Danes, ko se kultura in ureditev dru`be ne prekrivata veè z religijo, se nanovo zastavlja tudi razmerje med religijo in ideologijo. Naj- prej bomo osvetlili pojem ideologije, potem pa pokazali nekaj vidikov in primerov pre- pletanja med njo in religijo. &. = !  1               Ideologija ni enoumen pojem. Tu se bo- mo oprli na antropološko razumevanje tega pojava, še prej pa bomo omenili druge po- mene, ki osvetljujejo kak njegov vidik. 56.%"% 0  (0 Prvi pomen pojma ideologija so izdela- li avtorji te besede (Destutt de Tracy idr.), ki so hoteli razumeti nastajanje idej v èlove- kovem duhu, da bi potem znanstveno naèr- tovali dru`bo. Karl Marx je izraz prevzel in z njim oznaèil neznanstveni sistem predstav, s katerimi vladajoèi razred obvladuje dru`- bo in ji gospoduje. Kritiki totalitarizma so ideologiji dali nov pomen. Z njim so poskušali razumeti, za- kaj je 20. stoletje iznašlo naèrtovano in si- stemsko barbarstvo komunizma in njegovega mlajšega brata nacizma, in kakšen dele` so pri tem imele ideje. Pisatelj Aleksander Sol- `enicin, ki je prestal strahote Gulaga, je za- pisal, da je le-ta sad ideologije, ki odpravi etiko in uzurpira njeno mesto. “Da bi èlo- vek delal zlo, ga mora pred tem spoznati za dobro ali za logièno dejanje. Na sreèo je èlo- veška narava takšna, da mora iskati opravi- èilo za svoja dejanja. Macbethova opravièila so bila šibka in grizli so ga oèitki vesti. (...) Imaginacija notranje moèi Shakespearovih junakov se je konèala s kakimi desetimi tru- pli. To pa zato, ker niso imeli ideologije. Ideologija! Ta daje potrebno opravièilo pod- losti, daje dolgotrajno trdnost, ki jo potre- bujejo podle`i. Teorija o dru`bi pomaga podle`u, da oèisti svoja dejanja v svojih oèeh in v oèeh drugih, tako da ne sliši oèitkov ne prekletstva, temveè pohvalo in izraze spo- štovanja. Tako so se inkvizitorji opirali na kršèanstvo, osvajalci na povelièevanje domo- vine, kolonizatorji na civilizacijo, nacisti na raso, vèerajšnji in današnji revolucionarji na enakost, bratstvo in sreèo za prihodnje ro- dove. Zaradi ideologije so milijoni v 20. sto- letju morali pretrpeti podlost. (...) Brez pod- le`ev ne bi bilo Gulaga.” (1974, 131-132.) Èeprav komunist, je filozof Cornelius Ca- storiadis leta 1948 z marksistièno analizo do- kazal vso sprevr`enost realnega komunizma. A ni ostal pri tej kritiki, marveè se je poglo- bil v vprašanja v zvezi z dru`beno imaginar- nostjo. Le-to je v delu Imaginarna postavitev dru`be rehabilitiral in pokazal, da je v samih temeljih èloveškega. Je namreè nekak demiurg, ustvarjalec, ki daje doloèeno podobo brezob- liènemu kaosu dru`benih ̀ elja, te`enj in silnic. V njej in po njej vznika in se gradi posebna dru`bena oblika, v kateri je mogoèe `iveti. Ta s svojo izvirnostjo obogati paleto dosedanjih dru`benih oblik in pripravlja nove. Dru`bena imaginarnost, ki se izra`a in udejanja v ideo- logijah, je stvaritelj in oblikovalec dru`benega `ivljenja. V tem primeru je ideologija `ivljenj- ski protinapad proti kaosu in smrti, ki stal- 3( 78" :       !   ! /! ?  ! # no ogro`ata dru`bo, je stvariteljica kozmosa, reda, ki omogoèa `ivljenje. “Prvina, ki daje funkcionalnosti slehernega institucionalizira- nega sistema njemu lastno usmeritev ter doloèa izbiro simbolnih mre` in njihove povezave, ni niè drugega kakor imaginarno doloèene dru`be ali dobe. Stvaritev sleherne zgodovinske dobe, njenega edinstvenega naèina `ivljenja, dojemanja, in udejanjanje lastnega obstoja, svojega sveta in svojih odnosov z njim, ni niè drugega kakor imaginarno doloèene dru`be. Ta izvorni oblikovalec, ta osrednji oznaèenec- oznaèevalec, vir tistega, kar se vsakokrat daje kot nesporni in neizpodbitni smisel/pomen, opora povezav in razlikovanj med pomem- bnim in nepomembnim, izvir prese`ka ciljev, za katere se praktièno, èustveno in razumsko naprezajo posamezniki ali kolektivi — ta pr- vina ni niè drugega kakor imaginarno dolo- èene dru`be ali dobe.” (1975, 203.) Tu uporabljam pojem ideologije v antro- pološkem pomenu, kot ga opredeli Casto- riadis. Tako pozitivno pojmovana ideološ- kost vkljuèuje tudi vprašanja oblasti in mo`- nosti sprevr`enosti ideologije, na kar so opo- zorili Marx in kritiki totalitarizma, zato se bomo k tem vprašanjem še vrnili, èe ne dru- gaèe, pa med vrsticami. 5 960%    % (%6% '- Nièesar, kar je èloveško, ne dr`i skupaj brez doloèene predstave o sebi, pa naj gre za posameznika ali èloveštvo. Èlovek goji o sebi doloèeno podobo, ki je lahko pozitivna ali ne- gativna. V prvem primeru ima zaupanje vase, je ponosen, ve, kaj hoèe, in je poln `ivljenja; v drugem primeru pa ne ve, kaj bi sam s se- boj, sebi in drugim je v breme, nobene pri- hodnosti ne vidi in `ivljenja se ne veseli, skrat- ka `ivotari. Podobno velja tudi za skupnosti od dru`ine in kluba, cerkve in stranke, do na- roda in dr`ave. Kako dr`ava ne dr`i veè skupaj, ko ljudje izgubijo zaupanje vanjo in se jim ne zdi veè smiselna, je pokazal razpad Jugosla- vije in Sovjetske zveze. Mrtve civilizacije, re- ligije in ljudstva nemo prièajo o enakih raz- diralnih procesih. Po drugi strani pa smo prièa zdru`evalnim procesom, ki ne le vzpostavljajo EU, marveè hkrati ustvarjajo njeno podobo in po njej tudi sami potekajo. Sam `e tri leta sledim podobnim procesom na Salomonovih otokih, kjer se èez sto ljudstev zaèenja doje- mati kot del veèje skupnosti in se vanjo in- tegrirajo tako, da skupaj s podobo Salomo- novih otokov ustvarjajo dr`avo in obratno. Ideološkost, se pravi doloèena ideja, po- doba, je neodtujljiva sestavina dru`benosti, brez nje se ne more konstituirati nobena skupnost, noben posameznik. Zato ideologije niso pred nami kakor jabolko, ki ga obere- mo in si ga ogledujemo, preden vanj ne za- grizemo. Tudi je ne moremo gledati kot TV oddaje in preklopiti na drug kanal, èe nam kaj ni všeè. @e v jeziku kot takem je “vsebo- van tudi poseben oziroma unikaten pogled na svet. Pri nas imamo na primer besedo ‘ple- vel’, v kateri je — èe se ne motim — skrit isti koren kot v besedi ‘puliti’. V imenu rastli- ne je potemtakem ideja, kaj se z njo napravi. Nemci imajo za to besedo ‘Unkraut’, kar bi se dobesedno prevajalo kot ‘ne-rastlina’ ozi- roma ‘nekoristna rastlina’. Gre za drugaèen pogled na isto stvarnost. Slovenšèina je to- rej veè kot samo sredstvo za sporazumeva- nje. Enako seveda velja tudi za druge jezike.” (Grdina 2006, 35.) Kako pomemben je jezik, lahko vidimo tudi v politiki. Dokler kaki skupini uspeva, da ljudje ponotranjijo in govorijo njen jezik, tako dolgo bo tisti dru`bi vladala. V Sloveniji govorijo ljudje npr. še vedno jezik totalitarne levice in v njem mislijo, zato njenih zloèinov še po desetletjih ne morejo prepoznati kot zloèine proti èloveštvu, zato je Tito, ki je za- nje odgovoren, še vedno heroj tega “naroda”. V tem smislu ima Sol`enicin prav, ko pra- vi, da ideologija opravièuje podlost in pod- /! ?  !      le`e. Èe je pri nas “pravi jezik” jezik totali- tarne levice in njenih dedièev, pa Geoffrey Nunberg v delu z dvoumnim naslovom Tal- king Right poka`e, da so republikanci v ZDA v zadnjih 25 let uveljavili v javnosti svoj je- zik. In to do te mere, da levièarjem ne preo- stane drugega, kakor da tudi sami uporabljajo ta jezik, ki vsebuje in širi desne nazore. Tako bo npr. beseda “vrednota” brez pomisleka ra- zumljena v smislu zavzemanja za `ivljenje, za dru`ino, za religijo, za zaslu`nost ... proti spla- vu, proti istospolni zakonski skupnosti, proti evtanaziji idr. Ti primeri ideološkosti jezika in njego- ve nezavedne formativne moèi razodevajo, da je ideologija “kot zgodovina: smo namreè v njej. Prilepila se nam je na ko`o — èe ni `e kar naša ko`a, naša površina, naše kontaktne leèe, s katerimi gledamo dru`beno-zgodovin- sko stvarnost. Prav v njej vidimo dru`bo, dru- ge dru`bene skupine, in vidimo sami sebe, razumemo sebe, svoje mesto v dru`bi in vlogo v njej (delavec, kmet, vodja podjetja, uslu`- benec, policist ...). Ideologija se nam daje z vsemi znaèilnostmi razvidnosti: je naš naèin gledanja, ki je stvarnost; je naša stvar, ki je prava, pravièna stvar, plemenita, dobra. Kako bi moglo biti drugaèe, ko pa prav ideologija stori, da imamo za resnièni svet, za stvarni svet, kar vidimo MI (in kar verujemo MI). Èe bi bila le ena sama ideologija, ki bi jo ime- li vsi, ali bi sploh mogli razlikovati med sve- tom, kakor ga mi vidimo, in stvarnim sve- tom? Da je vse vendarle nekoliko bolj zaple- teno — in da naš pogled na svet ni identièen s stvarnim svetom - nam dajo vedeti druge ideologije, razliène od naše, ki jih seveda hitro opazimo.” (Simon 1978, 7.) 5(0"'--"0%0 Religije, kot jih poznamo doslej, vsebujejo etos, etiko in etnos. Etos ali sistem predstav, ki jih ima religija za resniène, se giblje v raz- ponu med polom doloèenosti in odprtosti, med èrko in duhom. Bli`e polu doloèeno- sti so dogme (= odloki), veroizpovedi, zapo- vedi in druge teološko formulacije, polu od- prtosti pa se bli`ajo molitve, duhovnosti, smernice ipd. Nobena religija ni zunaj teh dveh polov, tudi budizem in hinduizem, ki imata vse za majo, slepilo, vendarle vztrajata vsak pri svoji doktrini in njeni edinozvelièav- nosti. To tudi pomeni, da religije preprosto ni, èe ne vsebuje hkrati dogem in duhovnosti. Dogme uokvirjajo njenega duha, duhovnost pa postavlja dogme v slu`bo `ivljenja in pre- preèuje obratno. Etos kot doktrinalni sistem ne le, da omogoèa poseben pogled na svet, marveè tudi povezuje v skupnost (etnos) vse, ki ga delijo, in hkrati doloèa organizacijo te skupnosti, polo`aj posameznika v njej in od- nose v njej (etika). Takšna sestavljenost religije in njenega de- lovanja pojasnjuje, zakaj so religije dolgo sov- padale z dru`beno-kulturskimi sistemi. De- jansko so v njih opravljale vlogo, ki jo v se- kularni dru`bi opravljajo ideologije, oz. reèi smemo, da obstajajo dru`be z religijsko in sekularno ideologijo. Med njimi so bistve- ne razlike, in sicer predvsem v dojemanju sve- ta in èloveka. Medtem ko prve postavljajo èloveka v kontekst, ki presega ta svet, njegovo konènost in s tem smrtnost, skratka: meta- fizika dopolnjuje fiziko, milost naravo, pa druge zapirajo èloveka v ta svet in dajejo smrti zadnjo besedo – fizika je alfa in omega, upanje na kaj veè je prevara. Toda ideologija, naj bo religijska ali se- kularna, opravlja svojo funkcijo ustvarjanja reda in odvraèanja kaosa, s tem pa omogo- èanje `ivljenja, le, èe je njeno delovanje sklad- no z ideološko strukturo. Ta je za vse ideo- logije enaka, kot je pokazal Stanislas Breton v delu Teorija ideologije (1976). Ideologija se namreè strukturira med poloma “absolutno- sti” in “odsotnosti”. Ideologija mora dru`beni red predstaviti kot smiseln, utemeljen, najboljši, zato se skli- /! ?  ! # cuje na nesporne, absolutne, avtoritete: Pred- niki, Bogovi, Bog, Razum, Zgodovina, Pro- letariat, Narod, Rasa, Narava ipd. Te podobe “Absolutnega” spadajo na teološko, kozmo- loško in antropološko podroèje ali njihove kombinacije, vse pa imajo za nalogo, da ohra- nijo èasno pred zobom èasa. Le z njimi je na- mreè mogoèe prikriti prigodnost, nenujnost, relativnost dru`be. Kolikor ideologiji to uspe, toliko zaupanja `anje, toliko trdna je tudi nje- na skupnost. Zmotljivo je odrešeno negoto- vosti in odeto z ogrinjalom Resnice; samo- voljno je zavarovano pred dvomi in upori, ko je razglašeno za “normalno” in “norma- tivno”. Absolutno zapeèati ideološki diskurz tako v njegovi totalni viziji stvari in njiho- vih razlagah, kakor v njegovem opravièevanju dejavnosti. Brez tega bi ljudje ideologiji ne verjeli, bi je ne sprejemali in ji ne sledili. Ker “Absolutno” legitimira ideologijo v celoti in v njenih sestavinah, je ta ne le uèinkovita, temveè tudi vseobsegajoèa in izkljuèevalna. Kljub takšni zasidranosti v “Absolutnem” pa opa`amo, da se ideologije spreminjajo, da bi pre`ivele, in da dopušèajo ob sebi znanost, èeprav naj bi same vse vedele in prav delale. To dvojno relativizacijo ideologije je mogoèe razlo`iti z dopušèanjem nasprotnega pola od Absolutnega, nekakšne antimaterije v ideo- loški strukturi. Breton imenuje to “Odsot- nost”. Ideološki sistem vsebuje praznino, luk- njo, umanjkanje, odprtost, ki je zanj bistvena /! ?  ! Irena Podobnik: Mehiško mesto, olje na platnu, 2007.      in jo potrjuje celo “Absolutno”. Kajti kar to omogoèa, tudi relativira: ideološke prvine so hkrati ovrednotene in zrelativizirane v raz- merju do “Absolutnega”. Zgovoren primer tega je absolutna monarhija. “Vladar je zdru- `eval v sebi poèelo oblasti, poèelo zakona, po- èelo vednosti, toda od njega se je prièakovalo, da je pokoren višji oblasti. Obenem se je re- klo, da ga zakoni ne ve`ejo in da je podre- jen postavi, da je oèe in sin praviènosti; v po- sesti je imel modrost, toda bil je podvr`en razumu. Po srednjeveškem obrazcu je bil ma- jor et minor se ipso, nad seboj in pod seboj.” (Lefort 1981, 175.) Toda ta slepa toèka, nièna prvina struk- ture, je nekaj drugega kakor le relativizator, protiute` gotovosti, ki jo zagotavlja “Abso- lutno”; ni zgolj negacija “Absolutnega”. Èe je Bog “Absolutno”, “Odsotnost”, ni ne-Bog. Nièna prvina ni niè v sebi, je pa pogoj za de- lovanje in razvoj celote. “Odsotno” obstaja le v razmerju do “polnega”, zato se o njem ne da veliko povedati. Ponazoriti ga je mo- goèe s prispodobami, še najbolj zaznavno pa je ob unièujoèem delovanju ideologije, kot npr. v totalitarizmu, na verskem podroèju pa v dogmatizmu, ritualizmu, fanatizmu, fun- damentalizmu. Ti primeri razodevajo, kako vzrok za pešanje ali neuèinkovitost ideolo- gije ni slabljenje “Absolutnega”, temveè za- nemarjanje “Odsotnosti”. V kršèanstvu to pomeni, da èlovek ne postaja subjekt v od- nosu z Bogom, marveè su`enj doktrin in de- janj, ki naj bi mu omogoèala poosebljajoè od- nos z Bogom in so iz takega odnosa tudi na- stali. Jasno je torej, da nobena ideologija ni èloveško uspešna, ne gradi ne osebnosti ne skupnosti, èe ne ohranja napetosti med po- loma “Absolutnega” in “Odsotnega”. Poè- loveèujoèe so le tiste ideologije, ki priznavajo svojo omejenost, zavedajoè se svoje zmotlji- vosti in prigodnosti. Tako namreè priznavajo, da stvarno presega podobe, v katerih ga za- jemajo, predstavljajo, posredujejo. “Vemo, da je od Kanta dalje prva nalo- ga misli, da sprejema brez iluzij našo konè- nost, nas umešèa v našo ko`o, nas postavlja tja, kjer smo. Tak odnos do nas samih je po- goj za prav pogled na vse drugo. Èe religi- je še vedno odklanjajo, da bi priznale dejan- ske pogoje svojega zgodovinskega obstoja, je to zato, ker hoèejo enaèiti svoj jezik, svoje predstave, svojo zgodovino z absolutno re- sniènostjo, ki so jo prenašale. Toda s tem ena- èenjem zapadejo v malikovanje same sebe. ‘Bistveno zlo èloveštva,’ pravi Simone Weil, ‘ je zamenjava cilja s sredstvi. Za vse, kar je nesmiselnega in krvavega skozi zgodovino, je krivo to sprevraèanje odnosov med sredstvi in cilji, ta temeljna norost.’ S priznanjem svo- je bistvene neustreznosti bi ta sredstva, ki so religije, lahko dale najbolj zgovorno prièe- vanje svojim ciljem, ki jih neskonèno prese- gajo. Teološki razmislek bi se moral prav tako spreobrniti v gibèno spraševanje vsega, kar se dogaja na religijskem podroèju, da bi tako razgalil prigodno, zaèasno, mešano naravo predstav, ki so nastale v zgodovini, in da bi razgradil neposredni odnos do izvira in ab- solutnega, na katerega so se religije sklicevale. S tem bi teologija omogoèila veri, da prosto uporablja te govorice, tako da bi lahko še pre- našale šok, ki nastane ob sreèanju z resniè- nostjo.” (O’Leary 1994, 11.) Kaj se zgodi, èe ideologija, sekularna ali re- ligijska, pozabi na pol “Odstotnega”, smo vi- deli. Toda ideološka struktura se poruši in po- staja unièujoèa in razèloveèujoèa tudi, èe po- vsem prezre pol “Absolutnosti” in absoluti- zira “Odsotnost”. Rezultat tega sta ali popolna samovoljnost in relativizem ali nihilizem in gnus do `ivljenja. Vse to je danes v modi. Kostas Papaioannu v delu Mrzla ideologija poka`e, kako se odprejo vrata za totalitarni te- ror ter samovoljo policijskega aparata in tri- noga Egokrata, kadar dose`e ideologija tak pa- radoks in absurd, da “Absolutno” ni veè do- loèeno in doloèljivo. “V vsaki dobi religijskega /! ?  !  # vrenja ali revolucije se je èlovek trudil, da bi predstavil novo vero v celoti v tako skladni ob- liki, kolikor je le mogoèe. To vero je posku- šal poglobiti, jo posredovati drugim, jo formu- lirati jasno, natanèno in dokonèno, jo tudi bra- niti pred sovra`niki pravovernosti. V zvezi s tem ne bomo nikoli preveè poudarjali pomem- bnosti tega apologetskega in polemiènega ozraèja ter posledic, ki so iz tega sledile za krš- èansko teologijo. (...) O tem naporu, ki ga je Cerkev vedno znova zaèenjala, da bi definirala dogmo ter pokazala in uresnièila skladnost med razumom in vero, ni zaslediti najmanjšega sle- du v nedavni zgodovini marksizma. (...) Tako sedaj nekomformistièna obnašanja, ki jih stig- matizirajo izrazi objektivizem in subjektivizem, ekstremizem in spravaštvo, šovinizem in koz- mopolitizem, teoricizem in prakticizem, (...), pomenijo skoraj vedno ‘precenjevanje’ ali ‘pod- cenjevanje’ dejavnikov, ki jih pravovernost lju- bosumno obdaja z nekakšnim teoretiènim no man’s land. Samo komandanti èet politiène po- licije poznajo pravo te`o dejavnikov, ki jih nji- hove ̀ rtve precenjujejo ali podcenjujejo. In ker se te `rtve ne morejo — niti noèejo — braniti in prisiliti ‘pravovernih’, naj bi jih ‘zavrnili’ tako, da bi definirali pravo vero, ostajata tako de- janska vsebina stranpoti (èe sploh so), kakor tudi credo, nespoznavna in postajata skrivnosti, ki ju poznajo izkljuèno samo tisti, ki vihtijo malleus maleficarum. Ali bomo po dobi ‘psi- hologije brez duše’ videli še dobo ideologije brez doktrine, dobo pravovernosti brez dog- me? Izvirnost marksistiène pravovernosti v od- nosu do predhodnih je v tem, da se ji lahko zgodi, da bo nepojmljiva, ker se je ne da veè formulirati.” (1967, 97-98.) 3. % !  # #   ! Preproste oblike kulture se prekrivajo z religijo kakor npr. v plemenski dru`bi, v svo- jih kompleksnih izvedbah, npr. v individua- listièno-pluralni, pa je kultura loèena od re- ligije in ni veè njen nosilec. Samuel Hunting- ton sicer v svojem odmevnem delu Trk ci- vilizacij opredeljuje civilizacije/kulture reli- gijsko in vidi v prihodnje mo`nost spopadov na religijski osnovi in ne veè zaradi intere- sov velesil ali dru`benih razredov. Èe je v zelo splošnem ta uvid veljaven zdaj, ko vsi išèe- jo korenine in identiteto zaradi globalizacije, odmiranja tradicionalnih oblik `ivljenja in nastajanja razèloveèujoèih desetmilijonskih “mest”, pa je mešanje ljudstev, civilizacij in verstev tolikšno, da spopad na tej osnovi ni uresnièljiv. A politièna uporaba te ideje lahko privede do prepreèevanja prostega pretoka ljudi, zapiranja meja in homogenizacije na- rodnih kultur. Za razliko od Huntingtona Olivier Roy utemeljuje v delu Sveta neved- nost (2008) prav nasprotno stališèe, ki ga izra- `a `e podnaslov: Èas religije brez kulture. Te`avno so`itje ali celo vzajemno zavra- èanje med kulturo in religijo ni od danes. Zgodovina religij in njihovega širjenja ve o tem povedati marsikaj. Res pa je, da so se vse do nedavna pripadniki razliènih religij spo- padali v okolju, ki je bilo pre`eto z religijo, vèasih v njo tudi ujeto. Do današnjih dni se je prekrivanje kulture in religije še najbolj ohranilo v svetu, ki se oznaèuje za islamskega. Zato je sleherna religija pred te`avno nalo- go, da znova opredeli svoj odnos do kultu- re, ki je zavrgla ali opustila sleherno sklice- vanje na religijo. Doslej sta se izkristalizirali dve stališèi, in sicer ali ponovno osvajanje ali popoln umik. Znamenito naèelo Katoliške akcije Kristusa svetu, svet Kristusu ali v zad- njem èasu projekt inkulturacije prièata o na- porih katoliške Cerkve po poenotenju kul- ture in religije. Nasprotno pa nove oblike protestantizma, npr. binkoštniki in evange- likalci, ta prelom pozdravljajo. Proti kulturi, ki je pozabila na religijo, postavljajo religi- jo brez kulture, ki stoji sama v sebi in vzpo- stavlja svoj lasten svet in trg. Ta umik iz kul- ture ni omejen le na novejše oblike protestan- /! ?  !      tizma, temveè se ka`e v številnih oblikah re- ligioznosti od novodobske do vzhodnjaške, ki so neodvisne od kulture, neinstitucionalne in individualne. Celo islam, posebej na za- hodu, ni imun pred to novostjo. Vse to ka`e, da ideje, ki organizirajo dru`- bena razmerja in sestavine, doloèajo tudi me- sto in vlogo religije v dru`bi, posledièno pa tudi organiziranost in samopodobo, ki si jo verska skupnost izoblikuje v teh okolišèinah. Ta pojav bomo osvetlili z novodobstvom (new age) in katolištvom. 5: "    (%  66  Bolj kakor v institucionalizirani in dekla- rirani obliki je nova doba v etru, neformalnih skupnostih, terapijah ipd. Èeprav je na Ura- du za verske skupnosti prijavljenih èez 40 verskih skupnosti, sodi med novodobske le nekaj ezoteriènih in vzhodnjaških s po ne- kaj deset èlani. “@e be`en pogled na naše medmre`ne iskalnike nam postre`e s stoti- nami ponudb in nekatere zvenijo prav ko- mièno. Aloha – `ivljenje so sanje, Osnove as- trologije, tranziti, progresije, horoskopi in pikantne zanimivosti, S pomoèjo ezoterike do denarja, sreèe in zdravja, Izberi barvo in povem ti, kakšen si, Dobrodošli v cerkvi sve- te preprošèine, Dreams – vede`evanje jasno- vidke Hane zdaj tudi po mobitelu, Hoja po `erjavici – prebudite svoj notranji ogenj!, Na- prava MC Square nevtralizira moteèe misli, stres in skrbi, NLP in ezoterika ... Drugi va- bijo na tako rekoè `e vsakodnevne udoma- èene prakse, kakor so joga, reiki, feng šui, ne manjka pa niti nekoliko bizarnih progra- mov, kakor so nauki vnebovzetih mojstrov, ki pozivajo, naj spoznamo svojo bo`jo na- ravo z vijoliènim plamenom, razpredanja o bo`anski geometriji ali vabilo v satanistiè- ni klan Mefisto.” (Rak 2007.) /! ?  ! Irena Podobnik: Istrska polja, akril na platnu, 2007.  # Prièakovati je bilo, da se bo ob vsem tem pogrošnem novodobstvu in liberalno recikli- ranih vzhodnjaških religijah prej ko slej po- javil kdo, ki bo rešitve ̀ eljne liberalno odtujene ljudi popeljal iz Egipta. Ta èast je pripadla dr. Janezu Drnovšku, ki je kot ekonomist na naj- višjem politiènem polo`aju ugotovil, da so ma- terialistièni odrešeniki èloveštva — Ekonomija, Politika in Medicina — goli in bosi, del prob- lemov, ne pa njihova rešitev. Odtlej so zanj kaj veljali le še “višje zavedanje”, èarodejno ma- zaštvo in nekoliko tudi dobrodelnost. Njegova popreprošèena novodobska “filozofija” se je prodajala na bencinskih èrpalkah skupaj s tro- janskimi krofi. “V zgodovini verjetno ne bo zapisan kot predhodnik nekakšne vizionarne politiène transformacije, temveè bolj kot ku- riozum, ki je bil pri redkih, denimo, pri Bri- gitte Bardot, dele`en obèudovanja, pri veèi- ni pa èudenja ali celo posmeha, denimo pri novinarki Daily Telegrapha, ki ga je opisala kot posebne`a, ki se oblaèi v listje in je pred- sedniško palaèo v slogu Diogena zamenjal za “uto” na pode`elju.” (Rak 2007.) Pred kratkim je bilo v èasopisju spet nekaj v Drnovškovem novodobskem slogu o tem, kaj je alternativa zdajšnjemu stanju duha v èloveštvu. “V temelju je prava alternativa paè le tista podarjena duhovnost, epifanija, raz- svetljenje – ki je sama le stranski nasledek pristnega Preboja v razširjeno zavest. Pri He- glu se je to imenovalo Selbstbewusstsein. Tam sta objekt in subjekt isto, Bog pa pravi: ‘Sem, ki sem!’ Veliko vprašanje pri preskoku iz te v naslednjo generacijo je zato, ali je iz sedanjega androginsko-predojdipovskega mo- goèe neposredno preskoèiti v zenbudistièno- satorièno postojdipovsko stanje.” (Zupan- èiè 2009.) Kljub imenitnim napovedim pa se bo skeptik vendarle vprašal, kako to, da tozadevni zahodni alternativci ne gredo `i- vet v širna nirvanska prostranstva med Burmo in Japonsko, Šrilanko in Mongolijo, kjer se prakticira budizem in njegova podvrsta “zen- budistièno-satorièni postojdipovizem”? Ljud- stva jugovzhodne Azije `e stoletja `ivijo v tej “razširjeni zavesti”, a ni videti, da bi bila du- hovno ali materialno kaj bolj “razširjena”, ka- kor smo mi drugi na zahodu “z zo`eno za- vestjo”. Še veè, oni se selijo na zahod, ne obratno. Ali so samuraji, kamikaze, japon- ski militaristi ipd. rezultat “preskoka v zen- budistièno-satorièno postojdipovsko stanje”? Slavoj @i`ek je v analizi tretjega dela filma Vojna zvezd postavil nekaj vzporednic med filmom in svetom, ki ga obvladuje liberal- na ideologija. “V trenutku, ko ‘evropska’ teh- nologija in kapitalizem triumfirata po vsem svetu, je videti, da judovsko-kršèansko zapuš- èino kot ‘ideološko nadgradnjo’ ogro`a napad novodobske ‘azijske’ misli. Daoizem postaja prevladujoèa ideologija svetovnega kapitalizma. Nekakšen ‘zahodni budizem’ se odslej predstavlja kot zdravilo proti stresu kapitalistiène dinamike. Omo- goèil naj bi nam, da se odklopimo, ohranja- mo notranji mir in vedrino, in bi v resnici deloval kot popolno ideološko dopolnilo. Ljudje se niso veè sposobni prilagajati rit- mu tehnološkega napredka in dru`benim pre- tresom, ki ga spremljajo. Stvari gredo pre- hitro. Zatekanje v daoizem ali budizem po- nuja izhod. Namesto da se poskušamo pri- lagajati ritmu sprememb, se je bolje temu od- povedati in ‘se prepustiti’, a tako, da smo na notranjem odmiku do tega pospeševanja, ki se najglobljega jedra našega bitja ne dotak- ne zares ... V tem primeru bi bil èlovek skoraj v skuš- njavi, da uporabi marksistièni kliše o religiji kot ‘opiju za ljudstvo’, kot imaginarnem do- polnilu zemeljski bedi. ‘Zahodni budizem’ se tako ka`e kot najuèinkovitejši naèin polne udele`be v kapitalistièni dinamiki, hkrati pa ohranja videz duševnega zdravja. (...) Ni presenetljivo, da more tak budi- zem-daoizem delovati kot ideološko dopol- nilo liberalni globalizaciji: omogoèa nam, da /! ?  !      v njej sodelujemo, hkrati pa ohranja notranji odmik ... Kapitalisti da, toda nenavezani, zen ...” (2005.) 5 ; %. " "6" 0  %"%   (0 Èe se sedaj ozremo proti katoliškemu eto- su, se pravi tistemu, kar velja za neodtujljivo in neizogibno jedro katoliške vere in iden- titete, potem bomo ugotovili, da je ta hkrati kompatibilen in nekompatibilen z liberalno ideologijo. @e samo dejstvo, da je ta ideo- logija vzniknila na kršèanskem humusu in ne npr. na budizmu ali zen-satoriju, pomeni, da nosi v sebi kršèanske “gene”. Na ta izvor opozarja filozof in deklarira- ni ateist Luc Ferry: “S tem, ko se je kršèans- tvo oprlo na svojo opredelitev èloveške ose- be in na povsem novo zamisel ljubezni, je za- pustilo neprimerljive sledi v zgodovini idej. Èe tega ne razumemo, si onemogoèimo sle- herno razumevanje miselnega in etiènega sveta, v katerem `ivimo še danes. Naj ti to ponazo- rim le z enim primerom. Povsem jasno je na- mreè, da bi filozofija èlovekovih pravic, na ka- tero smo danes tako navezani, ne ugledala be- lega dne brez tega tipièno kršèanskega vred- notenja èloveške osebe, èloveka kot takega.” (2006, 75-76.) Kolikor fundamentalistièni li- beralci to tajijo, pa jih na to spomnijo prav Azijci, ki v imenu lastnih religij zavraèajo èlo- vekove pravice, èeš da so kršèanska iznajdba. Tam, kjer liberalizem do skrajnih meja poudarja posameznika in zgolj njega kot in- dividuum ne glede na druge, vidi kršèanstvo èloveka celostno, in sicer v odgovornih, in- teraktivnih odnosih z njegovim `ivljenjskim okoljem, ki obsega osebno in medosebno ra- ven, dru`beno in okoljsko, religijsko in bo- `ansko. Ker kršèanstvo do konca spoštuje èlo- veka in njegovo svobodo, “daje vesti izjemen polo`aj, prednost duhu pred èrko, tako da ni praktièno vzpostavilo nikakršne zakono- daje za vsakdanje `ivljenje” (Ferry 2006, 92). Nasprotno pa je liberalna ideologija kljub svojemu povelièevanju èloveka do njega izjem- no skeptièna in mu v resnici ne zaupa. To je nazadnje razumljivo, saj njen individuum (od- deljenec/ne-deljenec) stopa v odnose s svojim okoljem zgolj iz sebiènih namenov in interesov: èe bo od tega kaj imel – kaj merljivega, koli- èinskega, materialnega. Liberalni èlovek je `e po naravi lastnik in trgovec, zato tudi `e po naravi pokvarjen (homo corruptus ga imenu- je Pierre Thuillier, 1996), sebièen, nedru`ben in mu drugi, ki so ravno takšni, ne zaupajo, na njegovo vest ne morejo raèunati. Zato se mora sleherni èlovek zavarovati pred drugim, se pravi zavarovati svoje sebiène interese. Homo liberalis stori to z “dru`beno pogodbo”, ki jo sodobni liberalizem pripelje do absurda, saj ne regulira veè le javnih in skupnih zadev, mar- veè tudi povsem zasebne in intimne. Sodob- ni liberalizem z inflacijo in hipertrofijo zako- nodaje odvzema èloveku sposobnost odloèanja, mu na vseh podroèjih normira in diktira, kaj je prav in kaj ne, ker ne raèuna na vest, na od- govorno izvajanje svobode ob upoštevanju in spoštovanju tako drugih kot skupnega dobrega. De facto se je liberalizem zaradi individuali- stiènega pojmovanja èloveka in nezaupanja vanj prelevil v legalizem in formalizem, ki duši posameznika in dru`bo, èeprav uporablja prav nasprotno retoriko. Temeljna te`ava liberaliz- ma je njegova antropologija, razumevanje èlo- veka, ki ga skrèi na brezvestni individuum, kar pa je daleè od kršèanskega pojmovanja èloveka, od kršèanske antropologije v katoliški izved- bi. Oznako katoliški uporabljam zato, ker se ta antropologija ne prekriva povsem ne s pro- testantsko ne s pravoslavno. Liberalna ideologija odreja religiji, kot ka- `e primer “tretjega vala” kršèanstva z njegovo karizmatiènostjo in individualistièno religioz- nostjo, vlogo tola`nice, ventila, bega iz kru- tega “zunanjega” sveta tekmovanja in kon- kurence v mir “notranjega”, “duhovnega”, “intimnega”, kjer se èlovek lahko razbremeni /! ?  ! # “zunanjih” bremen in pritiskov. Toda dokaj elitistièna in v glavnem hrupna duhovna in karizmatièna gibanja Cerkvi niso prinesla sve- `ega duha in novih `ivljenjskih moèi. Gotovo so zaslu`na, da so znotraj uveljavljenega vzor- ca razširila ponudbo in tako rešila kar nekaj ljudi, ki bi se sicer od Cerkve oddaljili, niso pa nobena alternativa prevladujoèemu vzor- cu, marveè ga le še krepijo. Ker so del tako imenovanega “tretjega vala” kršèanstva, velja tudi zanje ocena, ki jo je marca letos med svojo konferenco na Saint John’s Abbey and University v Minnesoti izrekel kardinal Wal- ter Kasper: “Tudi ta gibanja predstavljajo, èeprav se izvajajo tudi v tako imenovanih mega-cerkvah, individualistièno religioznost. Le-to gojijo ljudje, ki se poèutijo izgubljene in osamljene v dru`bi, v kateri so se poru- šile trdne dru`bene in religijske ustanove in èut pripadnosti.” (2009, 297.) V okro`nici Ljubezen v resnici razgrne Be- nedikt XVI. katoliški pogled na èloveka in po- ka`e, da sta temelj in okvir èlovekovega celost- nega razvoja ljubezen in resnica. Èeprav gre za katoliški pogled ali dogmo, doktrino, idejo, ideologijo, èe hoèete, pa pape` takoj na zaèetku poka`e na splošnost, na univerzalno veljavnost misli, da se èlovek more celostno razvijati le v ljubezni in resnici. “Vsi ljudje èutijo notranji gon po pristni ljubezni. Ljubezen in resnica jih nikoli povsem ne zapustita, kajti ti dve sta po- klic, ki ga je Bog vsadil v srce in pamet sleher- nega èloveka.” Šele nato se opre na razodetje Boga v Jezusu Kristusu, ki to temeljno antro- pološko danost osvetli in utemelji. “Iskanje lju- bezni in resnice je Jezus Kristus oèistil in os- vobodil osiromašenja, ki je delo naše èloveškosti, in nam razodeva v vsej njeni polnosti ljubezen- sko pobudo in naèrt za resnièno `ivljenje, ki nam ga je Bog pripravil. V Kristusu postane ljubezen v resnici Oblièje njega samega, poklic za nas, da ljubimo svoje brate in sestre v resnici njegovega naèrta. Resnièno, Jezus sam je Re- snica.” (1.) Zato pape` poudarja, da celosten /! ?  ! razvoj zahteva, da skrb za èloveka in njegovo dostojanstvo obse`e vsa podroèja njegovega bi- vanja in udejstvovanja, saj drugaèe tak razvoj ni mogoè. Razlikovanje med zasebnostjo – ci- vilno-dru`benostjo – in javnostjo je dobro in smiselno, dokler so ta podroèja v sistemski in- terakciji, ker le skupaj omogoèajo celosten raz- voj posameznika. Kolikor pa to sprejmemo, je seveda padla najtrdnejša liberalna dogma o lo- èitvi zasebnosti in javnosti in o izkljuèenosti re- ligije iz javnih zadev. Literatura Breton, Stanislas. 1976. Théorie des idéologies. Pariz: Desclée. Castoriadis, Cornelius. 1975. L’institution imaginaire de la société. Pariz: Seuil. Ferry, Luc. 2006. Apprendre à vivre. Traité de philosophie à l’usage des jeunes générations. Pariz: Plon. Grdina, Igor. 2006. Jezik je veè kot le sredstvo za sporazumevanje. V: Demokracija, št. 26, leto XI., 26. junij 2006, 35-37. Kasper, Walter. 2009. The Timeliness of Speaking of God. Freedom and Communion as Basic Concepts of Theology. V: Worship, zv. 83, št. 4 (julij 2009), 293-311. Lefort, Claude. 1981. L’invention démocratique, Les limites de la domination totalitaire. Pariz: Fayard. O’Leary, J.S. 1994. La vérité chrétienne à l’âge du pluralisme religieux. Pariz: Cerf. Nunberg Geoffrey. 2006. Talking Right. Washington: PublicAffairs. Papaioannu, Kostas. 1967. L’idéologie froide. Essai sur le déperissement du marxisme. Pariz: J. J. Pauvert. Rak, Peter. 2007. Vzpon belega šamanizma. V: Delo, Sobotna priloga, 21.07.2007. Roy, Olivier. 2008. La sainte ignorance. Le temps de la religion sans culture. Pariz: Seuil. Simon, Michel. 1978. Comprendre les idéologies. Pariz: Chronique Sociale de France. Soljenitzine, Alexandre. 1974. L’Archipel du Goulag. Zv. I. Pariz: Seuil. Thuillier, Pierre. 1996. La Grande Implosion. Rapport sur l’effondrement de l’Occident, 1999- 2002. Pariz: Hachette. Zupanèiè, M. Boštjan. 2009. Civilizacija in kultura: Generacijski prepad ali propad civilizacije? V: Delo, Sobotna priloga, 11.07.2009. @i`ek, Slavoj. 2005. http://www.monde- diplomatique.fr/2005/05/ZIZEK/12370 — mai 2005 (Pridobljeno 06.06.2005).