, fant, da..." a Tinč nič več ni slišal.
Tinč je hitel, tekel, ker se mu je zdelo, da ga bo zdaj, zdaj nekdo pograbil za rokav ali za hlačnico.
Jozej jo je pridrobil od druge strani; zde-ilo se mu je, da mu nekaj po hrbtu leze. Oba hkrati sta pritekla domov in planila v kuhinjo.
Tinč: »Glejte, mama, kako je Jozeja strah; kar trese se, revež!"
Jozej: »Tebe je strah, zato si tako tekel, he!“
Fant od dekle pa je rekel: »He, he, oba je telo strah, saj sta oba tekla!"
Deklice in Flori pa so se smejale in komaj čakali, da pridejo angelčki z okrašeno smreko.
Druž na se je zbrala v kuhinji. Zazvonilo je večernico. Gospodar je držal posodo z žagmanim lesom, špajlko in miro. Gospodinja je na to nasula žerjavico.
»V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha — Jozej nesi spredaj leščerbo in depo sveti, Tinč vzemi žegnano vodo in najprej pokropi vse ljudi v hiši — sveta družina naj nas varuje vsega hudega na duši in na telesu in v hiši in na polju in sveti Florjan (Florej se je tedaj zasmejal — Ančka ga je dregnila) nam varuj strehe na hiši, na hlevu, na kašti in stogu ... Bog nam daj srečno novo leto, srečno zadnjo uro, našim rajnim pa večni mir. (Babica se je vdrugič prekrižala). Oče naš... in vsa procesija velikih in malih se je zvila iz kuhinje skozi lopo v druge prostore...
Dehteči d'm je .preplaval sobe, podstrešje, se splazil v kaščo med prekajeni no, se razgrnil nad žitom, spustil se je v klet nad krompir, zel!je in sode mošta, v dolgi štreni se je potegnil za procesijo v hleve, se raztegnili med žlvad v stajah in koffh. Krave so nosljale prijeten vonj, prašički so prisluhnili, nato pa rohneče stekla po košu. Pettein je svojo čredo opozoril na neko posebnost, ki zna biti nevarna — toda, kokošja družina je po glasu in po nenavadnih besedah spoznala sosedno družino, ki se imenuje, po človeško povedano »Strdinova" — mir, mir, ljube moje pute, nič hudega ne bo; le kar obrnite se in lepo zadremajte — toda, na rožasti greben sta prileteli dve mrzli kapljici z .rožmarinovega vršička — »presneti Tinč, kaj pa me škropiš —!“ je petelin po svoje dijal, stresel glavo in kapljica mu je z grebena zdrknila na kljun, da se je kraij fcofcot glasno zakregal.
Strdinova procesija pa se je vila iz hleva
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
CELOVEC
NEDELJA, 10. L: 7.30 Duhovni nagovor (C. g. Avguštin Čebul). — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. 1’ONEDELJEK, 11. 1. 14.15-14.55 1’oročila, objave, vreme. — Žena in dom. — 18.00— 18.15 športni obzornik. TOREK, 12. L: 14.15-14.55 Poročila, objave, vreme. — S knjižne police (prof. Janko Messner). — Umetne pesmi. SREDA, 13. l.t 14.15—14.55 Poročila, objave, vreme. — Kar želite, zaigramo. ČETRTEK, 14. 1.: 14.15—14.55 Poročila, objave, vreme. — Za uho in peto. — Koroški kulturni pregled (M. Inz.ko).
LJUBLJANA (327,1 m)
NEDELJA, 27. decembra 1964: 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.51 Iz albuma skladb za mladino. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Z.a našo vas. 17.05 Majhen operni koncert. 17.30 Radijska igra: Solina. 23.05 „Oster-čev večer”. - PONEDELJEK, 28. decembra: 8.55 Za mlade radovedneže. Cvetlice na razstavi. 9.10 Zaplešimo in zapojmo. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Voščila za Novo leto. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Glasbena križanka št. 6. 18.45 Pota sodobne medicine. — TOREK, 29. decembra:
8.05	Igrajo vam veseli planšarji in trio Vilija Petriča. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo. Mladi u-metniki — mladim poslušalcem. 9.25 Odlomek iz Gotovčeve opere Ero z onega sveta. 12.05 Radijska kmečka univerza. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. Glasbena pravljica: Peter in volk. 14.35 Pet minut za novo pesmico (R. Gobec: Bele snežinke).
17.05	Koncert po željah poslušalcev. 20.00 Flavtist Fedja Rupel. — SREDA, 30. decembra: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb: Deklica z vžigalicami. 9.10 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe ruskih romantikov. 9.45 Pianist Aci Bertoncelj in violinist Edvard Grač. 10.15 človek in zdravje. 12.05 Kmetijski nasveti: Tema iz vrtnarstva. 12.15 V novem letu mnogo sreče. 12.30 Dvospevi ljubezni. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. Mladi umetniki poslušalcem. 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu. 17.05 5. oddaja: Slovenska pihalna šola. — ČETRTEK, 31. decembra: 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo. Glasbena pravljica: Peter in volk.
12.05	Naše znane novoletne jedi, ki jih že dolgo nismo jedli... 12.30 Z valčkom in polko v Silvestrovo. 14.05 Iz repertoarja slovenskih opernih pev-
iu blaigoistoviijen dinn za njo pod most, v poduto, nato okoli stoga, na vrt, čez dvorišče ,in zopet v hišo. Ostanek žerjavice je gospodar postavili v klet, za verne duše.
Nato je družina obkolila veliko javorovo mizo'v kotu kuhinje. Sem je gospodinja pripravila večerjo, primerno za post in sveto ibifjo. Na posebno mizo pa je položila tri hlebe kruha, jih pokrila z belim prtičem na vrh pa križ iz žegnane vrbove šibe.
Matere in dekle Ptniiske ni telo pri mizi. Imeli ista pač neki opravek...
V kuhinj! je billo vse tiho. Le mala Micka j,e vpraševala, kje da so mama.
Družina je -tiho zajemala iz skupne sklede kuhano suho sadje z fižolom mešano, s strdjo zabeljeno in s cimetom potreseno. Otrokom pa se je večerja zatikala, ker so se med postoo jed mešale misli na rožiče, orehe, fige, sladka srčeca an zvezdice. Eden za drugim so odložili žlice.
Tedaj sta gospodinja ,in mlada Pniska dokončale delo s krašemjem drevesca. Neža je vsa blažena preletela z očmi sladka imena svojcev, zapisana na zavojih. Tudi v Bog-čevem kotu je bilo vse v redu.
»Mama, mama! kdaj prinesejo angelci smrečico?" so vpili mah, ko je Neža prišla s Prisko v kuhinjo.
»Ko bo pozvonilo — če boste pridni in ti'bo!“ je mati mirila razburjene otroke. »Moram pa res pogledati, kje se angelci tako dolgo mudijo. Tinč se je muzal in nasmihal. Prefrigano si je prigovarjal »verjemi!" Ali pa je morda že spoznal, da tudi skozi roke staršev pride vse iz božjih rok ...
Mati Neža je odšla iz kuhinje. Zvonček je zapel. Nato ga je mati skrila v žep.
Iz kotenje se je spusti! plaz v soho, sedem otrok in sedem odraslih. Ookilce so ropotale, Flori je zgubi! coklco, Micka auibi-co. Tinč je bil prvi pri drevescu. Veliko je bilo veselje malih in velikih otrok. Vsi so le ctroči kmečke hiše, otroci božji, ki se lahko veselijo majhne lučke, svetle zvezdice, žlato popenjenega rožiča,, srebrnega oreha, sladkega srčka.
številne roke so segle po darilih. Joj, joj, kako lepo! Veselja ni bilo konca.
»No, no, kaj pa jaslice — ali ste na te pozabili, kaj?!" Se je tedaj razhudi! Boštej. Saj res,, štirinajst dni je rezljal in sestavljal teše in hišice in cerkvico, jih postavi! v vasico, nad vasjo cerkev in na sredi vasi šta-
cev. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 20.00 Slovenske večernice 1964. — PETEK, 1. januarja 1965: 8.00 Zdravica v Novem letu (literarna oddaja). 8.15 Vesele pesmi za vesele ljudi. 9.05 Mladinska radijska igra. (Tone Pavček: Čudovito mesto Nigagrad). 10.20 Novoletni koncert Slovenskega okteta. 12.05 Mnogo sreče! 17.30 Radijska igra: Zlati pisker. — SOBOTA, 2. januarja: 8.40 Glasbena pravljica. Marijan Vodopivec: Pravljica o Paličici.
9.05	Novoletni običaji pri nas. 11.00 šport v letu 1964. 14.00 Prizori iz Charpontierove opere Luiza. 22.10 Oddaja za naše izseljenec.
KOMORNI ODER
SOBOTA, NA ŠTEFANOVO, 26. decembra in v NEDELJO, 27. decembra, obakrat ob 19.30: Fei-gen, Datteln und Geuiehre (Fige datlji in pužke), v nedeljo je ta predstava poslednjič.
S to predstavo zaključi komorni oder svojo dramsko sezono. Naslednja premiera bo šele marca z dramo lr4sche im Wind” (Pepel v vetru) Heinricba Heyma.
Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonmd.
Opomba! RumpeTistiUzohen je po slovensko „ C v r z i t r e s k a
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše ljubljene mame
MARIJE MORAK, roj. Sturm
se zahvaljujemo vsem številnim pogrebcem, ki so rajno spremili na njeni zadnji zemeljski poti; posebno pa še domačemu župniku č. g. Jožefu Gabruču za sveto daritev in za poslovilni nagovor, mil. proštu iz Tinj g. Lenartu Trabesin-gerju za spremstvo od hiše do cerkve, dalje g. župniku iz Pliberka Alojziju Kul-mežu, g. župniku iz Lipe pri Vrbi Jožefu Adamiču in g. patru iz Celovca za cerkvene obrede. Prisrčen „Bog plačaj!" dragim molilcem za domačo molitev in za vence.
Po krče, dne 19. XII. 1964.
V globoka žalosti:
mož, otroci, oče in brata.
lieo, še delo rajnega dedeja —. Zdaj gori za vasjo zarja od rdeče zasenčene sveče in vsa okenca so svetla, v cerkvici je luč, nad hleveeim svetla zvezda. Zdaj pa se ti ljudje zamujajo pri posvetnosti, mesto, da bi prišli občudovat njegovo delo in pokleknili pred jasi! ... lepa reč!
Ne, Boštej, niso pozabili. Veš, človek je pač tak, da mora najprej pokusiti to, kar je za okus, za oiči, za srce, da vidi in doume dobroto .in Uljuibezen božjo.
Res so v zahvalo iz hvaležnosti pokleknili pred jaslice. Iz Bogčevega koto se je dvignila prisrčna družinska molitev proti nebu.
Res je tudi, da se je gospodarju pnitok-nila misel, da je dobro opravil domačo službo božjo svate bilje. Gospodinja se zraven zavedala, da je storila velliko delo. Boštej je mislili! na svojo papirnato vas, ki jo bo jutri prišla njegova Jerca gledat in občudovat. Pniska je mislila na novo rutico, ki jo je dobila za Božič — kako se bo postovila z njo — dekla Nana pa je mislila na svoje čipke, katere mora še k rokavcem prišiti, da bo lepša.
Kaj pa otroci? Tinč je stiskal novi noži-ček v žepu, Jozej je v rokah sukal v snopek zvezane tri svinčnike, Metka je obračala na glavi novo kapico in Ančka in Nanm fant in — no in Florej, in mala Micka? Ta pa je svoji novi punčki sklepala ročice pred Jezuščkom. A stari ujec in babica? Od nekod jima je prišla misel: Morda je to najin zadnji Božič.
Saj je vse prav, vse je prišlo iz rok božjih — dobra volja in vse drugo, kar imajo ti dobri ljudje v srcih in za razne zemske potrebe in ta ura svetega večera ob betlehemski štaliied sredi razsvetljene papirnate vasice.
Zunaj pa je v srebrnem sijaju blestela sveta noč. ■Čez zimske .poljane je zaplavala pesem polnočnih zvonov. Po vseh vaških poteh so odjeknili koraki; zveneli so v kristalnem snegu tja do živih jaslic pod rdečo večno lučko. Tudi Strdinovi.
M. H.
(Jim ne S el mahi
CELOVEC — KLAGENFURT BahnhofstraBe 38b
•	FURNIRJI
•	FUNDER- IN LEITGEB PLOŠČE
•	POHIŠTVENE OBLOGE 9 RAZLIČNE LETVE itd.
rDanili izredne vrednosti/
PFAFF-tivalni in likalni stroji v P F A F F strokovni Irgovini
M O N D R E
Klagenfurt-Celovec, lO.-Oktober-Str. 22 Stalna predvajanja
ING ALBERT
FLEISCHMANN p -	,
KR0VSKIM0ISTER CtOmJi.

KLAGENFURT
Skladišče: Wulfengassc 2a — Tel. 55-23 Pisarna: Vikuingcr Ring 9 — Nasproti Kmetijske zbornice.
Se priporoča za vsa strešna-krovska dela
(Vesele pratutiite in srečno n one leto ieli, OPTIK
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: »Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stanc mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, RadiŠe, p. Žrclec. Telefonska številka uredništva
43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.
• STAVBENO IN o POHIŠTVENO MIZARSTVO
HERMAN KUSCHEJ
PLIBERK — BLEIBURG
KOSCHAT STRASSE 8 IzvrSuje vsa mizarska dela.
Mi vesele bolične praznike in srečno novo leto 1965 vsem odjemalcem in prijateljem.
Vse najboljše želi za Boiič in novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem
MODNA
TRGOVINA
KLAGENFURT, BURGGASSE
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1965 želi
L. Maurer
LEPO BLAGO ZA OBLEKE IN PERILO
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1965 želi vsem odjemalcem. prijateljem in znancem
parna pekarna
Edvard Katz
KLAGENFURT — CELOVEC Waidmannsdorf, Siebenhiigelstr. 75
Vsem cenjenim gostom in odjemalcem kakor tudi vsem prijateljem in znancem želi vesel Božič in srečno novo leto
Westritschnig
Trgovina z mešanim blagom in bencinska črpalka
Klagenfurt, VblkermaPkter Str. 13
Električne napeljave, hišne instalacije, strelovode, popravila in previjanje motorjev vam oskrbi najbolje in najceneje
LEPA BOŽIČNA DARILA — ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Gottfried Bnrather
Klagenfurt, Paulitschgasse 0
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
Elektro-trgovina
HOLLAUF
PUBERK — BLEIBURG
Cptohe CfieSLittKje
und ein gluckliches
neueS Qakr
vviinscht allen vverten Kunden
KAUFHAUS
SAMONIG
VILLACH AM SAMONIG-ECK
KLAGENFURT, ALTER PLATZ 35
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
krojaštvo
Franz HaHerlap
CELOVEC, Tarviser StraRe 100
KRISCHKE & CO.
Klagenfurt, 8.-Mai-StraBe - Neuer Platz
Vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu 1965
Vesel Božič itn srečno novo leto želi svortm odjemalcem in prijateljem
mesar in prekajevalec
RUDOLF SABLATNIK
CELOVEC, SiebenhiigelstraBe, št. 81
Telefon 49-36
Za Božič — globoko doživetje; ob koncu leta — hvala za zvesitolbo; za novo leto — zdravje iln uspeh.
Telefon 511 05
STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO
Johan Leitgeb
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Strokovni nasveti, proračuni brezplačno
Vesele božične praznike 'n srečno novo leto ieli vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem
«
t
Sfefan Andrecs
trgovina z železnino
Celovec, Karfreitstrafie 9
telefon 47-06
Ailm fuutodeto Cutd Jčuddeto des Hauses
WARMUTH
entbaefen wir
Uec^iicUe> ftticlc-w£wtscUe ut*d etV* ptiUUtLcUes fteues }aUc!
Geschaffsleifung und Mifarbeiler
Trohe IVeihnachlen, Gluck und gute Tahtl im neuen Jahr
AUT0-WE DAM-villach
\
Fiir j e d e n das passende Fahrzeug
STUAG
StraRen- und Tiefbauunternehmung AG,
Filiale Graz fiir Steiermark und Karnten,
Bauleitung Volkermarkt, Ludwig Hiilgerth - Strobl,
vviinscht ihrer GefoJgschaft, den Geschaftefreunden und den bffentlichen Auftraggebern frohe Weihnachten und ein erfolgreiches Neues Jahr.
Gradbeno podjetje za ceste in talne gradnje d. d.
Podružnica v Gradcu (za štajersko in Koroško)
Gradbeno vodstvo v Velikovcu, Ludwlg Hiilgerth - Strobl,
želi vašim nameščencem, poslovnim prijateljem in naročnikom javnih gradbenih del vesele božične praznike in uspehov polno novo leto!
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1965 želi
STAVBENO in POHIŠTVENO MIZARSTVO
JOHAN DROBESCH Šmihel na Pliberkom
Izdeluje po želji in v zadovoljstvo naročnikov
Dlese Spalte ist das ganze Jahr hindu-ch geschalillchen Anzeigen vorbehalfen.
Heute soli von Geschiilten nicht die Rede sein.
V
AA
(Betrithsleitumj. mul JHibirbtUt* det Cf abrik und alLer DCiirntner Cfr~flž.M.-JHiihelhaiUčef ttuiniehen den Cfjreunde.n (Lee Iteimiičehen Cf- fO.M.-JHohel und uLLen, die. ei no eh ineeden um ile n
l? ah e Cfi.es tla g,e.
und ein tjesundei, er{&L(jreieJiei
GieneS Qahv
Q.liiekaaf, 1965 !
FERCHER-REICHMANN & CIE
• . - '■ ; ■
MOBELFABRIK - VILLACH
NEKAJ NASVETOV ZA PRVO POMOČ V
Ce je v hiši bolezen
Jesen in zima sta tudi čas, ko so prehlad, ikašel|j, angina in druge podobne bolezni skoraj v vsaki hiši gostje. Če sami spoznamo bolezen in je ta šele na svojem začetku, tedaj se prav lahko zatečemo tudi k domačim zdravilom, ki pogosto uspešno pomagajo. Kdor ima angino, naj grgra mešanico Iz žlice vinskega kisa, žlice medu in žlice bezgovega čaja. Vse to zavreš in grgraš. Najlbolje, da to storiš večkrat ?n v tem primeru skuhaš te mešanice več.
Zoper angino so prav dobri tudi obkladki iz grškega sena ali grške detelje. To je rumena, dišeča moka, ki jo skuhamo v močnik, na debelo namažemo z njo platnen ovitek in polagamo na boleče mesto. .
Pozimi, ko kurimo peči, se tudi večkrat opečemo, posebno otroški zdravniki vedo povedati, da se zatekajo k njim po pomoč matere z opečenimi otroki. Seveda, če so opekline hude, ne odlašajmo in pojdimo nemudoma k zdravniku, manjše opekline pa pozdravimo samo s tem, da namažemo opečeno mesto z beljakom ali polagamo obtklad-
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem blagoslovljeno in uspehov polno novo leto 1965 ieli
trgovina
Gaspar
BILČOVS
ke s kislim zeljem. To je tudi izvrstno sredstvo zoper zaprtje, če ga nekaj pojemo na tešče, pomešanega z jedilnim oljem.
Kašelj je posebno nadležna bolezen, ki nam ne da miru niti ponoči. Naberi veliko špičastega tropotca, na desetinko vse količine tropotca vzameš cikorijo, rman in regrat. Vse skupaj očisti, operi, potolci in prav na drobno zreži in daj v lončeno posodo. Na to vlij toliko vode, da rastline pokrije. Pusti, naj vse stoji čez noč. Naslednji dan prevri, ohladi in pretlači, nato daj na vsak liter soka pol kilograma kandis sladkorja. Potem kuhaj sok s sladkorjem zelo počasi, da povre za štiri prste. Sok spravi v čiste steklenice in vzemi večkrat na dan po eno žlico.
Tudi vinska rutica je koristna, a malo znana zdravilna rastlina. Pomaga zoper krvni pritisk, če se komu vrti v glavi ali če je glava težka. Pomaga tudi pri naduhi, premočnem utripanju srca. Dobro je, če imamo vinsko rutico namočeno v dobrem domačem žganju ali špiritu ter jo jemljemo po kapljicah na sladkorju.
Tudi žajbelj ali kadulja je izvrstno sredstvo zoper kašelj. Navadno ga skuhamo v mleku, sladkamo in precedimo. Pijemo še vročega. Žgan sladkor je prav tako izvrstno sredstvo, ki nam pomaga, da se čimprej znebimo nadležnega katarja, ki nas tišči v grlu. Lahko ga prevremo z mlekom ali z lipovim čajem. Najbolje, da to storimo zvečer, ker se po njem znojimo.
Če imaš slabo prebavo, je dobro popiti na tešče skodelico zeljnice — vode, kii jo dolbimo pri kisanju zelja. Prav tako je tudi dobra voda od kisle repe, ki jo večkrat ponudimo tudi otrokom.
Naredimo si kompost
Razlikujemo več vrst komposta:
1.	Kompost iz snovi, katetre se težko razkrajajo. To so: perje, pleve itd
2.	Kompost iz pepela, odpadkov pri či-'ščenju kanalov.
3.	Kompost iz slame, koruzntice in gnoja.
V novejšem času ne kompostiramo več
Slame, koruznice in ostalih rastlin, s katerimi lahko gnojimo tako, da jih pustimo ikar na polju (koruznica, slama) in juh pod-orjemo.
Za kompost uporabljamo samo stvari, katere ne moremo smotrnejše uporabiti in ki nam na dvorišču delajo samo napoto. Vedeti pa moramo, da se nekateri odpadki dlje razkrajajo kot drugi. Zato grupirajmo kompost po materialu, iz katerega ga želimo dobiti. Na primer za razkroj kosti bo torej potrebno več časa kot pa za razkroj plev in odpadkov slame.
Posebej moramo pri kompostiranju paziti na pleve. Če je plevel že v semenu, ga kompostirajmo v tanke sloje tako, da mu omogočimo kaljenje, in ko vzkafli, ga samo obrnemo in tako ga uničimo. Na vsak način pa mu moramo tu na kompostišču omogočiti kaljenje, ker drugače bo kalil na polju ■im napravil precej škode.
Dober kompost dobimo na sledeči način:
Na 25 cm debel sloj zemlje damo do 30 cm debel sloj slame, plev (odvisno kaj hočemo kompostirati). Temu sledi sloj zemlje itd., seveda na vrhu mora biti vedno sloj zemlje.
Za boljše delovanje drobnožiivk in za nevtralizacijo kislin je dobro, da kompost mešamo z apnom. Za to lahko porabimo odpadke apna ali pa okoli 80 kg apnenca (kalcijevega karbonata) na kubični meter komposta.
Ete bi vse to še pospešili, zlasti če je kompost še suh, je dobro, če ga od časa do časa polijemo z gnojnico. Gnojnica se poliva vedno takrat, ko kompostu dodamo apno. Temu dodajmo še nekaj dušičnih gnojil, ker pospešujejo razkroj snovi in zorenje komposta. V tem primeru je najboljše, da dodamo apneni dušik, ker zmanjšuje kislost, teže se izpira iz komposta kot ostala dušična gnojila in ugodno vpliva na zorenje komposta.
Hranilna vrednost komposta je zelo različna. Zavisi od snovi, iz katerih je narejen, od hitrosti zorenja in od vremenskih pogojev, v katerih je zorel.
Povprečno pa kompost vsebuje: 0:33 odstotkov dušika, 0,18 odstotkov fosforja, 0,27 odstotkov kalija in do 4 odstotke kalcija.
(Jurake, (JŽ£sttag.£
uiid gute Cpakrt 1965
ENTBIETEN
KNOCH
KLAGENFURT
VILLACH
HARRICH & CO.
ST. VEITA. D. GLAN VVOLFSBERG
VELETRGOVINA
Cf-jfie.(Lriek. Qamibaaer
O H G
CENTRALA:
Klagenf urt, lO.-Oktober StraBe 28 Telefon: 57-73, 33-26
PODRUŽNICE:
V i 11 a c h , telefon 40-81 Vblkermarkt, telefon 288 Feldkirchen, telefon 21-80

St. Jakob v Roiu
Petek, 25. december: Mein Valerhaus steht in den Bergen (III) — Neki posestnik, ki misli, da je ubil svojega soseda, se zaradi tega ne upira nekemu izsiljevalcu. Preprosto, neverjetno dejanje. Sobota, 26. dec.: Der Graj von Monte Christo (III) — Po znanem romanu Aleksandra Dumasa. Osebno mašče-
vanje se preveč poudarja, na splošno pa nudi ta film napeto zabavo. Nedelja, 27. dec.: Die Fleder-maus (III) — Popolnoma zgrešena modernizacija Strauss-ove operete, v kvaliteti glasbe zmanjšan in nemškim popovskim filmom prilagojen. Sreda, 50-dec.: E in Mann atlein (IV) — Film iz divjega zap*' da. četrtek, 31. dec.: Volles H er z utid leere Taschen (V) — Veseloigra. Z neokusnimi scenami, ki v m0 ralni smiselnosti negativno vplivajo. Film odsvetujemo! Petek, 1. januarja 1965: Kaisertnanbver (Ih) — Povprečen zabavni film iz oficir skega okolja stare monarhije. Sobota, 2. jan.: Mondo Cane (V) " Dokumentarni film. Izbrani odlomki človeške ostudnosti in slabih navad iz življenjskega okolj11 današnjega zapadnega sveta. Film je preračunan na užitek in senzacijo. Nedelja 3. jan.: Dort vjo das Pfarrhaus steht (Ha) — Zabavni film. Sreda, 6. jan.: Der Triumpf des Mukctiers (III) - Pustolovski film iz Francije, 16. stoletje. Z neverjetnimi in smešnimi prizori. " Sobota, 9. jan.: Phaedra (iVa) " Uprizoritev stare grške žaloigrc Phaedra iz verske kulture, p rese-nešena v današnjo dobo nemora-ličnc družbe. Nedelja, 10. jan' Der Eroberer von Korinth (III) Primitiven pustolovski film.
Mala oglasa
Tudi na obroke lahko seveda k11 pite naiše pletilne aparate. N. Pj’ za Passap Automatic plačate m’ nakupu 850.— šil., ostalo pa ' 12 mesečnih obrokih! — WOU*-und STRICKBAR, Klagenfnr1 Celovec, nasproti kapucinske ce kve.
Kupim olupljene borovce, vsak0 množino, <xl 12—20 cm prem0* ' 4 m dolge, po najboljši dneVI1^ ceni. Dostaviti do trdne (kIvO^' ceste. — Ponudbe pošljite j1, PETER WALDER, Studečim mermoister, Klagenfurt-Celenret' Tiirkgassc 1 (Telefon 52-70)-
	
	1
Za	1 i
bozicm praznike	1 1
in za	1
novo leio	1
	g
želimo	1
vse najboljše	1 i
TISKARNA • KNJIGARNE IN PAPIRNICE CARINTHIA	
ODK je ofvorila novo poslopje
V Celovcu je ODK (Avstrijska družba dravskih elektrarn), 17. decembra otvorila novo mogočno stavbo v Anzengruberstra-fte. Tej slovesni otvoritvi so se odzvali številni častni gostje: med njimi prevzvišeni škof dr. Jožef Kostner, senior Schmidt kot zastopnik superintendenta Glawischniga, deželni glavar \Vedenig, predsednik deželnega zbora Tiliian, kakor tudi zastopniki uradov in gospodarstva in drugi. .
Ob začetku slovesne otvoritve je zaigral •godalni kvartet celovškega Mestnega gledališča: Kvartet v Es-duru, 1. stavek Franca Schuberta. Kot prvi govornik je nastopi! direktor dipd.-iing. Erik Wamer, ki je v svojem pregnantem govoru orisal razvoj DDK od leta 1947 do danes. V svojem govoru je tudi izjavil, da bodo v prihodnjem letu izvršili načrt projekta Bistrica v Rožu. Zahvalil se je vsem tvrdkam za dobro izvršeno delo, posebno še županu za sodelovanje in ra zumevanje. Poudaril je tudi velike zasluge arhitekta dipl.-ding. Rudolfa Niitscha, ki je napravil načrt za to krasno poslopje.
Sledil je govor direktorja Gastona Kugler-
ja, v katerem je nakazal velike naloge trične energije in zmogljivost v gospod^ stvu naše dežele. Poudaril je, da je ta ba še mlada in da bi se tudi pred gradiri’1"' atomske centrale (Atomkraftweirk) ne
Dalje so govorili še (ing. Moser, arfrrt®^ dipl.-iing. Rudolf Nitsch ter župan Ha*1 AuBervvinfder.
Kot zadnji je govoril deželni glavar ^&r\e mand Wedenig, M je priznal velike zash1®^ DDK, M jo je imenoval veliko družin0- , dela v korist Celovcu in celi Koroški-^ prometnega ministra Probsta je dobil v katerem zagotavlja to gradnjo v Malti-koncu svojega govora je deželni glavar s vesno predal upravno poslopje svojemu ^ menu.	j
Za zaključek je godalni kvartet Beethovnovo „Kvartet v A-duru, 4. ata1'' _ Po slovesni otvoritvi so si častni S06 lahko ogledali poslopje in vse njegove t*'. deme»naprave. Celovec je s to gradnje P* dobil markantno poslopje, ki olepša m®8 sliko pri Vrbskem jezeru.
IS
S
Si
1 (BLag^&iLaalfttL Ožazic iti	viaaa Leta 1965 1
DRUŽINA
Dr. VALENTIN INZKO
SVEČE v ROŽU

Ul Sorodnikom, znancem in rojakom želi obilo Ul iskrenega božičnega veselja in blagoslo\a j® >•' novem letu
RUDOLF SAFRAN
CELOVEC
Družina
Dr. VINCENC ZIKULNIG
CELOVEC Karfreitstrasse 32
Dr. JANKO TISCHLER
odvetnik
CELOVEC S.-Mai-StraBc 1(5
DRUŽINA
LUŽNIK, pd. ROŽAR
GALICIJA
VINKO ZALETEL
župni upravitelj
v VOGRCAH
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „R02“
ŠT. JAKOB V ROŽU
želi odbornikom, članom in ljubiteljem slovenske prosvete blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1965.
ANTON KUCHLING
župnik
BISTRICA na ZILJI
Vsem znancem in sorodnikom družina
PODNARJEVA
SLOVENJI PLAJBERK
JOŽEF ŠTIH
župnik
BILČOVS
Vsem prijateljem, znancem, izseljencem in cenjenim gostom
družina SMRTNIK in
gostilna FRANCL
KORTE pri ŽELEZNI KAPLI
j® Vsem prijateljem in znancem
MARTIN KUCHLER
župnik
na GOZDANJAH
NIKO MARKTL
župnik
v ROŽEKU
JAKOB ŠTREKELJ
župnik
GORENCE
VALENTIN PLANTEV
izdelovanje vil in cokel
VELIKOVEC
Vsem znancem in prijateljem
družina ŠTERN, pd. PLESNIKAR
v KORTAH
Vsem svojim cenjenim odjemalcem
KAREL KOGOJ
trgovina z mešanim blagom
ŽELEZNA KAPLA Podružnica: SUHA-REBRCA
DRUŽINA
Prof. dr. JOŠKO TISCHLER
ravnatelj Slovenske gimnazije
,	CELOVEC
Vsem našim odjemalcem, znancem in prijateljem
A. OUSCHAN
t r g o v i n a
ŽELEZNA KAPLA
AVGUŠTIN ČEBUL
župnik
ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH
D R U Ž I N A
MOSTECNIK — DR. VOSPERNIK
PODRAVLJE
RANČ RAUTER
trgovina
ŠT. JAKOB v Rožu
D r u ž i n a
Prof. JOŽKO HUTTER
GLOBASNICA
UL im slu mit pti nas na Koroškem
LEOPOLD KASSL
kaplan
DOBRLA VES
Vsem cenjenim odjemalcem
ANDREJ HADERLAP
trgovina
ŽELEZNA KAPLA
MESARIJA
FRANC ERLACH
DOBJE pri BAŠKEM JEZERU Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
PETER HRIBERNIK
m i z. a r
ŽIHPOLJE
Cenjenim gostom, odjemalcem in znancem
MARIA PAULITSCH
gostilna in trgovina
BELA pri ŽELEZNI KAPLI
| Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za praznike in se priporoča
Družina WEISS
k vojaštvo
ŠT. JANŽ v Rožu CELOVEC, Spitalgasse 12
Vsem prijateljem in znancem ter sorodnikom doma in v Ameriki želi
družina TRAMPUŽ, pd. BOŽIČ
DOB pri PLIBERKU
DR UZINA
JANEŽIČ-eva
LESE pri Št. Jakobu v Rožu
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
družina VALENTIN HARTMAN
KLOPINJ
ALEŠ ZECHNER	^
CELOVEC
Vsem odjemalcem iu znancem
LOVRENC LAUSEGGER
k r o j a 5 t v o
BISTRICA v ROŽU
•©3
Vsem izseljencem, prijateljem in znancem
družina OJCL in GALLOB	ips
/GORNJI BREG §<?
D r n ž i n a
Ing. ANTON SCHLAPPER
ST. JAKOB V ROŽU
Vsem rojakom, sobratom in faranom
VILKO PIPP
župnik
ŠMIKLAVŽ ob DRAVI
D i u /. i n a
MIHAEL BAUMGARTNER
GORINCICE pri ŠT. JAKOBU v Rožu
Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem članom in podpornikom
KATOUŠKO PROSVETNO DRUŠTVO
in organizacija
„CRNI KLOBUK«
GLOBASNICA
JOŽEF ADAMIČ
župnik
LIPA nad VRBO
Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem
Hilda in Aleksander KLAURA
ŽELEZNA KAPLA, tel. 236
Vsem svojim klientom in znancem želi vesel Božič in srečno novo leto
družina ARBEITSTEIN
PLIBERK
Blagoslovljen Božič in milosti bogato novo leto želi vsem znancem doma in po svetu
JURIJ BALASSA
učitelj
ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH
MATEJ IGERC
župnik
na SUHI
GOS T I L N A
ŠERCER
ŠMIHEL nad PLIBERKOM Svojim staršem in prijateljem
FARNA MLADINA
ŠT. JANŽ V ROŽU
Vsem bivšim ielinjskim in šmarješkim dušnim pastirjem ter prijateljem in znancem
družina
KUCHLING, pd. HAVŽARJEVA
ŽELINJE
MATEJ NAGELE
župnik
Ži l ARA VES
Vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem — gostilna
SMERTNIK, pd. KOVAČ
OB1RSKO
Vsem cenjenim gostom in znancem
gostilna PRANGAR
ZMOTICE - BRN< A
Vsem prijateljem in znancem
družina ROPAČ, pd. HANZEL
LOČE - št. Ilj ob Dravi
Sedanjim in nekdanjim župljanom voščim blagoslov božji k božičnim praznikom in novemu letu
VALENTIN BRANDSTSTTER
prošt
DOBRLA VES
Stran 12 — Številka 52-53
NAS TEDNIK — KRONIKA
čelfcrtelk, dme 24. decembra 1964
gj® Vsem zavednim Slovencem širom Koroške
^	NEŽKA SKRUTL
GORICE pri ŽITARI VESI
Vsem odjemalcem sadnih dreves in vsem obi-■ skovalcem našega penziona
MAIERHOFER
KAZAZE pri BILCOVSU
HRANILNICA in POSOJILNICA
M	DOBRLAVES
'3^	svojim članom in vlagateljem vesele bo-
tjrm Učne praznike in uspešno novo leto 1965
Družina
DUMPELNIK-ova
STEBEN v PODJUNI
Vsem, ki berejo „Naš tednik - Kroniko” ieli vse dobro
VALENTIN POLANSEK
z družino
na OBIRSKEM
Vsem prijateljem in znancem
TOMAŽ HOLM AR
župni upravitelj
na OBIRSKEM
Vsem faranom, gg. sobratom, sorodnikom in znancem bogat božični blagoslov ob jaslih Odrešenikovih; „Našemu tedniku - Kroniki” j>a več vnetih dopisnikov, sotrudnikov in bravcev!
ALOJZIJ VAUTI
župnik
v SELAH
JAKOB MOSCHITZ
župnik
BRDO pri ŠMOHORJU
Vsem svojim članom in vlagateljem želi vesele božične praznike in uspešno novo leto 1965
HRANILNICA in POSOJILNICA
ŠMIHEL pri PLIBERKU
Vsem faranom v Zvabcku in prijateljem v Železni Kapli
SIMON VVUTTE
župnik
v ZVABEKU
Družina
MESNIK
GORJE na ZILJI
Vsem znancem in prijateljem širom Koroške želi vesel Božič in srečno novo leto
ANTON DOLINŠEK
inkasant
BELA pri ŽELEZNI KAPLI
fs® Vsem prijateljem bratske pozdrave in voščila za Božič in srečno novo leto
MILKA HARTMAN
LIBUCE
Vsem znancem sorodnikom in prijateljem družina
NOVAK
OBIRSKO
JOHAN KE2AR
grabljar
HORCE pri Št. Vidu v Podjuni
DRUŽINA
Dr. VINKO ZVVITTER
ŠT. JAKOB v ROŽU
Vsem članom in prijateljem Športa želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
ŠPORTNO DRUŠTVO
ŠT. JANŽ v ROŽU
Družini
RAINER-SUSNIKOVA
in
KOSIR-KOVACEVA
v LOGI VESI
Družina
JANČIČ
ŠMARJETA v Rožu
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi družina
JOŽEF WAKOUNIG
MLINCE
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi blagoslovljene praznike ter srečno novo leto 1965
Valentin Krof
tesarstvo in žaga
DOB - PLIBERK
ALBINCA in JOŽA KOBENTAR
ŠT. PETER pri št. Jakobu v Rožu
FLORIJAN ZERGOI
župni upravitelj
KAZAZE
Vsem faranom in znancem
FRANC KRIŠTOF
župni upravitelj
ŠT. VID v PODJUNI
Vsem znancem in prijateljem družina
KEZAR	g|
LEPENA M
VSEM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU 1965
Cfiride rik 1/0uit fr |t
CEMENTNI IZDELKI fj
g
I
Qluhi les 2
ST. VID V PODJUNI
Vsem znancem, sorodnikom in prijateljem družina
RIGELNIK, pd. KOZAMURNIKOVA
na OBIRSKEM
DRUŽINA
UPIJEVA in 2AGMOSTROVA
v LESAH pri ST. JAKOBU v Rožu
Družina
OZEKAR
SLOVENJI PLAJBERK
DRUŽINA
OLIP —JEREBOVA
OBIRSKO
IVA in FRANC ZABAVNIK
BRDO pri ŠMOHORJU
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem Vfg širom domovine
družina RUPIJEVA
VELINJA VES
Svojim odjemalcem želi vesele božične praznike in uspeha polno novo leto 1965
KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA r. z. z o. j.
ŠT. JAKOB v ROŽU
«d*J
T.l
Dr. PAVLE ZABLATNIK
CELOVEC, Rebhumveg 28
Vsem obiskovalcem
STEKLNOVE gostilne
v GLOBASNICI
Znancem in odjemalcem
ANDREJ LAMPICHLER
krojaštvo
RADIŠE
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, želi vesel Božič
HAUPTMANOVA mama
z OTOŽA
HRANILNICA in POSOJILNICA LEDINCE
želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1965
i
wm
Dr. FRANC ZEICHEN
župnik
ST. RUPERT pri VELIKOVCU
HRANILNICA in POSOJILNICA ŽELEZNA KAPLA
želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1965
Vsem znancem po svetu želim blagoslovljen in milosti poln Božič ter srečno novo leto
VINKO JUSTIN
JUDENBURG/Stm., Herlingenstr. 25
___/ _____________________________
Vsem svojim klientom in znancem želi \esel Božič in srečno novo leto
Dr. HANS WALDHAUSER
zobozdravnik
ŠT. JAKOB v Rožu
Vsem odjemalcem vesel Božič in srečno novo leto
JOHAN VVUTTE
mizarstvo in žaga
MLINCE - Št. Vid v Podjuni Tel. 04237-234
Vsem prijateljem in znancem, družina
JOŽE URANK, pd. KAVH
ENCELNA VES
HRANILNICA in POSOJILNICA BISTRICA na ZILJI
želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1965
ŠTEFAN MESSNER
župnik
v ŽELEZNI KAPLI
Blagoslovljen Božič in srečno, uspehov polno novo leto 1965 želi
ALOJZ PERNE
izdelovanje krtač in čopičev
ST. VEIT/Glan - ŠT. VID ob Glini LastcnstraBe 21, tel. 0-42-12 21-62
Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem
KOFLER
mizarstvo
ŠT. PETER pri št. Jakobu
Dr. KRISTIJAN PUSCHNIG
živinozd ravnik
ŠT. JAKOB v ROŽU
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in uspehov % polno novo leto 1965 in vsem, ki hodijo mimo, kajti v obnovljeni samopostrežni trgovini dobite vse, kar Vam želelo bo srce.
Trgovina	(Z
ŽELEZNA KAPLA
DRUŽINA
MACIC-eva
REKA pri ŠT. JAKOBU v Rožu
Vsem sorodnikom, znancem in nekdanjim izseljencem
DRUŽINA IZOP
GORINČICE pri ŠT. JAKOBU v Rožu
Vsem znancem in prijateljem v domovini in tujini
Družina HAJN2IČ
REBRCA 30 Post Miklauzhof, Ktn.
Vsem prijateljem in znancem doma in po širnem svetu
želijo obilo prave božične radosti in mnogo sreče in uspehov v prihodnjem letu
(2L&lu.tzkenci tiskarne in knjigarne ^Družbe lit). ^/Mohorja a (ItlobetL



im
O!

im

pijj Vsem sorodnikom in znancem
družina SAFRAN, pd. POMOČ
m	BILCOVS
DREVESNICA
ing. MARKO POLZER
ST. VID v Podjuni
Vsem znancem in prijateljem
IGNAC DAVID
kaplan
ST. JAKOB v ROŽU
Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom
2UPNI URAD POKRCE
-----------------------------------i
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem SVSte
DRUŽINA BISTRICNIK
OBIRSKO
Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem
HANS FRKOWITSCH
krojaštvo
VELIKOVEC
Vsem izseljencem in znancem
družina URANK, pd. PETREJ
ENCELNA VES
Vsej duhovščini in vernikom
DEKANIJSKI URAD
TINJE
Družina
GABRIEL, pd. TISCHLER
ST. JANŽ v ROŽU
PETER OLIP
lesni trgovec
SELE
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
družina ZABLATNIK
BILNJOVS
DRUŽINA
HANS MILLONIG
GORJE na ZILJI
Kmetijsko-gospodinjski soli v
St. Rupertu pri Velikovcu in v Št. Jakobu v Rožu
želita svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne ljubezni in miru, ter srečno novo leto!

'N
JOŽEF KOGLEK
župnik
v SKOČI JANU
Vsem gostom, sorodnikom, znancem in prijateljem
gostilna RASTOČNIK
KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI
Vsem prijateljem in znancem
družina KASSL, pd. KUCHLING
ŽELINJE
Vsem prijateljem in znancem	i
TRATNIKOVA DRUŽINA
LEDINCE
Dipl. trg. JANKO URANK
CELOVEC
gTJ Vsem znancem, odjemalcem, prijateljem in SS gostom
I	• SMREČNIK — SOŠTAR
I fl
trgovina in gostilna
! W
j jg3	GLOBASNICA
llfi :	"
V5* Vsem svojim odjemalcem želi vse dobro za Božič in novo leto
MICHEUZ
trgovina
ŽELEZNA KAPLA
Tapetnih in polagalec talnih oblog
SIMON RAUTER nasl. HANS WUZELLA
ST. JAKOB v ROŽU
ANDREJ KARICELJ
župnik
ST. JAKOB v Rožu
Vsem znancem in izseljencem po naši Koroški, vsem prijateljem in bralcem našega lista, vsem sotrudnikom in dopisnikom tu in jneko morja in prosi za nadaljnjo zvestobo in sodelovanje
odgovorni urednik
J. TOLMAJER
in DRUŽINA
R A D I S E
Vsem prijateljem in znancem vesele praznike in srečno novo leto
družina ZERZER
v SVEČAH
Vsej duhovščini in vernikom pliberške dekanije
DEKANIJSKI URAD
v ŠMIHELU
J'sem cenjenim odjemalcem in znancem
F. FRANK
trgovina, gostilna in mlin
ŠT. JAKOB v Rožu
Vsem sorodnikom in znancem družina
JANEZ in ANTON MIKLAVČIČ
opekarna
ST. JAKOB, št. 87 v Rožu
NIKO KRIEGL in družina
ZAHOMEC
DRUŽINA GREGORN
DULE pri ZITARI VESI
DRUŽINA MIKLAW
PODHOM pri DOBRLI VESI
Naj prisrčnejša voščila k božičnim praznikom in novemu letu želi odjemalcem in znancem
FRANC KASTRUN
zastopstvo kmetijskih strojev
BELA pri ŽELEZNI KAPLI
1
1
LUDOVIK JANK
ž u p n i ki
na RADISAH
MARTIN ŠKORJANC
župnik
v SVEČAH
e«.
r
i
m

Družina
UŽNIKOVA in KALIŠNIKOVA
SELE
Vsem nekdanjim slovenskim izseljencem in drugim znancem
URBAN in MARIJA OLIP	rg
SELE ‘ ~
Vsem faranom in kulturnim delavcem, posebno pa požrtvovalnemu g. župniku želi blagoslovljene božične praznike in uspešno leto 1965
FARNA MLADINA
ST. JANŽ v ROŽU
Vsem naročnikom in odjemalcem priklopnih vozov ter vsem firijateljem in znancem želi vesel Božič in uspehov polno novo leto 1965
ŠTEFAN GREGORIČ
kovaštvo in vodni inštalater

GLOBASNICA
Kmečko-gospodarska zadruga in
HRANILNICA in POSOJILNICA
V GLOBASNICI
želita svojim odjemalcem in vlagateljem blagoslovljene božične praznike in uspeha polno novo leto 1965
o
ra

|||t Družini
p,	PETRIČEVA in MOTIJEVA
NOVO SELO pri Kotmari vesi
•Ig. Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, znan-jgj cetn in prešovcem
MIHEJ ANTONIČ
REKA pri ST. JAKOBU v Rožu
Prijetne praznike	^
ter veselo in uspeha polno novo leto J965 želi vsem elanom in odjemalcem
Kmečka gospodarska zadruga r. z. z. o. j.
Bela - Železna Kapla
*.
m
i
&
i
m
'MM

Vsem cenjenim odjemalcem in znancem želi vse dobro za Božič in noxro leto 1965
družina URBAS.
VELIKOVEC
Vsem članom, vlagateljem in prijateljem želi vesele in blagoslovljene božične praznike ter obilo uspeha v novem letu
HRANILNICA in POSOJILNICA r. z. z n. j.
BILČOVS
Svojim volilcem, znancem in prijateljem želi vse najboljše za Božič, obenem pa tudi uspehov v novem letu
MIRKO KUMER
podžupan
v PLIBERKU
Vsem znancem in prijateljem želi milosti polne božične praznike
MAKS MIHOR
župni upravitelj	^
ST. STEFAN na ZILJI
a

:eiMlMSS»88*®iieS»lSI*SšS»SaS«ffil8iBlSilI»*«Wff*
Obilo boličnega miru in blagoslova ter srečno novo leto želi Dumpelnikovim v Šteb-nu, vsem ostalim sorodnikom in znancem
družina FRANK KASTIGAR
EUCLID/Ohio (USA)
Vsem našim pevcem in ljubiteljem slovenskega petja blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
ZVEZA PEVSKIH DRUŠTEV
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
pozdravlja vse rojake in se zahvaljuje vsem dobrotnikom na Zilji, v Rožu in Podjuni in zeli vse članom in drugim študentom ter vsem prijateljem milosti polne božične praznike in mnogo uspehov v novem letu.
Naj bi prineslo novorojeno božje Dete vsem našim rojakom obilo prave božične radosti in blagoslova
AKADEMIJA
SLOVENSKIH BOGOSLOVCEV
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem starim članom, prijateljem in znancem
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV
na Dunaju

Blagoslovljen Božič in srečno novo leto vsem @1 slovenskim družinam na Koroškem	Sm
KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA
Blagoslovljene božične praznike in srečno, uspešno novo lelo želi vsem svojim članotn in prijateljem
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHOV POLNO NOVO LETO želi svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
JOSEF DOLINSCHEK ING. H. SOMMER O H G.
Klagenfurt - Celovec Benediktinerplatz 10 Telefon 67-33
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem želi blagoslovljen Božič in srečno novo leto
družina PRESCHERN
LOČE ob BAŠKEM JEZERU
dacui •za tisU(H/*ii Mod!
Vesele božične praznike ter uspešno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem
ČEVLJARSKI MOJSTER
Tcaktc
ST. LIPŠ pri Dobrli vesi
PRODAJA O SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV POSLOVANJE O DELAVNICA ZA POPRAVILA
Josef Kirchbaumer
KLAGENFURT, Rosentaler StraBe 48, tel. 23-38
ODVLAČILNA SLUŽBA PODNEVI IN PONOČI: Tel. 23-38 affi 61-51
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
ELBAK- baterije
Za vsa motorna vozila
ELBAK
TOVARNA AKUMULATORJEV Izdajno skladišče Klagenfurt — Celovec
Delavnica in polnilna postaja Lidimanskygasse, (telefon 55-38
Wiirden Sie ihr neues Auto
Karl
PStscher
konjski mesar
KLAGENFURT — CELOVEC Pischeldorfer StraBe 12, telefon 55-22
PREVZAMEMO TUDI ZAVAROVANE KONJE Kupujemo po najvišji dnevni ceni. Če je sila, koljemo tudi ponoči.
Gradbeno, stavbarsko in galanterijsko kleparstvo, kritje cerkva in stolpov
Helmut
Grossnegger
KLEPARSKI MOJSTER
KLAGENFURT Villacher Ring 31, Itel. 24-90
/Lo-!^U.
-4»-lNP-4l
dMatj o silo o! jene kožihie. prazniLe in uspeha polna leto 1965
želi vsem odjemalcem in prijafeljem »er se priporoča tudi za naprej
HANZEJ KOVAČIČ
BELJAK, Gerbergasse (nasproti kina Apollo)
Gradbena družba z o. j.
ERHARD MORIL & Co.
VVOLFSBERG, Knt.	Telefon 2882, 2883-serlja
Talne, cestne, betonske, mostovne gradnje In naprava vodnih zbiralnikov.
mmmmmammmmmmmmmssmEmmas,
... absichtlich an Stahlbarrieren und Betonwanden zerschmcttem?
... studenlang durch leinsten Staub in Form von Talkumpulver jagen?
... immer tvieder durch knietiefes Mcenvasser fahren?
... monatelang durch den \Viistenstaub und Schlanun Atrikas qualcn?
... mit Tausenden Kaltstarts durch die Schneestiinne am Polarkreis hetzen?
... Tausende Kilometer tiber die Itcruchtigten PflasterstralJen Bclgicn rasen lassen? ... tvochenlang mit Vollgas iiber allc Autobahnen Europas lahren?
Sie wiirden das alles sicher nicht tun
—	aber Fiat tat es Ilir Sie
—	in der jahrelangen Erprobungszeit des neuen
Danim ist er GENAU DER RIGHTIGE
•	Fiir jeden Faihror	• Fiir rab as teste Anspruche
•	Fiir zarte Damenhiinde	<$ Fiir sportliche junge Lente
A L S W E N D I G E R, A N S P R U C H S L O S E R ZEITVVAGEN
•	4 Zylinder - 34 DINiPS - 4 Giinge (alle Vollsynchron und Porschesystom) - 5 Sitze
•	- Plombiertes Kuhlsystem (waitu,ngs£]oi und frast-sichor) - O borgrodor Koffcrraum -
•	llochstgeschtviindiigkeiit ca. 120 km/h - Elastraitiit 40 km/h im 4. Gaaig - Stcigfiihig-
•	keit 31 Prazent - Benziniverbrauch ca. 6,7 1/100 kini (Normalbenzin) - Steuer S 37.—
•	i(imonatlich) - Versicherung S 1145.— (pro Jabr)
P R E I S (kompleti ausgestattet):
Ihre Garantien:
I Million ProlK-kilometer auf 3 Kontinentcn 25.000 seit Monaton in allor Wclt laufende Wagen und 1 J:thr Garantic aul Material und Arbeit
D a r U m *)csllc'lcn Sie uns hitte zu oiner univerbindlichen Probelahrt (aueh Samstag, bi_s 12.00 Uhr)
D 6 n n ^asc^c Bcstellung siohert Umen noch torze Liefer-izeit
VERTRETUNG F DR KARNTEN
Thomas Bohrer
KLAGENFURTaAUGUST-JAKSCH-STRASSE 44 a Tel. 36 71 Serie
Vsem prijateljem, odjemalcem in gostom želijo
vesele božične praznike in srečno leto 1965 lastniki in sodelavci
PODJUNSKE TRGOVSKE DRUŽBE	^Qllt(Ur &	V DOBRLI VESI
poslovodja MILAN RUTAR in
MARA RUTAR Zitara ves Dobrla ves
Trgovina in gostilna
VLADIMIR RUTAR
Zitara ves tel. 04237-237
Trgovina in penzion	Trgovina in hotel	Trgovsko in transportno
ob Klopinjskem jezeru	gostilna — kopališče	podjetje
ANTON in AGNEZ RUTAR	FRANC in MICKA RUTAR	ŠTEFAN in LJUDMILA SIENČNIK
Selo — St. Vid	Dobrla ves	
	Lovanke, Mokrije	Dobrla ves
Richtig wirtschaften . bešser leben
Menschen unserer Zeit
V^v
• 'XI
m
^ .	-i1-
kaufenim K O N S U M
■■••■'.v	.."V
Vesel Božič —
srečno novo leto 1965!
Vesele božične praznike in zdravo novo leto 1965 želi vsem svojim odjemalcem
HELMUT SCHVVAB
GRADBENI MATERIAL DEŽELNI PRIDELKI
Kiihnsdorf — Sinča ves
TELEFON 508


Alleu K*uvidcn,
Tteunden
und Bekannien
gesegmlc
IVeilmaciden
und
cin gluckliches neues Jaht
Hans Primig
Baumeister Markt Griffen
Vodne
napeljave,
sanitarne
naprave.
centralne	Pfrimer & MoBlacher
kurjave	Klagenfurt, Ausstellungsstr. 3. Tel. 22-45 45-25
'O
-V---V

f
l
Uif	Vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem, znancem in poslovnim
;	iprijatelijem žeflli blagoslovljene praznike lin srečno novo leto
Molkereigenossenschaft
Vblkermarkt
Mlekarska zadruga r.z.zo.j., Velikovec
Vsem svojim delavcem, voznikom, dobaviteljem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
LESNA TRGOVINA —
ŽAGA — EKSPORT
FRANZ . JHevttl
BRNCA pri BELJAKU FORNITZ bed VILLACH
Kupujem iglasti les, tudi stoječ
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1965
Uit* isng?
stiskalnica za olje in mošt
STEBEN v PODJUNI
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in znancem
JAKOB ORASCH
TRGOVINA Z OBLEKO
ŽELEZNA KAPLA telefon 243
S3
1
UMIS

Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želii blagoslovljene praznike ter srečno novo leto
TESARSTVO
FRANC QAS SER
B I L č O V S (Ludmannsdorf) 28
Telefon (04228) 24-19
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo lelo želi vsem
sr-MAX PLACH
KLAGENFURT-CELOVEC 8. - Mai-Strafle
Blagoslovljene božične praznike in uspehov polno leto 1965 želi vsem odjemalcem in prijateljem ter se priporoča tudi vnaprej
VALENTIN TARMANN
mm
strokovna trgovina
CELOVEC, Volkermarkter Str. 16
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem izletnikom, odjemalcem, prijateljem in znancem
Štefan Sienčnik
DOBRLA VES
Avtomobilsko podjetje, trgovina, motorne in Šoferske potrebščine, bencin, olja in mehanična delavnica.
Najprisrčnejša voščila k božičnim praznikom in novemu letu želi odjemalcem in poslovnim prijateljem
/jmst Jliueluiui
Radie -eilektro -podjetj e in tirgovina
ŽELEZNA KAPLA
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem, poslovnim in osebnim prijateljem
./HiiFija
v
OimfLOL
trgovina z mešanim blagom in tekstilom KOTMARA VES
Srčno voščilo mojim cenjenim odjemalcem za Božič in novo leto 1965 Velika izbira žepnih, ročnih, kuhinjskih in sobnih ur ter nakita • Po želji ugodnosti pri plačevanju.
Franc
Lefschnig
urarski mojster
SINČA VES 156/tel. 525


GUTER START
GUTE FAHRT

Vsem dragim prijateljem, znancem, odjemalcem in gostom želi blagoslovljen Božič in srečo v novem letu 1965
TRGOVINA IN GOSTILNA
Janko Ogris
pd. MIKLAVŽ
v BILČOVSU, tel. štev. 04228—2414


n
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in vse najboljše v novem letu 1965
LESNA INDUSTRIJA
V
J. Žagar
CELOVEC — KLAGENFURT RampenstraBe 15, td. 29-08
XI
to!®
S®*
g
i
§5
Ji
1
1
©
S
m
Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
Biumenhausi
DCematd
Rennplatz štev. 4, tel. 45-18
KLAGENFURT


Trgovina umetniških slik in okvirov samo pri
0
KLAGENFURT Burggasse 8
AKKU MULATOR ENFAB RIK DR. LEOPOLD JUNGFER
F E I S T R I T Z IM R O S E N T A L • K A R N T E N
e«5l
im
Ek
m

TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO
DCare l činele
KLAGENFURT — CELOVEC Stemallee (Hl.-Gelist-Platz)

^ m
O TISKARNA O KLIŠARNA O PAPIRNICA
JI. Jlittec
CELOVEC — KLAGENFURT Burggasse 8 — Telefon 21-08
5$

Vesel Božič in srečno novo leto želi vsem odjemalcem
Firma
Matthaus Hafner & Co.
i^pecertija, žgane piijače in razna vina
KLAGENFURT — CELOVEC
Vblkertmarkter Pi-altz 12, tel. 28-27
Oltarni i/ ftaš&n Usta!
Vesel Božič in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem
KROJAŠKI MOJSTER
Jernej Friedrich
ŠMIHEL nad PLIBERKOM
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR - ZLATAR - KIPAR
Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV
FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN
TELEFON 04245-248
Ein frohes Fesi und viel Gfliick im neuenJahr
KARNTNER ELEKTRIZITATS - AKTIENGESELLSCHAFT ,
------- _ . _______________
Vsem mišim odjemalcem, zlasti časi. župnijskim uradom želi blagoslovljen Božič in uspehov polno lelo 1965
VELETRGOVINA Z VINOM
BREZNIK & CO.
CELOVEC, VIKTRINGER STRASSE 5