Štev. 74. V Trstu, v Četrtek, 15. marca 1817 Letnik XU5. l/haja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. V ' vo: Ulica Sv. Frančiška Asi&cga 20. !. r.adstr. — V«i se pobijajo uredništvu lini. Nr Mar kira na pisma ?e ne sprejemajo ia rokopisi se ne vračajo, in o* ovorni urednik Štefan Godina. I.astnik konsorclj Kf. — TUk tiskarne ,Edinosti". vpUa^e zadruge« j "tvom v Tiatu, ulica Sv. Frančiške AsiiUega Št. 20. Icidca uredništva in uprave štev. li-57. N i r o t n! i! a znaša: Za celo leio ....... K 24,— l. pol lila . i z.i tri r, sce .................» 72 nedeljsko Izdajo za cc.o leto .«•••• , 5u20 Z2*ru! leta ..................... 2£Q Posamezne številke .Edinosti' se predajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Ce^n e: Ogiasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, posLnice, oglasi denarnih zavodov ...............n;n po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ > 2,— Malt oglasi po i vinarje beseda, najmanj pa -0 vinarjev. Oglase sprejema Inse ratni oddelek .Edinosti". Naročnica M reklamacije se pošiljajo upravi H.-t.i. Plačuje se izključno ia upra\i .Edinosti- — Plača iti toii se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiŠkega št eO. — Poiinohraminični račun S 11.652 P^tsl^cl najnoveiših dosotlkov. Ruska bojišča. — Na več točkah med [\ 'l i morjem in Dnrestrosn živahno 't'ov mio. Ob Naraiovki ujetih okoli 300 Rnsov it li» a-Lo bojišče. — Včeraj v splos-MBl zmanjšano bojno delovanje. 2.;:. . aa fronta. — Ponesrečeni napadi A . . v ozemlju Ancre. Južno Ripon-ili j nadaljevali boji s premcnljivo i .<.;-nko bojišče. — Boji med Ohrid- i i'rcv ji.:vs~\hii jezerom se nadalju-Po-jovni francoski napadi brez ir^tha. lurka bojišča. — V Mezopotamiji sc ;!i Turki v postojanko me J BagJJa-J . : in Samaro. — Na kavkaski fronti m Tcnejsi ruski poizvedovalni napadi od- Ra ». — Z«-pet 22 sovražnih trgovin- skh ladij potopljenih.__ AustrijsHo uradno poročila. OLN-U. M. (Kor.) Uradno se razglaša: 11. jiiar ca 1917. VziioJno bojišče. — Včeraj na-/.;:>,nene akcije napadnih čet pri Brze-/ » imele popolen uspeh. Po teme- Imicm uuičenlu sovražnih beinih naprav je bii > privedenih 256 Rnsov in 2 oficirja »ii \ eč strojnih pušk. Naši letalci so. odbij.ii^ napade sovražnih bojnih letal, ob-inel.'ifi kolodvor v Radzivilovu z bomba- »i!. i i a I!} a n s k o bojišče. — Bojao delovanje !e biio včeraj v splošnem maj-■vr.'K Na Goriškem so metali nr.šl letalci Izrabe na sovražna taborišča pri Ločniku. jugovzhodno bojišče. — V \ .-ihodnca-bsnskem potezerju se boji nadaljujejo. Francoz! so ponovna brez uspe-iia ncpndfi ruše postojanke med Ohrid-- -m i;; Prcspanskim jezerom. ■ . ;;estnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fini. najiiška uradno poročilo. REPOLIN, (Kor.) VePki glav«! stan, ! !. marca 1917. Zapadno bojišče. — Severno Anaemicesn so b;,i angleški oddelki pregnani z ognjem. V ozemlju Ancre so napadli Angleži popoldne brez topovske priprave med Achit le Petitom in Gre-villersom. ponoči pa po močnem topov-ske»i ognju na obeli straneh Buquoy; bili to izfntbviosno odbiti in so ostavili 50 ujetnikov v tirnih rokah. V Šampanji so se :i.n?>fjevaii boji južno Riponta s prenieii-ijivo silo. Na vzhodnem bregu Može so se Francoski sunki pri St. Mihielu izjalo-r ilir cćea naših porečnih stražnih oddelkov je bil pciis»ijen nazaj. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Živahno delovanje v prcdozemJju na več točkah med Vzhodni: i nio-iem in Dnjesironi. Ob Narajovki so r.a^e napadne čete zavzele dele ruske postojanke, razrušile obsežne minske 112-,>fH\e in se vrnile z 2 oHcirjcma in 256 uplenile so vrh tega več strojnic in !t":ic\ k. Kolodvor v Radzivilovu, se-\en>vzboc'(io Brodov, je bil izdatno ob-r*ie.: ji z bombami. — Na fronti nadvojvode Jožefa in pri Mackenseaovi armadi n'ć j>c>e?»!icga. M >- c c d o n s k a i r o 111 a. — Več francoskih sunkov med Ohridskim in Pre-spanskini »ezerom je biio brezuspešnih. Ji n»očf;i sovražni nai>adi severoza-paino in severno Bitolja so se izjalovili, v« ž»beh točkah so imeli nasprotniki znatne užitka. MLROLIN. 14. (Kor.) Veliki glavni stan. 11. marca 1917-. zvečer. \a zapadu ori deževnem vremenu miren d;»ri. Na vzhodu živahno artiljerijsko tlelovc:i*e r*i Brzczanih. Novi napadi en-tenuiih čet na obeh straneh Prespanskega jezera sj te izjalovili. Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Liuiendorff. Boii na zapadu. Bl;ROL!N. (Kor.) Wolffov ur;oizvedo-valne oddelke. — Na ostalih frontah nič važnega. _ Dogodki na morili. BEROLIN. 13. (Kor.) Woiffov urad poroča: Nemška pomorska letala so dne 12. t. ni. napadla dva ruska rušilca razreda »Bistrij«, ki sta bila na potu proti Kon-stanci, z bombami in iu prisilila, da sta se vrnila. Natančno je bilo opaženo, da je bil eden ru^ilcev zadet na sprednjem hi zadnjem delu ladje. BEROLIN, 14. (Kor.) W olftov urad poroča: Naši podvodniki so potopili zopet 17 parnikov, dve jadrnici in tri ribiške pamLke, skupno 48.150 ton. Eden pmi-vodnikov je potopil vrh tega eno majhno sovražno križarko s t rej nT poševnimi dimniki in uničil za past pod v od u: kom pripravljeno specijalno ladjo 27«. Od skdnje ladje so bili ujeti: en poročmk. en krov ni oficir in 4 možje, med njimi eden težko ranjen. Nač. adni. štaba mornarice. LUG AN O, 14. (Kor.) Kakor je razvidno iz nekega pripovedovanja ministra Scia-loie. objavljenega v »Tribuni , je -bil angleški torpedu i lovec, ki je spremljal ladjo z delegiranci petrograjske konference entente, od nekega nemškega podvodni-ka potopljen. — Oprosii, nisem nameravala nedi- bkretnosii. — In iaz te nisem hotela žaliti. Roller se je vrnil. — Gospa groiica4 bilo bi pač zelo neskromno, če bi vas prosil, da bi zapela? Moja soproga je bila tako navdušena. — Da bi pela?.... danes?____No da, naj bo. — Pazi, Karel, kako krasno poje tragične pesmi. Sonja je pela: >____moja dekle je rdečelaska, oči ima kat ris---- — Da, kaj pa je to? Karel, imaš me pač za zelo preprosto. Moj zadnji opis se danes kar nič ne strinja žnjo. čisto drugačna je in povedala je, da je nemirna. — Res je, da ne najdem na njej prav nič one mirnosti.... toda gotovo pa da je najdražestneja žena, kar sem jih videl. Uspehi nemških podvodnikov. LONDON, 13. (Kor.) »Wekley News« poročajo iz Corka: Belgijska pomožna ladia »Storstad« je bila ob jasnem dnevu brez svarila potopljena. Dva čolna s 30 možmi se ^pogrešata. Španske vojne ladje za nadziranje pristanišč na Malorci. BERN, 13, (Kor.) Bcrolinski listi poročajo iz Madrida: Španska parnika >>Is-Iong« in »Fermenterrac sta dobila ukaz, da naj v svrho preprečenja preskrbovanja nemških podvodni o v nadzirata pristanišča Malorce. Španska kržarka »Estre-madura« in več torpedovk je d-lplufo v svrho varovanja obali pred Malorco. Ameriške ladje odplovejo še ta teden? BEROLIN, 14. I Kor.) VVashingtonski korespeudent nekega pariškega lista poroča. da ni nobena državna tajnost, da odplovejo iprve oborožene ameriške trgovinske ladie'z ameriško zastavo še ta teden iz Ne\vyorka. Angleži v stiski glede oboroženia svojih ladij. HAAG, 14. (Kor.) Kakor poroča kures-poriient VVolffovega urada, se vrše med admir. in zastopniki angl. ladijskih -zbornic trajna posvetovanja glede oborožen j u trgovinskih ladij. Angleška admiraliteta je v zadregi, ker ne more dobiti dovolj topov-, da bi ugodila vsem zahtevam. Napravila je veliko namočilo v Ameriki, ki ga pa v trenotku ni mogoče izvršiti, ker potrebuje Amerika vse brzostrelne topove za oboroženjc lastnih ladij. Ameriške livarne topov so j&vfcile ukaz. da naj zadrže vse izgotovljene topove kakor tudi one. ki 'jih morajo se napraviti. Sovražna uradna poročila. Italijansko uradno poročilo. 13. marca. — Na trentinski fronti dne 12. marca običajno topovsko delovanje in manjši boji med ■poizvedovalnimi oddelki severovzhodn i Cimega. na pobočjih Monte Seluggia in v povirju pol'rka Boden. Na julijski fronti je bila sovražna artiljerija včeraj delavnejsa. V tolminski kotlini na Krasu ]e oddelek našega peš-polka št. 117 "znim presen^čejijem prodrl v sovražne črte (pri Lok ovcu. Za-žgal jc nastanifea, razrušil obrambne naprave, ujel 24 mož hi uplenil eno strojnico. Sovražnik je par ur pozneje poizkušal protinapad; bil je ustavljen in razpršen ipo našem ogniti. Rusko poročilo. 12. marca. — Kav: Porto Torre<=, »Port'o Suez«, »Umberto I.«, »Caprera« in »To-erac izpremenjeni v vojne ladje. Nemiri v Petrograda. BEROLIN, 14. (Kor.) »Lokalanzciger« piše: Na Švedsko so prisjieli sedaj »prvi jpotniki iz Rusije, ki so doživeli strahcilnc dneve v Petrogr^u. Vsi opisujejo naraščajoče razburjenje mas, ki se ie razvilo «koro v pravo revolueijo. Vzroki riiso iskati samo v draginji, ampak gre tudi za politične izgrede, ki so naperjeni predvsem proti vojni. Policija skuša zvračati razburjenja na prodajalne kruha iu mesa In provocira sama plenjenje trgovin z živili. _______ Italijanska zbornica. CURIM, 14. (Kor.) V italijanski poslanski zbornici je nosk Cbiesa poživljal vlado, da naj ukrene primerne odredbe za izboljšanje, denarnega ikurza. Priporočal je prisilno izročitev vseh inozemskih in tudi nevtralnih vrednostnih papirjev iz zlata državni blagajni in izplačevanje Angliji v svili mesto v lienarju. Priporočati ie tudi natančno nadziranje vseh operacij s švicarskimi bankami. Glede omejevanja uvoza je treba previdno postopati, ker bi bili sicer trgovinski odiro"šai; med zavezniki medsebojno anulirani na korist nemške trgovine. Treba je, kolikor mogoče, ostati v sporazumu z Anglijo, ki je veliki studence za žito, premog, jeklo, ladje in denar. Reformist Macchi jc iprosil vlado za energičnejšo aprovizacijo in povečanje !:omačc produkcije živil. Knteu-ki minister Ralneri je pojasnil, da se popolnoma upošteva vprašanje kmetijskih delavnih sil. Tri milijone centov žita jc na morju pod močnim varstvom. Nakupljene so nadaljne množine žita. Ministrstvo je v •večnem strahu radi parnikov, ki naj do-važaio Italiji žito in živila. Ako; vprašuje dn.ies zbornica, ali ima ministrstvo popolno jamstvo za nadaljevanje tpreslnbo-vauja žita, mora odgovoriti z ne in to kljub temu, da se po poostritvi podvodni-ške vojne odstotki italijanskih izgeb na ladjah niso povečali. Ministrstvo mora vedno izrecno vztrajati na potrebi omejitve vporabe in (protestirati preti tunu, da se govori vsak trenotek o njeni belestnosti in tako slabi otipoma sila v vojni. Vojni minister Morrone je pobijal najprej razne kritike o vojaškem naeinu rekviriranja in o dozdevni potrati s koristnimi živalmi in krmnimi sredstvi. Minister je razpravljal nato o obljubi, da se dovoli 100.000 vojakom dopust v kmetijske svrhe in izjavil, da se vojnemu ministrstvu nikakor ne more očitati, 'ia skopari z oddajo ljudi za kmetijske namene; vsaka neprevidnost bi namreč žarnog I a postati usode pol na. Minister je nadaljeval: Pripravljeni moramo biti, da odbijemo vsak poizkus sovražnika in v cei-gled morda odločilnih U-ogodkov bi bilo naravnost zločin jamati ljudi s fronte, ki smo jo naperili proti sovražniku. Tudi nimamo ravno preveč ljudi za rezervne črte in za pomožne službe, celo razme-rema manj kakor druge armade. Minister je končal: Imenom armade poživljam poslance, naj zastavijo vse sile, da bo narod požrtvovalno in dJtočno vztrajal v ljubezni do domovine. (Živahno odobravanje). Par poslancev je z medklici zahtevalo konec razprave, čemer je predsednik kljub protestom skrajne leviee hitro ugodil. ____ Turška zbornica. CARIGRAD, 13. (Kor.) Veliki vezir je prečital cesarski irade. ki danes poteklo zasedanje parlamenta pct'aljšuie do 31. marca, da se omogoči zbornici rešitev preračuna. Zbornica je odobrila zakon glede najetja 240 milijonskega predujma pri neki avstroogrski bančni skupini. Prihod groia Bemstcriia v Berolin. BEROLIN, 14. (Kor.) Grof Bern&torff je prispel s svojo soprogo danes zvečer semkaj. Nadomestna volitev za državnozborskl mandat v potsdamskem okraju. BEROLIN, 15. (Kor.) Pri državito-zborski nadomestni volitvi v volilnem okraju Potsdam — Osthavelland je bilo oddanih za Stalila (kandidata soeijalno-dcmokratienc večinske stranke) za Meh ringa (kandidata socija ln d demokratične manjšine) 3.930 glasov. Iz nekaterih okrožij še ni znan rezultat volitev. Izvolitev Stalila ie zagotovljena. Angleške izgube. ROTI ER DA M. 13. (Kor.) Seznam izgub dne 7. t. m. izkazuje imena 37 oficirjev in 020 mož, med njimi 293 mornarjev in moštva mornariške divizije. Poizvedovalni urad za vojne ujetnike. DUNAJ, 14. (Kor.) Nadvojvodinja Marija Terezija ie s privoljenjem ec-vrč pi>akrepljal svoja zagotov Ha r-stvovanju Srbov napram Hrvatfin. Poslanec dr. Kis iz opozicijo jc ipriz»nal, da sc /»je a^iresna -razprava povzpela na višino, ki dokazuje, da se ie stvar ujedinjenja glob'c/Ko trkoreninila v tem sar: rii, Io priznanje od strani tako stn:gtga »-zicijonaica in »političnega naspn.tn.Aa večine je moment, ki daje {./iKiCje razveseljivi izpremembi v razmerju med strokami v saboru, kajti na vsak način Vsebuje priznanje večini ravno zobziiv.11 na stremljenja pf> najvišjem idealu narc.'a. Poslanec dr. Kiš pa je grajal večino, da je v adresi zahtevo po ujedinjenju navezala 11a državno zajednico (z Ogrsko). To da ni bilo ne korektno, ne taktično. — Človek da postaja ravno, raven v državljanskem smislu šele tedaj, ko ideja narodnosti slavi svojo zmago! To tezo dra. Kiša ie di. Popovič ;.>o-zdravlial. Resnica je — je rekel — i a državljanska svoboda In državljanski preporod nista še preporod človeški! Do tega uverjenja smo došli d:.-iics. Vsa ta državljanski preporod iu stare državljanske svobode morejo pasti na nacijonalnem vprašanju: ko se nacijonalna vprašanja iz軚čajo. AH Hrvatje in Srbi so v tem srečnem položaju, da ne potrebujejo za to šele anket in konferenc, ker to ui za njih nikako kabinetno vprašanje, ne zahteva nikakih statutov, ki bi jih -trebalo šele ustvariti. Živa zavest naroda in živa lepota našega narodnega jezika zadostujeta, da se odpravijo vse zmote in uespora-zumijeiija, ki morejo nastati v tem -pogledu. Na to je reagiral dr. Popovič na očha-nje opozicijcnalca dra. Hrvoja. češ, da s<. bili Srbi za časa glasavitega Khuena v večini in une v 'državnopravni opoziciji. Ta izvajanja dra. Popoviea so za.r nLva In poučna, da jih moremo nujno priporočati tudi izvestnemu slovenskemu iaidi-kalizmu v skrbno razmišljanje. (jrvonniK je naglašal naravni nagon vsake manjšine, Ua se raje nagibfjc k racijoualizami (ki sledi razumu, računajoč z danimi dejstvi), nego pa di-'ktrinarizinu (ki se krčevito drži kakega nauka in pravila brez ozira na obstoječe razmere). Taka je bito dispozicija tudi pri Srbih. Zato so bili proti pravaškemu doktrniarizmu. S tesn pa nočem reci — ie rekel nato dr. Pop:> vič iu je s tem modro in taktično napravil koncesijo tudi pravaškumi državno-pravuemu stališču — da ne l»i bili mogli Srbi vstopiti v pravaško stranko, ter za-iJos Oljiti se s tem, da sodelujejo na kontinuiteti pravaške misli. Ali en prd Vogct za to bi moral »priznati tudi :!r. Hrvoj: da bi uajal Srb(»i!t vsaj toliko, kolikor jim (lajajo Madjari! Celo ime Srbe v so- pra-vaši v adresi — zatajili! A 11a to je sledil apel, naj se razmerje med Hrvati in Srbi v monarhiji ščisti s tein: da se iz prošlosti izvaja vse tisto, kar Hrvate in Srbe -- spaja, veže, kajti »le na ta način pojdemo nsproti veliki bodočnosti. ki nas čaka. TO a b( dviirs možje v vsakem pogledu ! c (iovornik je naglašal, kako nelogično je, ako sc od Srbuv zahteva, naj ne nasedajo sirenskim giaso-vorn Madjarov, če pa se jim od hrvatske strani ob enem niti ime ne priznava. To .nelogičnost pravašev je dr. Popo-vič ilustriral na razliki med postopanjem p ra vaše v napram lastnim Srbom in onim napram Slovencem. Slovence imenujejo Slovence, Srbe -pa: »pravoslavni bratje, ki se hočejo nazivati za Srbe.- To nazivanje faktično-nima mkakega smisla. — Narodno ime ui nikako sporno \prašanje, ampak tradicija! Prav asi ne kažejo nika-kega znaka, da bi sc bili kaj izpremenili, kajti sicer bi bili morali od ipravaškc strani oporekati lemu, da sc srbsko ime zatajuje. Na mej-kiic opozicijonalnega poslanca Hrvoja je reagiral dr. Pcgjovič, da je ti- II. .EDINOST" štev. 74. stcmu, Ki m/si misel narodnega življenja '« vsega narodnega bit« v svojih prsili — £1 je tistemu, ki trdi, da stoji na visokem stališču ujedinjenja z brati Hrvati, — torej njemu, dru. Papo viču, dolžnost, da bratom Hrvatom to tudi odkrito pove v tem važnem momentu! * Hotel sem pokazati, kaki smo mi Srbi v razumevanju narodnega bitja in metod, kaki smo mi, ki se vam iz ljub I ja nazivati inas »pravoslavni bratje.« Hotel sem tic^azati — je nadaljeval dr. Poi: vić, — da odslej ne boste imeli ni-kake pravice za trditev, da bi mogli biti Srbi kaka zapreka. »Ko se srbski vojaki Dr. Mile Starčevžć. Par let bo že temu — bilo je, če se ne motimo, povodom konference radi razkola, ki je nastal v stranki prava, — ko smo ga zadnjič videli v Trstu. Bil je že tedaj bolan in lice in vse vedenje je ovajalo, da mu huda bolezen razveva organizem. Ali duh mu je bil čil in čvrst in volja krepka — svojstvo ro-dovine Starčevičev. Neomajen boritelj v politični borbi ie ostal do zadnjega. Cesto smo naperjali besedo proti stranki, ki jej je bil njegov stric Ante u-stanovitelj in vodja, a po njegovi smrti Mile naslednik na vodstvu. Nasamo pa bili nasprotniki ciljev te stranke — ker. ti so b »re rajna ob rami s hrvatskimi svojimi1 bili čisti m vznešeaii, ker narekovani po brati na bojnem polju, ko se hrabro in slavno bojuieio pod hrvatsko zastavo, nimajo Srbi nič proti temu, da stopijo v hrvatski narod in da pomagajo k skupni svobodi in H-eči s hrvatskimi brati v bo-čnosti! Te besede so bile potrebne, da krat pride v okom tisti fabuli, ki leži t sc resničnem hrvatskem rciloLjubju, po navdušenju za veličino hrvatske domovine m svobodo nareka. Bili smo nasprotniki načina, metod in poti, ki jih je ubirala stranka posebno potem, ko so se v družbo teli političnih in osebnih poštenjakov vrinili nečisti elementi z nečistimi nameni. git cija pravašev morala dovesti Srbe v tiste vrste, kjer so bili. Splošni zakoni fi-zfte marajo veljali tudi danes._ Rizne politične vesti. v -Tuiciji vse opozicije proti srbskemu In z žalostjo smo opazovali, kako so rav-r. r Bodi konstatirano, da danes, ko no ti elementi začeli pridobivati na moči g. !r. Kiš napoveduje narodni princip kot v stranki in tudi na vplivu na Starčeviće. najvišjo cijoj vitka, da človek-j Komu se bo zdelo to ps:ho!» >ka zagemet- p !i: k. ki želi biti v prvih vrstah, kakor ka. Pa ni. Starčev ići so bili poštenjaki m ?n želi*g. dr. Hrvoj — ima toliko uteži na!so tudi pri vsakem drugem domnevali i ^ah da ne more izreči bese Jo srli- :poštenje. Tako tudi pri takozvanih ski. ko ie govora o hrvatvfccin iuuoda?|frankovežh.. Z bobnečimi frazami, grome-Povsciii razumljivo je torej, d;; je taka a- čimi tiradami, gesli in programi se je frankov stvo znalo obdajati z glori/jolo velikega hrvatstva«. V resnici pa je le nemilo sovraštvo profti poštenim političnim ćrugonušljenikom, zanašalo razdor v narodne vrste in odvrp^alo narod od borbe proti zistemu. Dočim so drugi hoteli Akcija za sklicanje parlamentu. Kakor j po logični -poti, z borbo in delom, priti do -j i ;roču 13. t. m. z Dunaja, u^odi prdT- moči in zrušiti madjars&i zistetn, ki je kos lik državnega zbora dr. -SvIvtsitr. ki i za kosom krčil neodvisnost in prava ilr-biva v S Inogradn, kakor se glase | vaftske. pa je frankovstvo kričalo, da tre-i i'i.-niacije iz dunajskih parlamentarnih ba slepo negirati vse, dokler ne bo dose-k: gov Želji krščanskih socijalcev« in žena velika Hrvatska«, a potem da pri- skli:e konferenco načelnikov i>ar!amen-, de vse drugo kar samo po sebi----! Naj- taniih strank. Dr. Sylvester pride najbrž prej naj pride streha bi potem šele bi po-prih'Hlnji teden iz Sofnogrdla na Dunaj.; stavljali zidove in — fundamente! Ali - Načelnik skui nega rzvrševalnega od- bobneča »velika hrvats-ka« fraza je imela s.' i nemškega Nati kalverbanda in kr-. veliko moč in je fascinirala tudi mnoge Ščansktasocijalne zveze ixxd. dr. Gro&s, I poštene elemente, dokler ni prišlo rzipo-je klicni ta odsek na 22. t. in. V tej seji j znanje. Med prvimi, ki so izpoznali vise se bo poizkušal poravnati nesporazum, ki J to ravnanje, vso škodo, ki jo je frankev-ga je p K 3T—, svežo svinjino po K 5'60, salam kne po K 7 20 kilogram. GOVEJE MESO. Prihodnjo soboto se bo vršilo zopet razdeljevanje govejega mesa. Tckrat se bo dobila .po navadnih cenah precej večja množina nego običajno. Aprovrzacijska komisija ic dobila namreč večje število volov iz Srbije. ___ Razglas. svetovalo o vprašanjn sklicanja parlamenta. je žc >*liicIiaio ob bojkotiranja državnega zbora in je zahtevalo rešite-/ vpra- ohrani vse južno Slovanstvo monarhije drn. Mili Starčeviču na: častne ji in hvaležen spomin. C igdad, ki so ga 12. t. m. zase-dJi An- šanja poslovnika. Zauirji čas da je bil, da g!c/i, šteje nad 150.000 prebivalcev in ic se , j stranka zr>pet spomnila svojega pro^ glavno mesto enakoimenskega vilajeta. Večji del mesta leži na vzhodnem bregu TLgrisa; na zap;tOJ!ieiiii primerno vojaško posadko, a vendar nameravane utrdbe niso bile zgrajene v polnem obsegu. Vzhoiiio mesto obdaja skoraj zasut Nanašatje se na razglas z dne 15. decembra 1916 se daje na občno znanje, da se bo vršila klasifikacija konj za mesto Trst in okolico sledeče dneve ob 9 dopoldne v Rocolu, piazza dei foraggi: 1. Za mestne okraje 1. Sv. Vit, II. Staro mesto, V. Stara mitnica, VI. Sv. Jakob in za okolico dwe 19. marca 1917; 2. za mestni okraj III. Novo mesto m IV. Nova mitnica dne 20. marca 1917; 3. za predmestne okraje I. Skedenj, II. Sv. Ana, III. Farneto, IV. Sv. Ivan, V. Roian in VI. Barkovlie dne 21. marca 1917. Pozivijeio se torej lastniki konj, da privedejo konje točno in posamezno ob zgoraj določenih dnevih. v V posesti lastnikov kcnj se nahajajoče evidenčne liste je prinesti s seboj. Istotako naj lastniki kobil prineso s seboj cventuelne zaskočne liste (uradna potrdila državnega ali deželnega živino-zd ravnik a), nagradne lia je smatrati»spedarskem -pogledu je Bagdad veliko iz- dejstvo, Ua je krščansko-socijalno ujedinjenje v državnem zboru odločno pozvalo r>redstdnika dra. SyKestra, r.aj takoj povabi načelnike klubov na posvetovanje gubil vsled otvoritve sueškega prekopa, kajti prej je šla skoraj vsa trgovina med Evropo in Indijo ?><> suhem preko Bagdada. Veliko prL'bbi Bagdad z dograditvijo r,;Ji vMicania državnega zbora. Gališki bagdadske železnice, ki pa je sedaj se problem je i.risi;:i vse parlamentartčne; 400 kilometrov oddaljena od mesta. — s:ra: ke. da so zavzele svoje stališče > Znano ie, da je Bagdad najtznamenitejše ih rai.i preobratom, ki jih je pričakovati j tržišče za arabske konje. Vclezanimiva v notr»:i;i |>r»iit:ki, in se primerno pripra- je zgodovina Bagf ^ida. Mesto je leta 762 . za v.>e slučaje. Posebno so to storili po Kr. ustanovil kalit 1:1 Manzur in je po-Cehi in južni Slovani, ki so že dosegli po-• v^ gnii v prestolnico kalifata, kar je polno sogiavje. Pri Cehih je bila skuva- losiaio v&e do leta 1258., ko je Moogolec c»ia za tako koncentracijo tem ugodueja, j Mutazu vrgel s jvrostola zadnjega Abaso- k r češke stranke že organiziratie v zvezi^. Ali tudi nasproistva v ta-1 u ji»žnili Slovanov se — tako na- vi ča in opustošil Bagdad. Me.sto je pozneje. leta 1534., zavzel Sulejman II. brez boja. Leta 1623. so prodrli Petrzrianci d-o g' ^a Information« — ublažila v toliko,! mesta in je zavzeli po datjšem obleganju, ti -e e mirilo ustvariti enotno slovensko- j Tri leta pozneje je turški veliki vezir Ha-I:i v a>\o ujedinjenje. Tudi kavestni drugijiiz piiša dobil nalog, da naj zojKt osvogi s .Jnjega časa, ki so kazali, daimoto. kar se mu pa ni posrečilo, ker-se ncinšifi blok zadobi prevelik, gospodova- je jx s;iiJika l>rar!:la izredno hrabro in je I«.-n \pliv, so v siu\anskih skupinah misel mestu prihitela na pomoč perzij-ska ar-uj edin jenja približali uozoritvi. Nagla&iv- mada. Leta 1629. >e skušal os\ojiii mesto š:, da so sc češke hi južnoslovanske stran- veliki vezir Mozrev paša, a se mu tudi kw s4X>razumele v vseh principiieiirih ni posrečilo. Leta 163S. je končno oklenil vprašanjsli. pripominja ^Information«: zopet osvojiti sam sultan Murad IV. Na tc;ii dejstvom bo resno računati, kar v božični dan se mu je v resnici posrečilo sr 'islu parlainciLtaričnega zistema ravnotežja na narodno-politični p<4ilagi gotovo pripomore k povečanju stabilnosti v uo-tranjer litičnili razmerah in kar bo na l vlj .i za dclomožnpst e ven tu valno rc 'aiviranega parlamenta le koristno delovala. zavzeti mesto po štirima^tdnevnem obleganju z velikimi žrtvami. Obzidje je iane-k> 211 stolpov in vsak sto?o }e bilo treba zavzeti posebej. Mesto je ostalo ocfclej v turški pc-esti. Bagdad je bil svoj čas naj-večje mohamedansko mesto in v dobi iAbasovičev sc 'cž največjih učenjakov. Domaie vesti. Odlikovanja. Cesar je podelil zlati zaslužni križec s kroiio na traku hrabrotstne svetinje v priznanje tzfcorncga službovanja pred sovražnikom policijskemu komisarju v Trstu, dr. Ivanu Senekoviču: v priznanje posebno patrijotionega m požrtvovalnega delovanja pred sovražnikom provizoričnennt uradniku mestnega magistrata v Gorici, Ivanu Vi&igui zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje v priznarrje izbornega službovanja pred sovražnikom policijskemu pisarni-škemu oSicijalu v Trstu, Avgustu Maset-tiju; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje izbornega službovanja in pogumnega vedenja pred sovražnikom občinskemu tajniku v Tolminu, Rudolfu Polenč»ču. Cesar je nadalje podelil v priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom poštnima asistentoma Karlu Cehu in Josipu Kulacevichu zlati zaslužni križec na traku hrabrost ne svetinje. Premeščenja pri južni žclc—fci. Premeščeni -so: nadreviddnta Marlii Ma-tičič iz Trsta (evakuirat v Gradec gL kol.) v Bruneok; Emd Culot iz TrsU (evakuiran v Sežaauo) v Sežana; revidenti: Gav-denc Paulin iz Trsta (evakuiran v Ljubljano) na Opčine juž. kol., Kristjan Semič iz Trsta (evakuiran v Feli.\)-orf) v Felix-dori; Renat Manzani v Trsia.tevaik. v Postojno) v PostoiTio; pristava A. Petrovič rz Nabrežine (evakuiran na Opčine j. k.) na Operne j. k., Srečko Kodrič iz Tržiča (evakuiran v Sežano) v Sežano; asisten-tje: Andrej Ćernič iz Trsta (evakuiran na Raazza della Legna) štev. 1. — Bogata i^ViAra manufakturnoga blaga. — Ceno zmerne. 194 vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. marca 1917 ob 4 pop. v prostorih Konsumnega draitva itev. 28 v Rccolu. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Eventuelni predlogi. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR iii urnu ZDRAVNIK Hed. Dr. Karol Pernlčlč stanuje v Trstu, uL Glulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39t I. od 3 do 4 pop. za ■•tranjea nervozne In otroik« bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) r MMBRMOS n i C m BI cr u ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. vsaki veter ob 9 V, j velita vari* pito B MT Vstopnina K 1- ^au 3 ™--~ »S MALI OGLASI. aRoma š je napi-odaj v ulici Carintia čtev. 20 ozetič. ©89 Kupujem cementne vreče po 1 Solitario 6L 10. K. — Ulica 98 S Kupujem žaklje vsake vrste. Anton Venice, Ireneo 4. 986 Paradižnikova kon erva je naprodaj T u\. Carintia St. 20- Mozetič. 990 BiCi^^H P^P®*1101114 novf za^lnoške, se p oda. štev 991. lov pove lns oJJ. Edinosti pod 991 aparat 13X 8 f f,riteklinami in ____m_________ S?oi;» om sp proda. Naslov pove lns o d. Edinosti pod žtev. 992_ FoloSrafltnl Izsrsičn rum Via Gela Zlatarnica ^ G. Pino v Trstu se Je preselila na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico O. Zerco\vitz & Fl^lio. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne, tene zmerne. prodam v mali in v1 iJci riqo žini po zmerni ceni. Parčina. j 10. Od 11- 12 in od 4—5. ao.">4 nfltiAfrifFflftfl teljica podučuj - z gotovim ! IIKPiUIIIllUiilfe uspehom male in od astle (gospe in go-podične nemško iu blovun ko, lo na svojem domu, po zmerni ceni. Informacije od 3 —7 pop. Ulica Chiozza 27, IIL nad., druga stopnico zudej na" dvorišču, vrata 8. (A 3J ZOBGZĐRAVHSK Dr. J* €@rffiak v Trstu, uit Posta vscsSiie 12, vosa) ulice delle Poste. Izdiranje zohov br^z :-: bolečine. :-: Plombiranje, s-: UMETNI ZOBJE Obare! „MBXIM" Variet? Trst — Via Stadion 10 Trst PT Odprt od 8% zvečer naprei Cena: I. vrste K 2. II. vrste K 1. 1 liter izvrstnega nadomestila za olje si lahko naredi vsak sam iz mojega zelo priporočljivega Caraghee morskega tnslm 1 zavitek garantirano izbranega za 1 Ltr stane K 1.30, po pošti poslan K 1*50. Ker mi vsled velikih poštnih naroČi! ni mogoče vsem cenj. odjemalcem tofio ustreči, si dovoljujem tem potom vsem cenj. odjemalcem sporočiti, da so dob: moj morski mah. — Priporočena pošiljatev stane 25 vin. več. Navodilo za pripravo, ki je popolnoma priprosta in brez stroškov, je p>tamjana vsakemu zavitku. Za poskušajo pošiljam tudi posamezne zavitke proti preplač^lu ali povzetju, sicer se pa pr%M>roča več zavitkov zajedno naročati, da se prihrani nekaj poštnir.c. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošljejo r.a Hat. Dežman u Uubllani, Kopitarjev® us.6.