Leto IX, St. 38
Ljubljana, sreda 15. februarja 1928
Cena 2 Din
■k isnojn ot» 4, aftmj.
Stane mesečno Lhn «5*—, ca semstvo Din *or— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knatlova ulica štev. 5/JL Telefon št. 1072 in <804, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se no vračsjo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravno**: UsMJana, ---------
uHca »t- 54. — Telefon St. .0361
_______t; Ljubljana, Pfteftcr*
nem ulica St. 4. — Telefon ftt >49*
Podrutnid: Maribor, Aleksandrova
it 13 — Celje. Aleksandrova
Račun pri postnem ček. zavoda :L)ub-
lana St 11.842 - Praha Oslo 7S»ite. Wien,Nr. 105^41.
Vukičevičevci stavijo zadnje nade na
razkol med demokrati
Dvakratni obisk g. Vukičeviča pri g. dr. Marinkoviču. ~ Neprestani pritiski na demokratske poslance. - Radikali ne dajo iz rok notranjega ministrstva. - Po mnenju g. Davidoviča so pogajanja že razbita, po mnenju g. Vukičeviča se ne. - Usodna današnja seja demokratskega kluba
Beograd, 14. febr. p. Situacija je danes prispela na mrtvo točko, ob enem pa do take napetosti, da odločitve ne bo mogoče več dalje zavlačevati. Za dopoldne ob 10. je bila sklicana seja radikalskega kluba, ki pa se ni mogla vršiti, ker je bil v istem času g. Vukičevič na obisku pri bolnem dr. Marinkoviču, s katerim se je razgovarjal skoro dve uri. Izgleda pa, da so ostala brezuspešna njegova prizadevanja, naj dr. Marinkovič zastavi svoj vpliv v demokratskem klubu, da z večjo popustljivostjo omogoči obnovo stare koalicije, ali pa v skrajnem slučaju razcepi klub in vstopi v vlado vsaj s svojimi o?j;mi somišljeniki.
Radikalski klub se je sestal še le proti večeru. Po referatu g. Vukičeviča in kratki debati je klub odklonil glavno demokratsko zahtevo po odstopu notranjsga ministrstva, češ da bi bilo to za radikale ponižujoče.
V demokratskih krogih izjavljajo, da smatrajo s tem sklepom pogajanja za obnovo radikalsko-demokratske koalicije za razbita, g. Vukičevič pa se še vedno nadeja, da bo če že ne cel klub pa vsaj del poslancev desavuiral g. Davidoviča in mu tako omogočil sestavo vlade. Zato vsa javnost z ogromno napetostjo pričakuje jutrišnjo sejo demokratskega kluba, ki je sklicana za 10. dopoldne, da zavzame stališče k sklepu radikalov. Ti so nocoj s polno paro nadaljevali svoje vplivanje na posamezne demokratske poslance, da bi jih pridobili za sebe.
Ljubljana, 14. februarja.
Kdor zasleduje potek razvoja vladne krize, vidi vsak hip nov dokaz gigantskega boja med hegemonistično oligarhijo, ki hoče še naprej po mili volji in brez vsake kontrole gospodariti z državnimi dohodki, ter demokracijo, ki zahteva enake pravice in enake dolžnosti za vse.
Ako bi se kriza reševala samo po parlamentarnih principih in bi ne bilo toliko izvenparlamentarnih vplivov, bi morala združena demokracija že imeti državno krmilo v svojih rokah. Tako pa vidimo, da je ves zakulisni Beograd na delu, da podaljša nadvlado radikalov. ki nastopajo, kakor da je država le zaradi njih. Večje nestrpnosti in objestnosti radikalni voditelji še niso pokazali kakor baš ob poteku sedanje krize. «Mi sami in samo mi!» je prav tako glavno geslo radikalov, kakor je to prvo geslo naših klerikalcev.
Soglasno je radikalski klub zavrnil koncentracijsko akcijo lastnega pristaša dr. Periča. Preje so se radikalski poslanci med seboj klali na žive in mrtve. Izgledalo je, da se pretepajo med seboj zaradi načel in marsikdo je že upal, da se v tej gnili stranki vendarle pojavlja proces ozdravljenja in regeneracije. Sedaj, ko je postala opasnost. da radikali izgube policijski pendrek in državno blagajno, so zopet vsi potegnili skupaj. S krikom in vikom je radikalski poslanski klub zavrnil pravično zahtevo KDK, da naj se ministrski port-felji razdele po številu poslancev ter da naj v svrho jamstva, da se bodo državne finance pravilno porabljale tudi za prečanske kraje, dobi finančno ministrstvo KDK. Istotako je danes radikalski klub ponovno odklonil zahtevo Demokratskega kluba, naj bo minister notranjih zadev demokrat. Radikali ne popuste niti za las. oai hočejo vso policijsko oblast, oni hočejo še naprej državno kašo, saj sta to dva glavna stebra, na katerih sloni radikalska stranka.
Vse obsodbe vredno je postopanje onih, ki poskušajo vzbuditi vtis, kakor da se opira radikalski hegemonizem tudi na kroge izven parlamenta. In enako velika pred narodom je odgovornost SLS, da daje potuho in injekcije za po-življenje radikalni stranki baš v trenutku, ko se je proti njej uprlo vse, kar ie zdravega v državi.
2e v teku lanskega leta smo dvakrat doživeli, da so se klerikalci v odločilnem trenutku zavzeli za radikale in jih rešili pogina. Lansko leto ta čas so ponudili svoje usluge radikalom, nadejajoč se, da bo tudi nanje odpala kaka drobtinica iz dispozicijskih fondov. Tri kritične mesece so hlapčevali hegemoni-stom proti interesom države in naroda ter pomagali radikalom izglasovati proračun. Ponosno so se trkali na prsa in kazali na svoje državotvorno delo, po treh mesecih pa so morali s kislim obrazom priznati, da je delo z radikal-sko čaršijo nemogoče, toda niso nehali prežati na trenutek, ko jim bo zopet mogoče vdinjati se radikalom.
Z blejskim paktom se jim je to drugič posrečilo, kajti radikali so bili v takem položaju, da so se oklepali bilke, da se rešijo. Ta pakt klerikalcev z radikali je imel še jasnejše obiležje afronta proti vsemu, kar je poštenega in nekorupt-nega.
In sedaj? Tisti klerikalci, ki so osem let gonili pesem proti Beogradu in za avtonomijo Slovenije, tisti ljudje, ki so cele vagone barve porabili za to, da •bi dokazali krivico, ki se godi Slovencem zaradi neenakopravnosti bremen in dolžnosti, so danes edini zanesljivi zavezniki in podporniki hegemonistične radikalske oligarhije in to v tistem hipu, ko se je to stran Save in Dunava pojavil prvi opozicijonalni pokret. ki nima separatističnih tendenc, marveč ga vodi edino nad vse živ interes na državi, zlasti pa za enakopravnost pre-ca.no v.
Breznačelnost, ki jo očituje SLS v naši državni politiki, je tembolj obsodbe vredna, ker bi se s pravičnim obračunom z radikali, ki ga želi in potrebuje vsa država, končnoveljavno stopilo na pot konsolidacije. Klerikalizem pa hoče očividno ostati sam sebi zvest. Kaj
Beograd, 14. februarja, p. G. Vukičevič je danes kljub temu. da je včeraj obljubil g. Davidoviču. da mu bo že dopoldne odgovoril na njegove pogoje, odlagal ves dan odločitev. Zjutraj se je v vladnem predsedstvu najprej sestal s predsednikom Narodne skupščine dr. Peričem, s katerim je dolgo časa konferiral. Razgovoru so nekaj časa prisostvovali tudi nekateri radika ski ministri. V radikaiskem klubu, ki je imel že sinoči za danes dopoldne ob 10. napovedano sejo. so se medtem zbrali skoraj polnoštevilno radikalski poslanci ter čakali g. Vukičeviča. da poroča o svojih včerajšnjih razgovorih. z'asti pa o pogojih, ki jih je stavil g. Davidovič v imenu demokratskega kluba.
Vukičevičev obisk pri Marinkoviču
Proti vsemu pričakovanju pa g. Vu- ! kičevič sploh ni prišel v radikalski klub, ' marveč se je še pred 10. uro odpeljal na stanovanje dr. Marinkoviča in ostal pri njem vse do 11.30. V političnih krogih so se kmalu nato razširile vesti, da
sestanek je traja! do 12.15. Odhajajoč s tega sestanka je g. Davidovič izjavil novinarjem:
»Govorila sva o pogojih, ki sem iih včeraj izročil. O. Vukičevič mi bo dal šefe zvečer ob 7. defintivni odgovor.«
Seja radikalskega Muha
Z napetim zanimanjem pričakovana seja radikalnega kluba se je pričela ob pol 6. popoldne in je trajala eno uro. Po seji je bilo sporočeno nov'narjem, da je radikalni klub sklenil odb"ti zahteve demokratskega kluba in da je predvsem soglasno odklonil zahtevo demokratov po resoru notranjega ministrstva.
Sejo je otvoril g. Velja Vukičevič s poročilom o pogojih demokratskega kluba, ki se nanašajo na prehrano pasivnih krajev in sanacijo gospodarske krize. Vukičevič je pri tem naglašal, da je že dosedanja vlada delala v tem 1 pravcu, zaradi česar demokratske zahteve ne predstavljajo ničesar novega. G'avna zahteva g. Davidoviča pa je odstop notranjega ministrstva demokra-j tom. G. Vukičevič je naglašal, da je mo-
je skuša, g. Vukičevič pregovonti dr	fl ^ M . . navedeI Davidovič. Mannkovica, „a podpre njegovo akcijo 5e§ da ho^jo demokrati notranje mira omogoč« sestavo koal.cuske vlade.	nistrstv0 kot garancijo za vzpostavitev Radikalski poslanci iz ožje okolice go-	pravnega reda, zek) neprimerna. «Jaz
! sem navedel Davidovičeve zahteve, vi pa sedaj o tem sklepajte,« je zaključil g. Vukičevič svoje poročilo.
Nato se je razvila obširna debata, ki so se je udeležili poslanci Milan Simo-
dati, da je dr. Marinkovič na to že pristal ter da je voljan ponovno prevzeti j v Vukičevičevi vladi resor zunanjega j ministra.
Novinarji so skoraj dve uri čakali j pred stanovanjem dr. Marinkoviča na povratek g. Vukičeviča. Ko so ga pri odhodu bombardirali s vprašanji, jim je g. Vukičevič na kratko izjavil:
«Zaman ste čakali. Z g. Marinkovi-čem sploh nisva govorila o političnih stvareh. Izkoristil sem priliko ter sem ga obiskal, ker je bolan. Sedaj pa mu gre že bolje.»
Sestanek med gg. Davidovičem in Vukičevičem
Od dr. Marinkoviča se je g. Vukičevič odpeljal v Narodno skupščino. Radikalski poslanci so že nestrpno čakali, kdaj bo otvoril sejo. Mesto tega pa je odšel Vukičevič v ministrsko sobo, kamor je istočasno prispel v smislu včerajšnjega dogovora g. Davidovič. Njun
teresi Slovencev, ko je stal v službi Dunaja, kaj so mu mar nacijonalni ideali Slovencev, kadar slepo služi Rimu in kaj vse obljube, ki jih je osem let dajala SLS Sloveniji in Slovencem, če pa strankarski interesi voditeljev SLS zahtevajo ponižujočo in usodno pokorščino beograjskim hegemonistom. Zopet živimo čase velikih in odločilnih zgodovinskih dogodkov in zopet morajo Slovenci doživeti, da stoji SLS kot «predstavnica slovenskega naroda« v
taboru njegovih izkoriščevalcev. 2a-so mu bila mar načela, kaj vitalni in- I lostno, a resnično!
novic Ilija Mihajlovič. Stojadin Pavlo vič, Puniša Račič, Toma Popovič, Velja Popovič in Dragutin Kojič. Vsi govorniki so ostro nastopili proti demokratskim zahtevam, zlasti pa proti zahtevi po odstopu notranjega ministrstva, češ da so se radikali od nekdaj borili za svobodo in pravni red in da tega reso-ra v najvažnejšem trenutku ne morejo odstopiti demokratom. Povdarjali so, da bi radikali, ako bi odstopili demokratom notranje ministrstvo, s tem sami javno priznali, da niso bili sposobni uvesti reda. Drugačna bi bila stvar, so naglašali, ako bi demokrati postavili ta pogoj pri navadnih pogajanjih za razdelitev portfeljev. V tem slučaju bi morda radikali odstopili notranje ministrstvo, ker pa utemeljujejo demokrati svojo zahtevo z načelnimi razlogi, ji ni mogoče ugoditi. Na vprašanje poslancev, kaj se bo zgodilo, če se pogajanja z demokrati razbijejo, je g. Vukičevič izjavil: «Potem ne preostane drugega nego volitve.«
Drugi sestanek med gg. Vukičevičem in Davidovičem
Po končani seji radikalskega kfluba sta se ob 7. zvečer vnovič sestala v ministrski sobi Narodne skupščine gg. Davidovič in Vukičevič. Sestanek je trajal le par minut; g. Vukičevič je na kratko sporočil sklep radikalskega kluba g. Davidoviču. Pri cdhodu s sestan-
ka je g. Vukičevič izjavil novinarjem:
»Sporočil sem g. Davidoviču, da je radikalski klub odklonil pogoje, ki mi jih je stavil g. Davidovič v imenu demokratskega kluba.«
»To torej pomeni, da so pogajanja z demokrati razbita.«
»Tega ravno ne. Pogajanja še niso razbita. Jutri ima demokratski klub sejo in potem bomo videli, kaj bo.«
G. Vukičevič je takoj nato odšel v dvor, g. Davidovič pa je imel v predsedstvu demokratskega kluba daljšo kionferenco z demokratskimi poslanci. Jutri dopoldne ob 10. se bo vršila seja demokratskega kluba, na kateri bo g. Davidovič poročal o situaciji. Istočasno je sklicana tudi seja radikalskega kluba.
Stališče demokratov
V političnih krogih se splošno sodi, da so po odklonitvi demokratskih pogojev pogajanja med demokrati in radikali prekinjena ter da g. Vukičeviču ne preostaja drugega, kot da vrne kroni mandat. V demokratskih krogih se izrecno pr>vdarja. da g. Davidovič pri razgovorih z g. Vukičevičem ni nastopal na lastno pest. marveč da je pogoje. ki jih je stavil Vukičeviču, soglasno odobril demokratski klub in je zato vsaka razprava o tem odveč.
Ko je g. Davidvvič po konferenci v demokratskem klubu odhajal domov, ie iz avil vašemu dopisniku, da so bili pogoji, ki jih ie ctavil g. Vukičeviču. defiiitivni ter da demokrati ne morejo v ničemer »opuščati. Demokratski klub 'e že rekel svojo besedo. Ker so radikali te pogoje odklonili, so računi čisti«
G. Vulričevič pa, ki se je šele proti 9. zvečer vračal z d/vora, je novinarjem izjavil:
»Pogajanja z demokrati niso prekinjena. Vsekakor bom še počakal na jutrišnje sklepe demokratskega kluba, ld ima sedaj zadnjo besedo.«
Radikalski manevri
Takoj po seji radikalskega kluba so pričeli vukičevičevci znova pritiskati na posamezne demokratske poslance. Njihova akcija gre predvsem za tem, da povzročijo v demokratskem klubu razkol. Poedini radikalski prvaki, zlasti pa radikalni ministri so se ponovno sestajali z onimi demokrati, Id veljajo za zagovornike koalicije z radikali, ter jim prigovarjali, naj na jutrišnji seji demokratskega kluba nastopijo v Prilog Vukičevičeve akcije. Tako je notranji minister g. Čeda Radovič, ki se Izredno eksponira za g. Vukičeviča, pozval k sebi demokratskega poslanca Draiod-šo Matejioa in pozneje tudi Djoko Po-poviča ter je z njima konferiral skoraj dve uri. G. Vukičevič pa se je pozno zvečer ponovno zopet odpeljal k dr. Marinkoviču.
Da bi izzvali čim večjo prestjo na diemokratski klub, so vukičevičevci zvečer širili vesti, da so že v pogajanjih s Kmečko-demokratsko koalicijo, ki da je v načelu že pristala na sodelovanje v Vukičevičevi vladi. Te vesti sa se seveda takoj izkazale kot popolnoma izmišljene. Prav tako pa je vodstvo demokratske stranke odlločno de-mantiralo verzije, da bo priglo na jutrišnji seji demokratskega kluba do razkola.
Bilanca političnih dogodkov zadnjih dni
Značilno stališče radikalskega kluba. — Vsa moč mora ostati v radikalskih rokah. — Obupne intrige proti solidarnosti demokratov. — Kaj bo po eventuelnem neuspehu g. Vukičeviču
Beograd, 14. februarja i. Danes so radikali odbili zahteve demokratskega kTuba. Radikalna teza je: V vsaki vladi mora biti absolutna premoč v radikalnih rokah. Koncentracijska misija dr. Periča je propadla, ker je radikalni klub odklonil zahtevo, da bi Kmečkodemokratska koalicija dobila fin. ministrstvo, sedai pa je razbil pogajanja za obnovo kioalicije, ker so demokrati zahtevali notranje ministrstvo. Ne dajo radikali niti državne blagajne niti državne politične uprave iz svojih rok.
Ko '"e v nedeljo dr. Perič v radikalnem klubu oficijelno sporočil, da KDK zahteva finančni resor, ker ie v tem, da prevzame enkrat državne finance, vidi KDK možnost za uvedbo gospodarske ravnopravnosti, je radikalski klub bruhnil v krohot, tako gorostasna se zdi hegemonistom zahteva, nai bi državna blagajna prešla v nevtralne roke.
Danes so z isto soglasnostjo odbili radikali vsako misel, da bi dali iz svojih rok »ministrstvo policije«, s pomočjo katere vzdržujejo današnji režim in ki je odločilno za celo državno upravo.
Radikalna teza v pogajanjih je bila tudi ta. da morajo radikali v vsaki kombinaciji imeti zase večino portfeljev. Ko je šlo za koncentracijo, so odbili tudi zahteve združenih demokratskih klubov glede števila portfeljev. češ, da so pretirane, in so zahtevali zase poleg predsedstva vlade še polovico ministrstev, akoravno imajo le 111 poslancev, dočim so demokratske skupile predstav!ia'e moč 156 poslancev.
Ko je nocoj Ljuba Davidovič izjavil Velji Vukičeviču, da smatra po odbitju demokratske zahteve glede notranjega ministrstva pogajanja za razbita, se je pričakovalo, da bo g. Vukičevič še nocoj vrnil mandiat. To pa se ni zgodilo. G. Vukičevič poskuša namreč pridobiti sedaj vsaj nekatere člane demokratskega kluba zase ter tako omogočiti svojo vlado s pomočjo razcepitve demokratskega kluba* V to svrho se je pričela že popoldne živahna akcija med demokrati od moža do moža in g. Vukičevič se nadeja, da bo jutri demokratski klub, ko mu bo Davidovič sporočil odločitev radikalnega kluba, odstopil od zahteve po notranjem ministrstvu. Davidovičevi demokrati pa izjavljajo, da to ne bo uspelo. Pogoji, ki jih je postavil Ljuba Davidovič, so pogoji demokratskega kluba, ki jih je odobril in jih klub ne more več preklicati. Zaradi tega bo, kakor pravijo da-vidovičevci, klub jutri vse poskuse za spremembo svojega stališča odbil.
RadSkalii so nocoj poskušali demokrate impresiionirati tudi z vestmi, da so že stopili v stik s KDK in da se nahajamo, če demokratski klub ne sprejme koalicije, tik pred vlado KDK in radikali!« stranke. Medtem je znamo, <3a KDK kategorično odbija vsako
kombinacijo z g. Veljo Vukičevičem.
Dalje je treba zabeležiti tudi verzijo, o kateri se je nocoj mnogo govorilo, da gre pri akciji g. Vukičeviča sploh le za spreten manever onih radikalov, ki hočejo g. Vukičeviča definitivno spraviti s politične pozornice. Gotovo je, da se za kulisami dela s polno paro. Se včeraj so brli radikali pripravljeni sprejeti demokratske zahteve glede notranjega ministrstva, danes pa so ji odločno nasprotni. Ze po tem se vidi, da njihov današnji sklep ni posledica nlkake svobodne odločitve.
Današnji diogodki položaja niso razčistili. V Vukičevičevi okolici se sicer še vedno govori, da bo g. Vukičevič dobil volilni mandat, če demokrati tudi jutri vztrajajo na svojem stališču, vendar se v parlamentarnih in političnih krogih označuje kot naravnost go-rostasno, da bi se razoisaie volitve zaradi tega, ker radikali ne dajo notranjega ministrstva iz rok In ker g. Vukičevič hoče za vsako ceno ostati ministrski predsednik.
Ugotoviti je treba, da so se dosedanji poskusi za razplet vladne krize vršili popolnoma parlamentarno. Pristopilo se je najprej k akciji za koncentracijo ter sta po redu dobila mandat predstavnika obeh največjih skupin, g. Vukičevič in g. Radič; ko nista uspela, je dobil mandat predsednik Narodne skupščine g. dr. Perič kot parlamentarna nevtralna oseba. Po ponesrečeni koncentracijski akciji je prišla na vrsto koalicijska vlada. Kot predsednik najiačjega kluba, radikalnega, je g. V. Vukičevič dobil mandat. Ako se mu akcija ponesreči, bi bilo pričakovati, da bi mandat prešel v roke g. Radiča, ki pa bi, kakor se zatrjuie, mesto sebe predlagal Davidoviča. Temu bi se sigurno posrečilo sestaviti delovno koalicijsko vlado, ker nikdo ne dvomi, da bi na sodelovanje poleg demokratskih skupin, ki razpolagajo s 156 poslanci, pristali tudi muslimani, ki so še vedno člani Demokratske zajednice, katere predsednik je g. Davidovič.
Vsekakor se bo jutri po seji dtemo-kratskisga kluba jasno videlo, v kateri defimtivni smeri bo krenil razvoj političnih dogodkov.
Marinkovič odpotuje v Francijo
Beograd, 14. febr. p. Z ozirom na vesti v današnjih beograjskih listih, da je dr. Voja Marinkovič pristal na to, da prevza* nae zunanje ministrstvo v novi vladi Velje Vukičeviča. nocojšnja «Pravda», ki je v ozfcifo stikih z dr. MarinkovhSem, to trditev demsnHra in povdarja, da ni dr. Marin« kovic dal nobenega pristanka za svoi vstop v vlado. Dr. Marinkoviču so zdravniki s ve« tovali in je tudi sam pristal na to, da od» potuje vsaj za 6 mesecev na francosko Ri* vrjero, ker je njegovo zdTavje zelo oma» jano.
\
Radič o misiji g. Vukičeviča
Zagreb, 14. februarja, r. Po današnji seji zagrebškega oblastnega odbora, ki je trajala do 1. popoldne, je Stjepan Radič sprejel novinarje ter jhn dal izjave o raznih aktualnih vprašanjih. Na vprašanje vašega sotrudnika, kdaj odide v Beograd, je g. Radič izjavil, da se najbrž ne bo vrnil v Beograd, dokler ne bo sklican parlament. Glede misije gospoda Vukičeviča ie g. Radič mnenja, da je bil g. Davidovič bržkone primo-ran, da ne napravi vprašanja zaradi Vu kičevičeve osebe. KDK ne bo stopila v nobeno kombinacijo, ki bi ji stal na čelu g. Vukičevič in v kateri ne bi dobila finančnega ministrstva. O skrivnostnem Vukicevičevem sestanku na Topčideru ie Stjepan Radič izjavil, da je prejel informacije, da se je Vukičevič v resnici sestal z nekaterimi generali, ki pa so baje odločno protestirali proti temu, da se jih skuša vmešavati v politiko. Končno je izjavil Stjepan Radič: Naj se zgodi karfcoli, prej ali slej bo vendar zavladala kmečka demokracija.
Vojska in politika
Včerajšnja zagrebška «Riječ» se v svojem uvodniku obrača zelo umestno proti neki tipično naši špecijaliteti. To je razvada, ki so jo vpeljali politiki sami, da ob vsaki krizi zlohotno spuščajo v maso trditve s pozornim namenom, da difamirajo svojega nasprotnika in mu jemljejo ugled. V teku sedanje krize smo opetovano zasledili govorice, ki so potekale iz radikalskih krogov, češ da gosp. Pribičevič ne more priti v poštev pri nika-ki kombinaciji ali da gosp. Davidovič za dolgo vrsto let ne bo mogel postati predsednik vlade.
Ta način politične borbe je značilen za moralni nivo tiste stranke, ki operira s takimi sredstvi, proti katerim ni mogoče nastopiti, ker pravega obrekovalca in lažnika ni mogoče doseči.
tTo so usodne stvari v parlamentarni državi^ pravi dalje uvodnik, in proti takemu antidržavnemu manevriranju mora nastopiti vsak zaveden in pameten državljan. Posebno energično je treba nastopiti zlasti kadar se fako zahrbtno šepetanje vrši na škodo naše vojske. Vojska je vseh deset let pomenila za nas najdragocenejšo silo, ki se je ne sme nihče dotakniti. V vseh vijugastih peripeti-jah našega političnega življenja je vojska ostala hladna in resna, vestno vršeč svojo dolžnost iu polagoma delujoče za unifikacijo duhov. Ni se mešala v dnevno politiko in ni niti z eno samo gesto pokazala naklonjenosti do katerekoli stranke. Posebej je treba to pohvalno povdariti za prečanske kra-]p. Tu je oficirski kor v najtežjih trzavicah budil zaupanje v moč naše države in ga ni-kaka strankarska izzivanja niso mogla spra riti iz ravnotežja. S ponosom se je moglo reči v inozemstvu, da je Jugoslavija s svo jim oficirskim korom najbolje urejena dišava Srednje Evrope.
Taka tudi mora biti vojska, ako nočemo da postane naša država podobna Španiji Grčiji ali Mehiki. Ali znani kliki ni bilo mnogo do tega odličnega slovesa naše vojske. To se je posebno opažalo v nedavni kampanji proti gosp. Pribičviču o priliki fako zvane kajmakčalanske polemike. V Beo gradu so hoteli v to polemiko zaplesti celo načelnika generalnega štaba! Poskušali so doseči, da bi tudi generali dajali javne izjave in ocene o posameznih politikih. Na srečo je voini minister ostal hladnokrven in je preprečil, da bi prečanski kraji izgubili vero v pravičnost in nevtralnost naše vojske.
Zato nimamo besed, da obsodimo po zaslu-ženju sedanjo radikalsko metodo, s katero se hoče v zvezi s sedanjo krizo razširiti pri nas neka mržnja proti visokim vojaškim osebnostim. Upamo, da bodo merodajni čini-telji ukrenili vse potrebno, da se izvestnim krogom onemogoči vlačiti vojsko v politiko in da se preneha s sumničenjem in hudobnim šepetanjem. To početje deluje v naših krajih zelo demoralizujoče in zna imeti ne-dogledne posledice. Radikali infamno rušijo vsako avtoriteto in je zato treba s podvojenimi silami čuvati to, kar je vsakemu Srbu, Hrvatu in Slovencu, lojalnemu državljanu, najdražje, namreč: dvor in vojska.>
Komunistični proces v Beogradu
Beoierad, 14. februarja i. Komunistični proces bo jutri zaključen in bo še ta teden objavljena razsodba. (Poročilo o včerajšnji in o današnji dopoldanski razpravi prinašamo na 3. strani.) - Na popoldanski razpravi so govorili zagovorniki. Prvi je govoril odvetnik Vukče-vič, ki je zlasti ugovarjal trditvi državnega prav cinika, da je bil poskušeni atentat na pokojnega Pažiča delo komunistov. Skan-daliziral se je na tem, da se obtožnica sklicuje na koncept predavanja, ki ga sploh nikoli ni bilo. ker ga je policija prepovedala. V ostalem pa ie razprava dokazala, da ie bilo delovanje obtožencev usmerjeno zgolj na gospodarski in kulturni napredek delavstva, O zaplenjeni komunistični literaturi je brani tel j povdarjal, da se mu zdi čudno, da preganja državna oblast zaradi tega delavce, dočim sme beograjsko časopisje svobodno objavljati članke o boljševizmu in ponatiskovati ruske liste. Praznovanje obletnice smrti Ljenina je dovoljeno celo v Aibamji.
.Odvetnik Plečevič ne priznava dokazanega gradiva, ki ga je predložila policija, ki se je postavila, nad vse zakone ter se posluževala srednjeveških inkvizitorskih metod.
Zagovornik Piskulič prav tako oporeka obtožbi, ker ni nobenih dokazov. Tega, kar ie predložila policija, ne more smatrati za verodostojno.
V enakem smislu so govoriJi tudi ostali branitelji. Odvetnik Kovačevlč je v svojem govoru naglašal. da ie polietla s svojim brutalnim inkvizitorskim postopanjem mnogo bolj kršila obstoječe zakone in ostavo. kakor pa katerikoli izmed obtožencev. Mnogi izmed njih so šele v Glavnjači postali komunisti.
Razprava se bo jutri dopoldne nadaljevala. Jutri bo govoril še odvetnik Vasič, nakar bodo dobili besedo obtoženci sami.
Otvoritev zračnega prometa Beograd-Zagreb
Zagreb, 14. febr. n. Jutri dopoldne ob 10. dospe semkaj povodom otvoritve zrač» nega prometa na progi Beograd-Zagreb pr* vo potniško letalo. S prvim letalom dospejo zastopniki zrakoplovne družbe beograjske« ga aerokluba in beograjskega tiska. Popol* dne se vrne letalo z zastopniki zagrebške* ga tiska in predstavniki zagrebškega aero* kluba v Beograd.
Poslovilna avdijenca poslanika Emandija
Beograd, 14. febr. p. Rumunskega posla* nika Emandija je sprejel danes kralj v po« slovilni avdijenci. Poslanik Emandi je iz* ročil kralju tudi svoje odpoklicne listine. Do prihoda novega poslanika bo vodil po« sle rumunskega poslaništva svetnik Papinru.
Na Jadranu se že kopljejo
Sušak, 14. februarja, n. Na Jadranskem Primorju je nastopilo že lepo pomladansko in solnčno vreme. Morska kopališča so že oživela in je bilo danes že mnogo kopal* cev. Tujci so začeli prihajati letos že zelo zgodaj in so nekateri hoteli že sedaj polno zasedeni.
Strah pred potresom
Dubrovnik, 14. febr. n. Seizmografski aparati tukajšnje pomorske akademije so zabeležili v oddaljenosti 30 do 40 km se* verno od Dubrovnika precej močne po* tresne sunke. Ker so se listi ravno istega dne spominjali hudega potresa pred 20 leti, se je polastila prebivalstva velika panika in so mnogi prebili vso noč na prostem.1
Uboj skopskega milijonarja
Beograd, 14. febr. p. Iz Skoplja poročajo, da je bil snoči ubit znani tamošnji milijo« nar Džani beg, ki je bil nedavno dalje ča» sa v preiskavi zaradi umora svoje žene, pot> zneje pa izpuščen na svobodo. Ubil ga je v prepiru eden izmed njegovih prijateljev Majo Ferovič, ki je istotako trgovec.
Asquith v zadnjih trenutkih
London, 14. febr. g. Po zadnjih vesteh se mora vsak čas pričakovati smrt lorda As* quitha. Njegove moči vedno bolj poje* majo.
Lindbergh dobi Wilsonovo mirovno nagrado
St. Louis, 14. febr. (be.) Semkaj je pri« spel Lindbergh
Ne\vyork, 14 .febr. s. «Newyork Timcs» po-ročajo, da namerava upravni svet \Vilso« nove ustanove priznati Lindberghu NVilso* novo mirovno nagrado.
JustiSkadja roparjev v Grčiji
Atene, 14. febr. g. Z ozirom na ponovne roparske napade na razne vasi, pri katerih je bilo odpeljanih tudi več ljudi in se je nato zahtevala odkupnina, je vlada skleni* la, da bo dala izvršiti justifikacije na smrt obsojenih roparjev. V ječi je 29 roparjev, ki so bili obsojeni na smrt, vendar pa niso mogli biti justificirani, ker ni nobenega krvnika.
General Zagorski v Ameriki?
Varšava, 14. febr. s. Pred kratkim so čl a« ni rodbine generala Zagorskega, ki je ne* znanokam izginil, odpotovali v Ame* riko. Iz odpotovanja članov njegove rodbi« ne se sklepa, da je general Zagorski po« begnil v Ameriko, kjer je baje dobil pri Red Star Line službo.
Borba med vlado ln opozicijo
▼ Rumuniji
Narodna kmečka stranka med narodom. — Možnost preorijen-tacije rumunske zunanje politike. Protiakcija liberalne stranke
Pred volitvami na Japonskem
Letošnje leto prinese volitve skoro vseh velesilah. Ameriške Zediniene države bodo volile predsednika. Francija in Nemčija obnovita parlamentarno zastopstvo. Celo v Italiji se obetajo vršiti »volitve« po novemu fašističnemu zakonu. Edino v Veliki Britaniji utegne sedanji parlament učakati 1. 1929.
Tudi na Japonskem bodo volitve. Poslanska zbornica, ki se je sestala lani 26. dcc. je bila razpuščena letos 21. januarja. Po zakonu bi se morale vršni nove, volitve mesec po razpustu. Zato so bile prvotno določene na 20. februarja. Danes pa ni go-tevo, če jih ne bo ministrski predsednik baron Tanaka odgodil še za nekaj časa, ker si želi popraviti šanse med volilstvom.
Borba se bo bila med dvema glavnima skupinama. Vladna stranka »seijukaj« je štela v razpuščeni zbornici samo 190 zastopnikov, dočim jih je imela glavna stranka opozicije »minseito« 220. Baron Tanaka je razpustil zbornico v nadi, da se mu bo z novimi volitvami posrečilo ddbiti večino Posebno računa na podeželske glasove.
Med obema glavnima japonskima strankama obstoje močne razlike tako glede na domačo kot na zunanjo poiitiko. Dočim zastopa baron Tanaka napram dogodkom na Kitajskem stališče krepke zaščite iaponskih interesov, je prejšnji zunanji minister Šide-hara bil odločno proti sleherni intervenciji. (Zdi se, da je to stališče pripomoglo, da se je morala sedanja opozicija, ki je upravljala državo do 25. aprila 1927. umakniti od vodstva državnih poslov. V notranji politiki predlaga sedanji kabinet upravno decentralizacijo, reformo uprave in davčnega sistema. Vsem tem načrtom se »miaiseito« energično upira. Nasprotstvo med vlado in opozicijo se kaže tudi na polju finančne, socijalne, industrijske in šolske politike. Verjetno je, da si bo opozicija pridobila zlasti glasove med delavskim prebivalstvom po mestih, dočim zida vlada na kemservativ-nejše elemente.
Poleg teh glavnih dveh strank nastopajo v volilni borbi še manjše politične skupine kot agrarna stranka, delavska stranka, so-ciialna stranka, delavska demokratska stranka in agrarna delavska stranka. Vse te stranke izvirajo iz »Splošne delavske zveze«, ki se je ustanovila na Japonskem 1920.
Volitve se bodo vršile po novem zakonu iz leta 1925., ki predvideva splošno voiiino nravico. Zato se ie število volilcev pomnožilo od 3 na 13 milijonov.
V malokaterj državi so strankarsko-politične borbe tako srdite in nasprotja med strankami taiko strastna, kakor v Rumuniji. Področja borbe so sicer od časa do časa različna, ali vedno zavzema boj ekstremne oblike. Zadnje dni na primer se ie borba prenesla v parlament, kjer pa se javlja seveda zopet v najhujših formah.
Glavna nasprotnika sta si vladajoča liberalna stranka, ki se po smrti svojega šefa Joana Bratiana ni spremenila, dasi hočejo nekateri videti znake, kakor da se skuša približati opoziciji in z nio skleniti sporazum. Njeni fanatični nasprotniki so organizirani predvsem v narodno-zaranistični stranki; spadajo pa zraven prav za prav vse opozicijo-nalne stranke in skupine. Nasprotstvo med liberali in nacijonalnimi zaranisti pa je prav za prav več nego običajno nasprotstvo med dvema političnima strankama.
Znano je. kako se v Rumuniji v volitvah dobi večina volilskih glasov. Volilna vlada dobi kratkomalo večino, pa naj predstavlja katerokoli smer. To je pač taka tradicija in praksa; vse povojne volitve so jo potrdile in z nio se mora računati, kar seveda za politično samostojnost ni razboritost prebivalstva v Rumuniji nikakor ni ugodno znamenje. Po tej poti in metodi so prišli ponovno liberali na vlado, a so se vmes vselej, kadar je kaka druga stranka vodila volitve, skrčili na neznatno opo-zicijonalno skupino. V zadnjih volitvah lansko leto so dobili nad dve tretjini poslanskih mest v parlamentu, a kljub temu seveda ne more biti dvoma, da bi jih prve volitve, ki bi jih ne vodila stranka sama, vrgle zopet v brezpomembno manjšino, kljub temu, da družijo v svojih vrstah najmočnejše inančne kroge.
Narodno-zaranistična stranka je povsem drugačna. Razvila se je v glavnem iz dveh skupin, oziroma strank. Ena je bila zaranistična stranka, ki je 'vorila izrazito agrarno stranko, zastopnica razredno kmet ske ga stališča, tedaj antibojarska. Njene poglavitne pozicije so bile v starih pokrajinah Ru-munije, odkoder se je skušala razširiti tudi v nove pokrajine. Druga stranka se je imenovala prvotno narodna stranka, ki je imela v glavnem svoje pristaše v Transilvaniji, kjer je poglavito dedič starega narodnega odpora proti Madžarom. Ker so tvorili Rumuni v Transilvaniji v primeri z Madžarsko aristokracijo in oligarhijo gospodarsko in socijalno šibkejšo plast, je razumljivo, da -so se najlaže koalirali in naposled fuzijonirali z zaranisti. njim gotovo najsorodnejšo stranko predvojne ali stare Rumunije. Transilvanski Rumuni kažejo vrh tega tudi precej «prečanske-ga» odpora proti političnim praksam Bukarešte, zato jim je bila zveza z opozicijo tem lažja,
Faktum je tedaj, da je nacijonalno-zaranistična stranka po svojem socijalnem in ekonomskem programu najtehtnejša, da pa je tudi, kar je za demokratično usmerjenega opazovalca osobito važno, gotovo najbolj zasidrana v narodu. Kljub hudemu pritisku in znani volilni praksi je vendarle dobila razmeroma mnogo glasov, osobito po bolj naprednih krajih. Zdi se tedaj, da bi se ta stranka mogla izkazati z največjim številom zanesljivih in stabilnih glasov. Saj je gotovo značilno, da more prirejati ogromne shode, na katerih se zbirajo okrog opozicijonalnih govornikov silne množice ljudstva.
Po kraljevi in Bratianovi smrti se je nacijonalno-zaranistična stranka z no-
vo vnemo vrgla na delo, da strmoglavi liberalni režim. Znano je njeno čudno stališče v aieri z eksprestolonasledni-kom Karlom, ki bi jo očividno ipak želela izrabiti za padec liberalov. Ali na-cijonalni zaranisti hočejo izrabiti tudi vsa druga sredstva. Sedaj so sklenili antiliberalno zvezo z drugimi opozici-jonalnimi strankami, celo socijalisti. samo da oslabijo režim. Njihovo nasprotje do vlade gre tako daleč, da so poslali nekatere ugledne člane v inozemstvo, da tamkaj agitirajo proti posojilu, ki ga.skuša najeti Bratianovo ministrstvo. Tak način notranje-političnega boja pa drugod ipak ni običajen.
Za vsako ceno hočejo omajati vero v liberalni režim in z velikimi zborovanji po državi, kravali v zbornici itd. vplivati na regentski svet da bi odslovil liberalno vlado in izvedel nove volitve na demokratičen način, kar tvori jedro njihove kardinalne zahteve.
Ce se jim bo to posrečilo, je veliko vprašanje. S svojim dosti radikalnim programom bi mogli prinesti preveč socijalno in gospodarsko prevratnega v politično življenje sedanje Rumunije za naziranje sedaj odločilnih krogov, zato je zelo verjetno, da bi imel v slučaju strmoglavljenja Bratianovega ministrstva korist — kak tretji, Avarescu ali Jorga ali kdorkoli, ki bi pač delal po preizkušenih receptih. Nacijonalnim za-ranistom pa bo očividno treba še mnogo notranje homogenosti in stabilnosti, preden prisilijo merodajne faktorje, da jih primerno upoštevajo.
Bukarešta., 14. februarja, d. Narodna kmečka stranka je pridno na delu. Na svojih zborih ostro napada vlado. Prošlo nedeljo je imela že svoje tretje veliko zborovanje, in sicer v Krajovi. Maniu je v svojem temperamentnem govoru ostro napadal vlado. Regentski svet, je dejal Maniu, je na slabi poti, ako se solidarizira z grehi liberalne stranke in z nevarnimi deli Bratianove vlade. Še .bolj nevarna kot notranja politika pa je mednarodni položaj Rumunije. Iz Titulescovih izjav v Parizu in Rimu se je moglo ugotoviti, da rumunska zunanja politika sploh nima točno določenih smotrov. Mogoče pa je tudi. da bo zunanja politika rumunske vlade docela nepričakovano krenila v drngo smer. Vendar pa zunanji minister ne smatra za potrebno, da bi o svojih načrtih obvestil narod. Zborovanje je sprejelo resolucijo, v kateri se pozi vije regen I - i; i svet, naj odstrani Bratianovo vlado.
Liberalna stranka p.: je imela /.bor o vanje v Jassyju, katerega so se razven ministrskega predsednika udeležili vsi ministri. Glavni govornik je bil notranji minister Duca, ki je povdarjal, da mora sedanja vlada ostati na krmilu, ker je bila postavljena še od pokojnega kralja Ferdinanda, ki ni zaupal kmečki stranki. Vlada bo v kratkem napravila red na finančnem polju ter z inozemskim posojilom vzpostavila finančno ravnotežje. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki označuje stremljenja kmečke stranke kot nevarna, ker bo delovanje opozicije lahko dovedlo do zmešnjav in bo ogrožalo interese Rumunije.
Pariz, 14. februarja, g. Rumunski državnik Jorga, ki se mudi sedaj v Parizu, je v razgovoru z urednikom lista <rintransigeant» izjavil nastopno: Sedanja vlada v Rumuniji ni taka, kakršne bi potrebovala Rumunija ter ne zastopa idej rumunskega naroda. Zaradi tega je potrebno, da dobi Rumunija po novih volitvah novo vodstvo. Glede pogojev, pod katerimi bi bil pripravljen prevzeti diktaturo, je izjavil Jorga: Edini pogoj je ta, da bi bil jaz edini in absoluten gospodar. O vprašanju dinastije se je Jorga izrazil zelo previdno. V sedanjem trenotku, je dejal, ta problem sploh ne obstoja. Velika nevarnost obstoji v ravnodušnosti rumun-skeg naroda, vsled česar se morajo ustvariti ožji stiki med predstavniki in prebivalstvom. Potrebno pa je, da se pri tem prepusti vodstvo kmetom.
Avstrija bo poročila resnico
o monoštrskem dogodku
Tako je izjavil dr. Seipel v Pragi, ki je zelo zadovoljen s svojim obiskom, — Diplomatski razgovori med predsednikom Masa-rykom, dr. Benešem in avstrijskimi državniki
Praga, 14. februarja, g. V razgovoru z urednikom >Prager Tagblatt« je iziavil kan-celar dr. Seipel me<j drugim: Kar se tiče elaborata komisije poročevalcev varnostnega odbora, je bil dr. Beneš že prej tako prijazen, da mi je sporočil svoje namere. Sedaj sem pa mogel v osebnem razgovoru dobiti popolnoma jasno sliko o napredku v debati o varnostnem vprašanju.
Na vprašanje, kakšno vlogo bo igrala Avstrija pri razpravah sveta Društva narodov glede monoštrske afere, je dejal dr. Senpel: Ako bi prišel incident v Monoštru v razpravo pred svetom Društva narodov, ne bo Avstrija storila nič drugega, kakor da bo na vprašanja dala resnična pojasnila o tem, kar se jc dogodilo v Monoštru in kakš/ razgovori so se nato vršili. Nimamo pa nobenega vzroka nastopiti kot tožitelji, niti ne obstoja za nas nevarnost, da se bo z nami ravnalo kot z obtoženci. To vprašanje torej ni takšno, da bi bilo treba dolgih pripravljalnih razgovorov z drugimi državami.
Glede ukinitve vizumov med češkoslovaško Avstrijo je dejal dr. Seipel, da bo prišlo do tega ukinjenja v najkrajšem času. Dr. Seipel je končno izjavil, da ie s svojim potovanjem v Prago zelo zadovoljen, in to tembolj ker mu ni treba s tega potovanja ponesti domov kakih rezultatov. Moje pre-davanle je bilo zelo dobro obiskano. Odmev v listih tudi ni izostal. V razgovorih s političnimi osebami sem dobil mnogo pojasni', glede gostoljubnosti Prage si ne morem želeti ničesar več. Zakaj ne bi bil za-
dovoljen, je dr. Seipel končal svoja izvajanja.
Praga, 14. februarja h. Avstrijski zvezni kt-.ncelar dr. Seipel, je bil danes opoldne gost predsednika Masaryka. Dineia sta se med drugimi udeležila zunanji minister dr. Beneš in avstrijski poslanik Marek Po kosilu sta imela razgovora predsednik Masa-ryk in kancelar dr. Seipel na eni. dr. Beneš in Marek na drugi strani. Ti razgovori so trajali do 14.30. Popoldne e zvezni kan-ct'ar dr. Seipel posetil v parlamentu namestnika ministrskega predsednika Šrame-ka Nato je na avstrijskem poslaništvu sprejel predstavnike gospodarskega in finančnega sveta. Kasneje se je odzval vabilu pravosodnega ministra dr. Mayer-Hartinga na čaj. Te čajanke se .ie udeležilo mnogo čeških in nemških politikov. Ob 20. uri je zunanji minister dr. Beneš priredil na čast gostu dine, ter kasneje recepcijo, kateri je Prisostvovalo mnogo diplomatov in politikov.
Ameriško oboroževanje
Indianopolis, 14. febr. g. Mornariški mi* nister Wilbour je imel govor, v katerem je energično branil pred'vlade glede mor* narice ter je iziavil, d bodo oni, ki bodo zrušili ta predlog, jttisilili ameriško bro* dovje, da se bo borilo z zavezanimi očmi, ako bi prišlo do voiske med Ameriko in kako drugo dTŽ-vo. Wilbour je nato govo* ril o izjalovljen ju razorožitvene konference v Ženevi ter je izTazil mnenje, da je An* glija zakrivila, da ta konferenca ni uspela.
Papež podpira madžarsko politiko
Budimpešta, 14. febr. d. Ob priliki šeste obletnice kronanja papeža Pija XI. se je tukaj vršila svečana služba božja, ki jo je celebriral madžarski primas Seredi Držav, nega upravnika je zastopal prosvetni mini* ster grof Klebelsberg, prisotni pa so bili poleg velike množice občinstva tudi zuna* nji minister Valko, minister za socijalno politiko Vass in ves diplomatski zbor. Pri* mas Seredi jo v svojem svečanem govoru izjavil, da so, kakor kaže zgodovina, na* sledniki sv. Petra vedno podpirali madžar* ska narod. V času, ko je bil ves svet proti Madžarski, m je papež prizadeval z vsemi sredstvi priti Madžarski na pomoč. Ako mu to ni uspelo v oni meri, kakor je on hotel in kakor je to zahtevala nesreča ma* džarskega naroda, se more upoštevati, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Seredi je prepričan, da bo papež tudi v bodoče storil vse, da bo podpiral s svojim vplivom madžarski narod.
Lord Rothermere povečal svoje časopisno podjetje
London, 14. febr. d Lord Rothermere namerava ustanoviti novo velikansko ča* sopisno podjetje. Kapital podjetja bo zna* šal sedem in pol milijona funtov šterlin* gov. Lord Rothermere namerava v vseh važnih centrih Anglije osnovati nove ve* černe liste, ki bodo pod njegovim nadzor* stvom in ki bodo v zvezi z njegovimi lcrn* donskimi listi Družba, ki bo razširjala te liste, bo imela ime po pokojnem Rother* mereovem bratu Northcliffu.
Kompromisna pogajanja v Nemčiji
Berlin, 14. febr. s. Zdi se, da je cen trum pripravljen ugoditi želji državnega pred« sednika Hindenburga, da bo smatral seda* njo vladno koalicijo kot neprijetno prisil* no^ skupnost, dokler ne bodo sprejeti naj* važnejši zakoni. Sicer pa zahteva centrum po sprejetju teh zakonov razpust državne* ga zbora. «Germania*> pravi, da bodo nove volitve dne 13. maja, dočim piše «Vor* warts», da je za to določen 29. apriL
Nemiri na Kreti
Atene, 14. febr. s. Prebivalstvo na Kreti nadaljuje svoje protestne demonstracije proti povišanju davkov. V Kandiji se je vršilo zelo viharno zborovanje, ki so ga priredili pristaši bivšega diktatorja Panga* losa. V Sitiji so neznani storilci zažgali hi* šo davkarja.
Atene, 14. febr. (be.) Grško pravoslavna cerkev bo uvedla s 1. oktobrom gregorijan« ski koledar.
Zakaj je odpotoval afganistanski kralj v Švico
Bruselj, 14. febr. g. Afganistanski kralj se je pred dnevi, ko se je bril, precej ra^ nil na vratu. Rana se je kasneje inficirala. Njegovo zdravstveno stanje se je tako po* slabšalo, da je po banketu, katerega se je udeležil, padel v nezavest. Kralj in kraljica sta sedaj odpotovala na oddih v Švico.'
Smrtna obsodba v Odesi
Rim, 14. febr. o. Iz Odese poročajo, da se je tamkaj zaključila sodna razprava za* radi umora italijanskega podkonzula Coz* zija. Obtoženec Dobrovoljski, ki je Cozzi* ja napadel in ga oropal, je bil obsojen na smrt, dovoljen pa mu je bil priziv na ukra* jinski osrednji izvrševalni odbor. Obtožen« ca Gukoviča, ki je prodal žrtvi ukradene predmete, je ljudski tribunal obsodil na tri leta ječe. Razsodba je bila v Italiji spre* Jeta z zadoščenjem.
Modernizacija cerkvenega petja
London, 14. febr. d. Zanimiv poizkus je napravil vikar v Lancastru, ki je dal cer* kvene potje v stolni cerkvi spremeniti z jazz godbo. Izjavil je, da je cerkveno godbo moderniziral zato, da spravi vernike iz se* dan je letargije. Merodajni cerkveni funk* ci ion ar j i so odobrili njegov korak.
Napredovanja v poštni službi
Beograd, 14. februarja, p. V poštnem ministrstvu je bil podpisan ukaz, s katerim so pomaknjeni iz 4. v S. skupino II. kategorije uradniki: na pošti Ljubljana 1.: Vekoslav Seme, Magda Ločnik, Ema Gederer, Marija Gostič, Olga Skubic, Antonija Simčič, Marija Mozetič, Marija Globočnik, Antonija Megu-šor, Josipina Gaber, Fr. ŽnidariČ, Olga Mor zer, Ana Kratochvil: na poŠti Ljubljana 2: Pavel Tršič, Dora Kržan, Karel Rabič, Marija Smerdu; na pošti Maribor 1: Marija Kunst, Štefanija Šifrer, Antonija Korče, Helena Dekleva, Elza Novak, Olga Slabina, Dora Detela, Natalija Lingelj, Marija Tomšič, Emilija Trot, Marija Verbič, Antonija Mrzlikar; na pošti Maribor 2: Cirila Koko-šar, Frida Nareto, Josipina Makuc, Pavla Kondus; v 10. terenski sekciji Maribor: Hil-da Ferere; na pošti Celje: Zinka Grobelnik, Albina Delameja, Matilda Strašek, Pavla Zaje, Ana Kurent, Leopoldina Višner, Dra-5ica Rebulja; na pošti Rimske toplice: Roza Meglič; na pošti Domžale: Lota Horak; na pošti Apače: Amalija Živko; na pošti št. Lenart: Marija Korošec, Slava Redig; na pošti Loče pri Poljčanah: Ana Fabjančič; na pošti Podčetrtek: Terezija Lesjak; na pošti Ja-vornik: Antonija Koželj; na pošti Pristava: Vera Jan; na pošti Vinica: Marija Gorjanec; na pošti Radovljica: Lucija Cuderman: na pošti Beltinci: Ruža Vojek;; na pošti škofja Loka: Emilija Triller, Franja Kastelic; na pošti Cerknica: Marija Meden; na pošti Krška vas: Marija Kozjak; na pošti Ljutomer: Marija Bizjak; na pošti Št. Vid pri Ljubljani: Amalija Lenard; na pošti 2a1ec: Rafaela Knapič; na pošti Loka pri Zidanem mostu: Vida Mond; na pošti Kranj: Katica Kosmač. Marija Ažman; na pošti Moste pri Ljubliani: Marija Kržišnik: na pošti Mežica: Marija Kolar; na pošti Radeče pri Zidanem mostu: Viktorija Ragaci; na pošti Ljubno: Ana Kupec; na pošti Brežice: Josipina Vidmar, Hilda Lihteneker; na pošti Laško: Leopoldina šotelj; na pošti Gorje pr Bledu: Franja Kapus: na pošti Kamnik: Antonija. Trstenjak; na nošti Murska Sobota: Franja Zeheli: na pošti Rogaška Slatina: Justina Maruši«.

Naši Kraji
Češkoslovaško odlikovanje dr. Frana Tominška
O. JUDr. F rac ju Tominšku, odvetniku v Ljubljani, zaslužnemu delavcu na področju turistike in športnih odnošajev med SHS in ČSR, je gospod <prezident češkoslovaške republike v priznanje njegovih odličnih zaslug podel"!] odlikovanje reda Belega leva IV. razreda. Odlikovanje je dne 11. t. m. izročil g. konzul dr. Resi odlikovancu.
Dr. Peter Košenina f
Včeraj ob 2. zjutraj je v Ljubljani po daljšem bolehanju umrl g. dr. Peter Korenina. Dopolnil je 65 let. Z njim izgubljamo popularnega zdravnika, navdušenega ljubitelja prirode in zna čajnega moža visoke inteligence.
Pokojnik je bil doma iz Drage pri Medvodah, gimnazijo je študiral v Ljubljani, medicino pa na Dunaju, kjer je 1894. promoviral. Kot okrožni zdravnik je služboval v Metliki 5 let, nato pa se je preselil za stalno v Ljubljano, kjer je imel obsežno prakso kot zdravnik tobačne tovarne in bolniške blagajne (odnosno OUZD), obenem pa je bil več let tudi železniški zdravnik. V teh svojih funkcijah si je pridobil splošen ugled med najširšimi sloji Ljubljane in okolice.
V letu 1926. je dr. Košenino dohitela nezgoda. Po obisku nekega pacijenta si je na poledici zlomil desno roko in začel zaradi kom-plikacij bolehati. Stopil je v pokoj in zdaj umrl na posledicah navidezno neopasne poškodbe, kar je tembolj tragično, ker je bil pokojnik močna, zdrava gorenjska natura, navdušen turist in vobče i zborno ohranjena osebnost. Vsako pomlad je bil prvi kopalec na Savi.
Pogreb uglednega pokojnika se bo vršil jutri, v četrtek ob 14. izpred hiše žalosti (Cesta v Rožno dolino 6) na pokopališče na Viču. kjer bo v rodbinski grobnici položen k večnemu počitku. Blag mu spomin, žalujoči gospej soprogi in sorodnikom naše iskreno sožalje!
Reševanje stanovanjske bede v LinMjani
(z seje stanovanjskega odseka
Občinski svet je v javn. seji dne 9. februarja t. L izvolil devetčlanski stanovanjski odsek, ki bo reševal vsa siporna vprašanja med deložiranimi strankami in stanodajalci. V evidenci bo imel prazna stanovanja, kakor tudi imena brezstanovalcev deložirancev. Odseku načeluje obč. svetnik z. Likozar. Javnost bo sproti obveščena o vsem, kar spada v delokrog stanovanjskega odseka.
Prva odsekova seja le bila 13. februarja t. L Do tega dne je bilo vloženih pri mestnem magistratu 1428 prošenj tujih prosilcev in 149 prošenj mestnih uslužbencev, skupaj 1577 prošenj za podelitev stanovanj v mestnih hišah. Mestna občina trenutno nima nikakih stanovanj na razpolago. Pač pa bo s 15. marcem t 1. v novih vilah za artiljerijsko vojašnico razpolaga s
15. stanovanji, obstoječimi ez dveh sob in s pritikhnami, ter s 1. majem t. L s 15. stanovanji, obstoječimi iz treh sob in s pritiklinami. Jeseni bodo še oddana tri dvosobna stanovanja v palači Delavske zbornice.
Najemniki, katerim so gospodarji odpovedali stanovanja, bodo te dni vabljeni na mestni magistrat osebno ali pismeno. Tukaj bodo izpolnili nalašč za to izdelani Izkaz in dali informacije ter navedli tudi vzroke, ki so dovedli do deložacije odru do odpovedi. Pri zaslišanju stranke, t. j. najemnika, bodo navzoči tudi člani stanovanjskega odseka. Stanovanjski odsek ima nalogo vplivati na hišne posestnike, ki naj odpoved stanovanja prekličejo, ako ni za odpoved dan poseben povod. Opozarjamo, da morajo biti vsi najemnikovi podatki
resnična, sicer se stanovanjski odsek za do-tičnega ne bo več zavzemal.
Ker bo še tekom tega m prihodnjega meseca nekaj delažacij, Je sklenil stan. odsek vse potrebno, da dobe tudi ti nesrečniki ob pravem času streho. Ljubljansko prebivalstvo in javnost sploh poziva odsek, da eventualne prazne prostore v različnih stavbah in objektih naznanjajo ustno ali pismeno socijalno političnemu uradu na magistratu. S tem bo vsaka zloraba praznih lokalov izključena in evidenca nad nezasedenimi prostori pod kontrolo javnosta. Stanovanjski odsek prosi javnost, naj ga podpira z nasveti. Vsak ustni ali pismeni nasvet mu je dobrodošla pomoč pri težki nalogi, ki ga čaka tekom prihodnjih mesecev. Vse informacije naj bodo točne in resnične.
Nova slika policijskih metod v Glavnjači
Izpovedbe obtožencev v velikem beograjskem političnem
procesu
Izpovedbe obtoženih komunistov v veL-kem procesu, ki se te dni vrši v Beogradu, zopet podajajo strašno sLko o razmerah v zloglasni Glavnjači in o srednjeveških metodah policijskega ravnanja s političnimi osumljenci. Tako je obtoženi Pavle Kova' čevič med drugim izipovedal:
—	Dne 19. januarja ob 11. dopoldne je prišel v moje stanovanje pomočnik šefa politične policije Života Simič. S seboj je imel 6 mož. Ko mi ie napovedal aretacijo in sem zahteval odlok o tem, je dejal, da bom tepen ... Ko so me naslednje jutro v Glavnjači zaslišali in msem hotel priznati vsega, kar so mi vsiljevali, mi je orožnik sezul čevlje, nakar so me tako tepli po podplatih, da sem se onesvestil. Po hudem trpljenju sem si moral izmišljati razna imena, da sem ustregel njihovim vprašanjem. Pretepali so me od 8. zvečer do 1. po polnoči ... Ko sem zbolel m začel kaši jati, so mi dejali: »Katar imaš!« Pred aretacijo sem seveda bil zdrav. Med pretepanjem sta me dva držala za usta in nos m duši1 sem se tako dolgo, da sem se trikrat onesvestil. Ko sem bil ves omoten, je prišel pisar Jovanovtč, ki me je »pregledal« in dejal: »Se ga lahko bijete!« . . .
—	Med prste so m? stiskali oglat svinčnik in tn navijali roko. Evo, še sedaj lahko vidite poškodbe! . . . Nato so .me vrgli v celico, kjer človek lahko s prgiščem zajema vodo. Tu sem ostal 12 ur. Nato so me zopet poklicali in zahtevali, da podpišem zaslišanje, ki ga je sestavil pisar Jo-vanovič In zopet so me tolkli s pestmi, ruvali so mi lase m me gazili na tleh, dokler nisem podpisal. Pretili so mi, da me bodo vrgli v Dunav, rekli pa bi: »Pobegnil Je!« . . . Moj pravi protokol so uničili. Ležal sem v celici, kjer Je bila voda Sklicujem se na pričo gospo Ljubico (priimka ne vem), inženjerko, ki Je izdelovala načrt za preureditev zaporov !n Je videla, kako so me pohvali z goLdami vode . . .
Skoro popolnoma sl'čno izpovedujejo tudi ostali obtoženci. Edini dr. Sima Marko-vič, ki ni bil pretepan, Je z druge stran! očrtal muke zaradi nezakonite inkvizicije pri zasliševanju v Glavnjači. Govoril je med drugim takole:
—	Ko so me predvedli k zaslišanju, sem zahteval prisotnost civilnih oseb. Uradnik mi je odvrnil, da gre zgolj za Informativno zaslišanje Čeprav nisem naivnež, osobito ne glede beograjske policije, so me vendar izigrali. Glavni nauk za mene in za vas, tovarišu, naj bo v tem procesu ta, da pred beograjsko policijo noben pošten človek ne sme črhniti niti besede brez prisotnosti civilnih prič, pa makar ga pretepli ali ubili. Simič je bil moj dijak, žalibog. Bil Je dober dijak dokler ni odšel k policiji Tokrat me Je zopet izmanevrlral Kričal sem in zahteval pravico pritožbe, ker so me zaprli. Tri dni sem bil kakor nor v besu, ka prevzame človeka, ako se znajde v krempljih brezdušnih ljudi Čez pet dni mi Je Simič cinično sporočil, da Je sodišče potrdilo aretacijo. Hotel sem se pritožiti kasacijskemu sodišču, a Simič mi je odgovoril:
»Pripoveduj ti to komu drugemu!« . . .
—	Gospoda! Mene niso pretepali. Toliko poguma niso imeli. Toda te muke niso manjše kakor najhujše fizično trpljenje...
Novinar Otokar Keršovanl Je v tem procesu edini, ki vse priznava. Pripoveduje,
kako ie lepega jutra v svojem stanovanju doživel aretacijo in mu ie policijski uradnik takoj napovedal, da bo tepen. V Glavnjači je bil Keršovani konfrontiran s pretepenim. izmrcvarjenirn Pavlom Kovačevi-čem.
—	Bil sem v dilemi: ali naj pustim, da tudi mene pretepajo, ali pa raje obtožim samega sebe. Odločil sem se za slednje. Lahko bi danes marsikaj tajil. Toda raje tu pred javnostjo kot komunist branim ideje komunistične omladine. Bil sem prej bur-žujski pacifist in sem deloval pri Ligi za zaščito proti reakciji. Ko pa sem izvedel, da so lani v februarju vrgli komunista Stanka iz Glavnjače kakor paket v Dunav, sem izgubil vero v buržujsko zakonitost
Po izpovedbah Otokarja Keršovanija je bila razprava prvega dne zaključena. Orožniki so zvezali vseli 25 obtožencev v dolgo kolono in jih gnali v zapore. Na hodniku Je tieka mlada žena vzkliknila napram svojemu možu:
—	Hajde, Bojo, požuri se. mali smko te čaka!
—	Prezgodaj! je resčgnirano odvrnil obtoženi Bojovič. — Nai me pričaka po dveh ali petih letih . . .
Romarski napad pri Novem mesti!
Novo mesto, 14. februarja
Včeraj okrog 19. ure se je vračal iz mesta proti svojemu domu v Gotno vas 59-letni Janez Čečelič, dninar posestnika ia mlinarja Bona v Gotni vasi. Na ovinku, kjer se odcepi pot s ceste v Žabjo vas proti Gotni vas:, ga Je napadel neznan moški in ga trikrat udard z ostrorobnim predmetom po glavi. Čečelič se je takoj zgrudil. Ker se v hipni omotici ni gaml, Je napadalec očividno mislil, da je mrtev. Prebrskal mu je vse žepe ln iskal po denarju. Ker pa ni našel primernega plena, Je svojo žrtev jezno sunil z nogo ter nato izginil v temno noč.
Čečelič je bil od udarcev tako omamljen, da je potreboval za pot, ki bi jo Sicer lahko opravil v petih minutah, nad eno uro. Prijavil je zadevo orožništvu, ki je uvedlo preiskavo. O napadalcu zaenkrat ni nobenega sledu, vendar je upati, da bo kmalu v rokah pravice.
Nesreče na deželi
Pozimi si Bohinjci služijo kruh ponajveč z drvarenjem, spravljanjem lesa iz gozdov Po planinah in s prevozom lesa na žage in postaje. Pri nevarnem delu se zgodi vsako leto več nesreč, Tako je tud? minulo soboto spravljal 25!etni Martin Zupane, posestnikov sin iz Stare Fužine, drva po Loj-zovčevi riži iz gozdov nad Bohinjskim jezerom. Drva so ga najbrže potegnila s se-
boj v globino, kjer je obležal mrtev. Sim-patičnegt mladeniča je v ponedeljek spremilo do preranega groba njegovih enajst bratov in sester in velika množica okoličanov.
Poleg raznih nezgod se zadnje čase tudi na deželi množijo samomori. Tako nam poročajo iz Tržiča: Na plamm Dovžanki se je v ponedeljek ustrelil finančni paznik N. N., štaci.ioniran na postaji Medvode. Na redni obhodni službi si je prestrige! nit mladega ž-vljenja iz neznanega vzroka. Morda je postal žrtev splošne samomorilne manije, ki nastopa v zadnjem času kar epidemično. Pokojni, ie bil v službi zvest sn vsestransko priljubljen.
Prodajalka teioha
Po ljubljanskih ulicah so se kot prve oznanjevalke pomladi pojavile prodajalke vibovih muck, trobeutic, teioha, zadnji
dnevi so nam pa s solnčtbuj vremenom prinesli tudi že zvončke in kmalu za njimi dobimo s Krima in poLhovgrajskih hribov tudi rožno resje.
Naša Marjanica prinaša cvetice dvakrat na teden v Ljubljano peš prav nz Ustja, ki leži tam za Krimom še dve uri hoda od Iga. Če je vreme prav lepo in so ljudje dobre volje, proda vso svojo zalogo in tedaj se vrača bogata v domače hribe, saj svojim revnim staršem, bratom in sestram prinese- kar 40 Din zaslužka. Toliko seveda le v na boljšem slučaju ker da kar šest leipih šopkov teioha za en dinar.
Majnika meseca, ko bodo zadehtele šmar-mce pod grmovjem, bo pa zaslužila še več. Seveda če bo lepo vreme in bodo ljudje dobre volje.
Mir in vojna v Polšenskih dolomitih
Strahovita nedeljska bitka med Teplanci in Koščanci.
Sava pri Litiji, 14. februarja
Med železniško postajo Savo in Zagorjem se dviga na obeh straneh reke Save precej strmo skalovje, ki spreminja vso savsko sotesko v nekak globok in ozek žleb, kjer si išče Sava svojo pot proti vzhodu.
Skalovje na desnem bregu naredi na redke turiste utis Dolomitov in se razvajeno oko planinca gosti na najkrasnejših slikovitih partijah. Ko bo glas o čudovitih »Polšenskih dolomitih« prodrl med širne plasti nedeljskih turistov, bodo ti novo odkriti kraji pridobili vsaj toliko obiskovalcev in prijateljev, kakor Jih imajo lepe iz-letne točke na levem savskem bregu: Sveta gora. Sveta Planina, Čemšeniški hribi, Mrzlica in drugi.
V Polšenskih gričih so male naselbine;
Pripravlja se največji slager sezije:
V mestu ljubezni in pesmi
Lya Mara in Ben Lyon KINO "LJUBLJANSKI DVOR».
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Začetek ob 30 url
Sreda, 15.: ^Nedeljski oddih*. Premijera,
Premijerski abonma. Četrtek, 18.: <Idealni soprog. B.
Ljubljanska opera.
Sreda 15.: Zaprto.
Četrtek, 16.: <Ples v maskah*. D.
Mariborsko gledališče
Sreda, 15. ob 8. zvečer: cManon*. B. Kuponi-Četrtek, 16. ob 8. zvečer: <Orlov>. D. Kuponi.
Petindvajsetletni«;« umetniškega delovanja gosp. Julija Betetta se proslavi v ljubljanski operi v soboto, dne 18. t. m. ob pol 8. zvečer. Slavljenec poje ulogo Plunketa, bogatega zakupnika. Poleg njega nastopijo še: ga. Davidova, ga. Medvedova in drugi. Gosp. Banovec poje ulogo Lyonola, gosp. Janko lorda Tristana. Sodnik v Richmondu je gosp. Perko. Opero je naštudiral kapelnik gosp. Neffat, zrežiral pa ravnatelj opere g. Polič. Predprodaja vstopnic za slavnostno predstavo se že vrši pri dnevni blagajni v operi po običajnih opernih cenah. Uprava izrecno pripominja, da za to predstavo ne veljajo nika ki popusti
Ce hočete mladini privoščiti neskaljenega veselja, pošljite jo v soboto, 18. t. m. ob i popoldne v ljubljansko dramo, kjer bo kraljevala na dramskem odru <Snegulčica» ln njeni škratje. Cene za to predstavo so tako nizke, da je tudi najsiromašnejšemu otročičku omogočen vstop v gledališče. Stojišča po 2 Din in 1 Din, sedeži po 4, 6, 8 in 10 Din, lože pa po 40 Din.
Češki igralec v naši drami. V ljubljanski drami gostuje v sredo, dne 22. t. m. gosp. Edvard Kohout, prvak Narodnega divadla v Pragi. Odlični gost igra naslovno ulogo v Shakespeareovi tragediji cHamlet*. Predstava se vrši kot izven predstava ter opozarjamo nanjo vse ljubitelje slovenske drame.
Premijera Cowardove komedije cNedelj-ski oddih* (Weekend) bo danes, v sredo zvečer v ljubljanski drami. Režira prof. Sest, kulise so napravljene po osnutkih scenografa prot Vavpotiča. Predstava je za premijerski abonma.
Sprememba mariborskega gledališkega repertoarja. Ker gospe Mitrovičevi ni mogoče gostovati v sredo, kakor je bilo predvideno, se spremeni repertoar v toliko, da se uprizori v sredo 15. t. m. <Manon* za red B., v četrtek, 16. L m. pa «Orlov* za red D. Abonma torej ostane kakor je bilo najavljeno.
«Manon> na mariborskem odru. V soboto je imela mariborska opera zopet svoj dan. Proizvajanje vedno lepe cManon* je bilo na višku in tako pokazalo sadove neumornega dela gosp. Mitroviča. Manon ge. Bur-jeve je gotovo njena najlepša kreacija; bri-Ijirala je glasovno in igralsko. Vreden drug v petju in v igri ji je bil gosp. Burja. Gosp. Neralič je kot Lexant ponovno pokazal vse svoje vrline. Tudi ostale uloge so bile zadovoljive. Pohvalno je treba omeniti zbor, ki je bil vedno dober.
Starše slovenske mladine opozarjamo na ljubljansko otroško predstavo <Snegulčica in škratje*, ki bo v soboto, dne 18. t m. ob 4. popoldne v ljubljanski drami. Za predstavo veljajo izredno nizke cene od 10 Din navzdol. Lože po 40 Din. Prepričani smo, da s to izredno otroško predstavo marsikomu ustrežemo, ki drugače ne more poslati svojih malčkov v gledališče.
Spored romunskega koncerta pevskega zbora cKontarea • Bomaniei* dne 20. L m v Ljubljani. I. del obsega razne duhovne pesmi, in sicer: Dima: Himna oznanjenja; Schutz: Slava ti, Krist! Finale iz pasijona sv. Matevža. Teodoresco: 7 varijacij na staro nabožno orijentalsko melodijo. Dima: Zelena in svilena zibelka. Neznani avtor: 2 božični pesmi iz XIII. stoletja. Muzicesco: Nabožen koncert. V II. delu prinašajo večinoma tuje avtorje, in sicer: Beethoven: Spo-korna pesem; Moniuszko: Kozak; Mokranjec: Kožar; Rameau; Pesmi na dude; Jora: Stari in Ko je zvoniL III. del pa nam prinaša sa-
me rumunske skladbe, in 6icer: Teodoresco: a) Doina; b) Zeleni list; c) Pastirica in kukavica. Vidu: a) Odmev iz Ardeala; b) Hči Lugojeva (banatski ples). Galinesco: To kar ima ona; Muzicesco: Ples duhovnov; Movila: Batuta (rumunski ples). Zborovodja je ravnatelj Marcel Botez. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Scbnbertove slavnosti na Dunajn. Letos v jeseni se bodo vršile na Dunaju velike Schubertove slavnosti, katero bodo imele oficijelni' značaj. Na slavnostih, ki bodo trajale od 17. do 25. novembra, se bodo vršila predavanja o komponistu in se bodo izvajala njegova dela. V mnogih cerkvah se bo pela Schubertova maša v Es-duru, izvajala , se bodo njegova dela za orkester in posamezne inštrumente. Na sporedu je tudi znana nedo-vršena simfonija v H-molu, več Schuberto-vih kvartetov, kompozicije za klavir in violino in za glasove. Med dirigenti zavzemata prvi mesti Fr. Schalk in vodja berlinskih filharmonikov Furtwangler.
Ogromen deficit Reinhardtove ameriške turneje. Reinhardtova turneja širom Amerike, ki je trajala deset tednov in tri dni, je končala s primanjkljajem 60 tisoč dolarjev. Deficit krije milijonar O. Kahn, ki je turnejo aranžiral. Največji uspeh je imel Rein-hardt na gostovanju z dramo Leva Tolstega <2ivi mrtvec*: lep uspeh je dosedel tudi s Shakespeareovim cSnom kresne noči*. Dalje so se igrala sledeča dela: Dantonova smrt. Periferija, Kovarstvo in ljubezen ter <Jedermann*.
Samo še danes
ob X 5„ % 7„ Vi 8. in H 10. zvečer
Svetovna vojna
Teleion 2730. Kino «Dvor».
Polšnik je največja vas, obdajajo Jo Pre-veg, Kosca, Renke, Tepe m še mnogo dru-
dih, najrazličnejših imen.
Ljudstvo se tu ubija ves teden za kos kruha, v nedeljah se sestanejo v gostilni: možakarji se pomenijo o politiki, davkih in gospodarstvu, fantje o vojaščina, o zaslužku, pijači in dekletih . . .
Tudi v nedeljo je sedela »pri Juvanu« večja družba fantov. Možje so odšli že domov, ženske so bile pri htanijah.
Pisana družba iz okolišknfa vasi se je prav živahno zabavala. Ko so odpeli okroglo domačo, je razdrl Janez Pikelj — »Pod-žambski« imenovan — kakšno kosmato. Janez je prišel nedavno od vojakov in Je še vseh muh poln. Kot odslužen vojak uživa seveda med fantovsko družbo velik ugled in je doslej vedno njegova obveljala. Ren-čani so bili ponosni na svojega, ki je gleda! po Skoplju in Južni Srbiji preko zvezde tam si je namreč prislužil kaplarsko čast.
Pijača je ogrevala čim dalje bolj kn mladih gorjancev ter jim zostrila Jezike, da so se začeli zbadati med seboj. Beseda je dala besedo in v prepiru so bili fantje iz vasi Tepe vrženi pod kap, na cesto... Med njimi ni bilo še nikogar, ki bi že bil odslužil vojaščino, zato so jih ostali še skozi gostilniška okna zmerjali s »teplan-s k itn i smrkavci«.
A Teplanci mso odišli domov. Na po! pota proti Kosci so se skrili v gozd, kjer so se oborožili s poldrug meter dolgimi koli.
Tam so v zasedi čakali Koščane.
Proti večeru so se Koščani, nič hudega sluteč, vračali domov, blizu Dolančeve hiše pa se je zakadila med nje tolpa oboroženih fantinov. Obe vojski sta se strahovito spopadli. Da se Koščani ubranijo zahrbtnega napada, so segli po nože. Bitka in gonja okrog Dolančevega grunta se je vršila precej časa. Da se ni ves spopad še boli žalostno izteke?, velja zasluga samo orožnikoma gg Pelevu tn Tavčarju, ki sta ravno v kritičnem času prešla mimo. Energično sta posegla kot tretja oficijelna stranka med pretepače ter Jih razdvojila.
Nato sta si šele !ahko ogledala ranjence na prostornem bojišču. Gričarja Je nekdo z nožem na hrbtu odpiral. Ranjenca so naložili takoj na voz ter ga odpeljali k litijskemu zdravniku dr. Ukmarju. Tudi Dolančev sin Je dobil precej zevajočo rano na temenu glave. Fanta Je nekdo precej trdo kresnil s težkim kolcem po glavi. Ko se je fant po udarcu zgrudil na tla, mu ie njegov nasprotnik v bojazni, da ne uide, zasadil še nož pod koleno leve noge.
Nad KraJovega iz Tep se Je spravi! eden izmed njegovih nasprotnikov, seveda z nožem v roki. Fant Je uvide!, da je v opasni situaciji, zato Je hote! svojemu nasprotniku izviti nož iz roke, a ga je medtem njegov »priiatelj« že zabodel v zapestje.
Manjše poškodbe so sicer dobili vsi udeleženci domače bitke. O ostri borbi še posebno pričajo razrezani suknjiči, telovniki, hlače in srajce. Nekaterim je nedeljska obleka docela uničena.
Zaradi napada se naibolj pr.tožuje France Leben. On je šel slučajno mimo. Pa so priskočili trije Teplanci, ga podrli na tla, ter ga pričeli pretepati.
Po zaslišanju vročekrvnežev sta orožnika pobrala »orožje«, zadevo pa sta prijavila litijskemu sodišču. Na spopadu ima menda največ zaslug odsluženi vojščak Janez, ki bo zaradi >ega prejel pošteno lekcijo o pojmih vojne in miru v svoji najožji domovini.
Prevoz pošte na zračni liniji Beograd-Zagreb in obratno
Ministrstvo pošte je sklenilo z Društvom za zračni promet d <L v Beogradu pogodbo za prevoz pošte na zračni liniji Beograd-Zagreb in obratno. Po tel pogodbi se bodo prevažale počenši od danes naslednje poštne pošiljke: pisma, dopisnice (odprte in zaprte), poslovni papirji, blagovni vzorci, tiskovine vsake vrste, denarne nakaznice, denarna pisma, vrednostni predmeti in navadni paketi se bodo sprejemali v omejenem številu, in to: vrednostne pošiljke do 100.000 Din in paketi do 10 kg težine z obsegom 50 krat 40 krat 30 cm.
Vse pošte v naši kraljevini bodo sprejemale za zračni promet od danes dalje omenjene pošiljke.
Taksa za prevoz po zraku bo znašala: za pisma do 20 gramov po 1 Din, za dopisnice, odprte po 0.50 Din in za zaprte po 1 Din, za odprte navadne s plačanim odgovorom po 1 Din; za poslovne papirje, blagovne vzorce, tiskovine vsake vrste do 50 gramov po 2 dinarja za denarne nakaznice po 1 Din, za denarna pisma do 20 gramov težine po 1 Din in za vsakih 300 Din po 1 Din ter za vrednostne in navadne pakete do 100 gramov po 0.30 Din in za vsakih 300 Din vrednosti po 1 Din.
Avijoni Društva za zračni promet d. d. bodo odhajali z aerodroma «Beo-grad» vsak dan, razen nedelj, ob 8. uri In iz Zagreba vsak dan. razen nedelj, ob 14. uri. Vožnja bo trajala do 3. tire. Ob slabem vremenu se promet ne bo vržiL
f
Sledeče srečke
kupljeno v Zadružni hranilnici r. s. z a z. Ljubljana, Sv. Petra cesta St 19 oziroma v oglasnem oddelku Jutra v Prešernovi ulici in v Ekspozituri «Jutra» ▼ Šiški kuplje* ne srečke so bile dne 9. t m. izžrebane:
Din 1000.— sta zadeli štev. 99,871 in 97.370. Po Din 300.— so zadele naslednje srečke:
5.724, 15.456, 15.473. 15.484, 53.409, 66.606, 66.659, 66.662, 66.665, 115.624 7.576, 7.599, 7.625. 7.654, 7.656, 7.663. 46.035. 58..210. 58.258. 70.227, 70.287, 72.115, 95.438, 99.860, 120233, 120.267. 97370, 34.652, 34.719, 47.337, 47.367, 60.151, 60.171. 60.183. 84.581. 84.586, 97.456
Pravico do event neobnovljenih srečk za tretji razred imajo oni, ki so jim bile arečke izžrebane. One. ki želijo igranje nadaljevati, naj izžrebane srečke do 3. marca polože v
Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19,
da jim more ta event neobnovljene srečke rezervirati.
Domače vesti
w trpremembe v državni službi. Učitelj petfe »a n. državni gimnaziji v LJubljani Josip Brnobič je premeščen na gimnazijo v Bibačn. Premeščeni sta tudi ačiteiiid Marija Trtnfkova iz Kupšfticev v Cerklje pri Kranja in Danica Kiierle od Sv. Antona v Gaberje pri Novem mestu.
* Jugoslovenski visokošolcf v Nemčiji. Na nemških visokih šolah je v zadnjem poletnem semestru bilo inskribiranih 7181 inozemskih dijakov, med temi 235 Jugoslove-
♦	2andarmerijska podoiicirska šola. Ha
žandarmerijski podofidrski šoli v Kamenid »o se vršili te dni končni izpiti v prisotnosti sekcijskega šefa v ministrstva za notranje zadeve 2tke Laziča m komandanta žan-darmerije generala Tomiča. Šola je imela 303 frekventante, od katerih ie 296 napravilo izpit s povolhtfcn uspehom.
*	Zborovanje učiteljstva meščanskih šol ljubljanske oblasti se ie vršilo včeraj na šentjakobski dekliški meščanski šoli pod predsedstvom ravnatelja g. Hočevarja, ki je podal tudi poročilo o društvenem delovanju od zadnjega zborovanja dalje. Posebno pozorno so številni poslušalci sledili poročilu o beograjskih križevih potih deputad-ie, ki je protestirala proti ukinjeniu vojvodinskih meščanskih šol. Neki načelnik se je prav lepo izrazil, da j« na svojem mestu tele malo časa m da še »ne pozna prilik tam preko, hvaia Bogu«. Res smo lahko veseli velFkopoteznosti, ki Jo opazujemo v Beogradu pri reševanju naših perečih zadev. Največ razumevanja v šolskih zadevah »o našli pri predsedniku KDK g Radiču, ki je deputadji razvil krasen program prosvetne politike. Pomoč je v šolskih vprašanjih obljubil tudž klub SLS. Po predsedstve-nem poročilu je predaval g. Dragan o okraj-ških pri deljenju tn je s svojimi izvajanji žel splošno odobravanje. Nato ie razvil svoj program društveni predsednik g. Dragotin Humek o kongresu meščansko-šolske-ga učiteljstva. Id bo v začetku letošnjih počitnic v Mariboru, kjer se bo ob tej priliki priredila velika razstava Izdelkov vseh meščanskih šol slovenskih oblasti, ki naj bo propagandna razstava za ideje meščanske Šole, katero naš narod še vse premalo pozna in zato premalo ceni. Izvajanja so našla splošno odobravanje; poslušalci. 96 po števila, so se iskreno zahvalil* svojemu ne-amoraemn predsedniku za krasne besede ia mu želi vse najbolje k njegovi petdeset-letnid, katero je oubajal baš te dni. Potem ko so se rešile še razne interne društvene zadeve, so se zborovala razšli zopet na svoja službena mesta s trdnim sklepom, da so pripravljeni doprinesti v namen proga-gandne razstave vse žrtve, ki jih bo društvo od njih zahtevalo.
*	Učiteljsko društvo »Edinstvo« za breži-šfco-sevniški okraj bo zborovalo v soboto, 1-8 t. m. v Brežicah z naslednjim dnevnim redom: I.) Otvoritev. 2.) Zapisnik. 3.) Dopisi. 4.) Poročilo blagajnice. 5.) Poročilo predsednika. 6.) Predavanje tov. E. Kukov-čove o računskem pouku v smislu učenčeve sa modela vnos ti (nadaljevanje). 7.) Slučajnosti. Tovariši! Ker je nrinu!o precej časa od našega zadnjega zborovanja in je to naše zborovanje najbrže predzadnje, zato v soboto vsa' v Brežice. Pričetek ob 10. v osnovni šoli v Brežicah. —■ Predsednik.
*	Učitelji v vojaški službi M južno Srbijo, Iz Sarajeva nam poročajo: Tukajšnja šola za rezervne oficirje je dobila iz ministrstva ukaz, da predloži imena učiteljev, ki bi se poslali v južno Srbijo. Zgodilo se je to takoj. Poveljniki so jih vzeli nekaj iz vsake čete, iz ene celo 12 hi med temi je tudi Ljubljančan Ivo Hribar, ki je služil pred vojno v Dol. Jezeru pri Rakeky. Odšel je v Crveno vodo v ohridskem srezu. Tudi iz drugih vojaških šo! je odš'o v južno Srbijo več učiteljev, skoro sami Srbi, vmes je kak Hrvat in še kak Slovenec. Da napravijo oficirski izpit, bodo pozvani v kratko vojaško službo v počitnicah.
*	Upravno sodišče za Slovenijo s Prek-murjem v Celju razpisuje mesto služitelja-dnsvnicarja s prejemki, ki se določijo dogovorno v okviru čl. 12. uredbe o pogodbenih uradnikih in dnevničarjih (Uradni list« št. 94 od 7. septembra 1927). Prošnje opremljene z vsemi potrebnimi Hstinami in kolkovane s koEkom za 5 Din (priloge Din 2 ja vložiti pri -podpisanem Predsedstvu najkasneje do 29. t m.
*	Na 24. rednem občnem zbora čitalnice v Gradcu je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Ivan Klasinc; podpredsednik catid. med. Lovro Miki; tajnik log. chem.
sta najlaJjj pot, po katerem prihajajo bolezenske klice v naše telo. Pri obolelostih zrla, hrtpavostl in kihanju so zatorej neobhodno potrebne okusne
ANA£OTMSPlE
Vojteh Tratenšek; tajnikov namestnik Rajko VerbiČ; biagamfk Ivan Hren: blagajni kov namestnik Jovo. Despič; knHžničar Josip Mayer; knjižničarjev namestnik Ivam Bajec; revizorja Ferdinand Leske in Oton Homan.
♦	Smrtna kosa. V Ljubljani le umrl po daljšem trpljenju bivši gostilničar in posestnik g. Anton Lenček Pogreb se je vršil včeraj popoldne. — V Hrastniku ie umrl včeraj po kratkem trpljenju lamski paznik v pokoju in posestnik g A'oJzii Štih Pokojnik je bil član vseh naprednih hi kulturnih društev ter zvest pristaš SDS. Pogreb bo jutri ob 15. uri Iz hiše žalosti v Hrastniku št 16. na pokopališče v Trbovliah. — Na Jesenicah je umrl 12. t. m uradnik dr žel. poHcije g. Ivan šnajdar ml. Pokojnik je b ! iz ogledne narodne družine. Kruta mori'ka Jetika mo Je pretrgala nit življenla v najlepši moškj Jobi 38 l«t. — Pokoinikom bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše Iskreno sožaliel
♦	Evrazllstvo hi slovanofllstvo. Znani ruski znanstvenik g. Kiesewetter je predvčerajšnjim v veliki dvorani beograiske nnverze predaval o evraziistvu in slovano-filstvu. Teorija evrazljcev vzbuja mnogo zanimanja ne samo pri Rusih, nego tudi pri nas Jugoslovenih in spoh pri vseh Slovanih Ta teorija le namreč resen poskus, da se dokaže, da le ruski narod aziiatski narod in kot tak tuj vsem ostalim slovanskim narodom. Bil bi velik udarec za sotošno slovansko stvar, ako bi se to Ideino gibanje, kojega branitelH so tudi ugledne osebnosti v znanstvenem svetu, razširilo v vsei Rusiji Kiesewetterjevo predavanje ie bilo posvečeno znanstveni kritiki tega gibanja, Id da je fantastičen nauk in ni v soglasju z znanstvenimi deistvi.
♦	Mesto LJubljana do danes še ni imela adresarja, ki bi odgovartal zahtevam vseh, ki so na njem zainteresirani Adresar. ki bo izšel tekom prihodnjega meseca, pa bo izpolni! vse pogoje popolnega naslovnika ter brezdvomno ustregel zahtevam tako prebivalstva kakor trgovine, obrti in industrije. Adresar mesta Ljubliane in okolice bo razdeljen v glavnem v tri oddelke. V I. delu s j bo nahajal seznam vseh javnih uradov (državnih in privatnih institucij z oddelki in navedbo njihove kompetence. uradnih ur in telefonske številke) Mesto Ljubiiana bo razdeljeno v politična in župniiska okoliša, s seznamom cest in hišnih posestnikov V II. oddelku se bo nahajal v abecednem delu seznam vseh polnoletnih prebiva'cev po stanju dne, ko izide adresar. to je zadnji popis prebivalstva, dopolnien z vsemi izpremembami do zaključka stavlienja. Hi Strokovni del adresarja bo vseboval razdeljene po strokah vse naslove trgovine, obrti in industrije Vse interesente, ki žele katerihkoli natančnejših podatkov, prosimo, da se obrnejo na pisarno »Adresarja«. Kongres ni trg 3-1.. telefon 2970.	355
♦	Belo-modra knjižnica v LJubljani razpisuje natečaj za pripovedni spis. kf ga namerava obiavlti v svojih prihodniih publikacijah. Nagrada znaša 1000 Din. Za sprejeti rokopis plača običaini honorar. Pogoji so nasednji: 1.) Natečaja se moreio udeležiti le slovenske pisateljice 2.) Vsebina je poljubna. Izključeni so mladinski spisi 3.) Rokopis sme obsegati 6 do 8 tiskanih pol.
4.)	Rokopisi se morajo oddati vsaj do 1. septembra 1928. na naslov: »Belo-modra knjižnica«. Ljubljana. Aleksandrova cesta 2. Vsak rokopis mora biti naznačen z geslom.
5.)	Nenagrajeni rokopisi se vrnejo brez obveznosti.	357
♦	Zračni let okoli Male antante. Polet okoli držav Male antante in Poljske bo priredil Aerokltrb češkoslovaške republike s pomočjo domačih aeroklubov in aeroklubov prizadetih dTžav Posamezne vlade so povabljene na sodelovanje pri tekmi Za vsako državo sme startati največ šest pilotov. Za tekmo je določena pot: Praga-Krakov-Varšava - Lwov - Jassy-Bukarešta-Beograd Bratis^va-Praga — dolga 3000 km. Let se bo vršil v letošnjem poletju, dan pa še ni definitivno določen.
*	Danes otvoritev zračnega prometa med Zagrebom in Beogradom. Danes se prične redni potniški zračni promet z novimi modernimi aviioni. Avijoni za naš zračni promet so izdelani v znani tovarni avijonov Potez v Parizu Naročenih »e bilo zaenkrat pet avitonov. ki bodo posredovali piomet med Zagrebom in Beogradom. Pozneje, ko bodo prispeli še ostali naročeni avijoni (okoli dvajset) se bo uvedla še rodna zračna služba med LJubliano, Zagrebom. Sušakom, SpHtom, Sarajevom iti Dubrovnikom ter med važnejšimi mesti Srbije. Vožnja Iz Zagreba v Beograd bo trajala 1 uro 45 minut, dočim traja vožnja z orient-ekspresom približno 9 ar.	"
*	Avstrija položi telefonski kabel do fcjRO-slovenske meje. Kakor poroča k) z Dunaja bo Avstrija, čim bodo končana trgovinska pogajanja z Jugoslavijo, pričela s polaganjem telefonskega kablia do naše državne meje. Ker namerava tudi naša poštna uprava v bližnji bodočnosti realizirati vprašani* telefonskega omrežja s polaganjem jca-
blov bo v dogiednem času naša telefonska zveza z inozemstvom znatno Izbolitana.
♦	Dalmatinski ribiči so osnovali svoje udruženje. V Splitu se je v zadnjih dneb vršila konferenca za ustanovitev ribiškega udruženja v Dalmadji. Izvoljen je bil posebni odbor, ki naj potrebno ukrene, da se osnuje splošno ribiško udruženje za pospeševanje ribištva na naši obali ter za zavarovanje ribičev za primer starosti in onemoglosti. V Dalmaciji je po statističnih po-datkih 13.244 ribičev in 4017 ribiških ladij. Lansko leto so dalmatinski ribiči nalovili nad 4 milijone kilogramov rib v vrednosti 35 milijonov dinarjev.
♦	Poštni sel poneveril 70.000 dhiarjev. Poštni dostavljalec Veljkovič v Zemunu je bil predvčerajšnjim aretiran in izročen državnemu pravdništvu. ker ie poneveril 70.000 Din poštnega denarja na ta način, da denarja gotovim osebam m tvrdkam sploh ni dostavljal. Veljkovič ie bi! nedavno pobegnil, 'sedaj pa ga je policija izsledila v Zemunu, kjer se ie skrival.
♦	Strašna smrt epileptika. V Opačicih v Hercegovini ie že dati časa bolehal na bož-jasti seliak Krsto Balek V zadniem času ie bolezen vedno hujše nastopala. V sredo zvečer je Balek sta! poleg domačega ognjišča Nenadoma ga .ie zgrabi) krč Mož se ie onesvestil in padel- na ogenj Mahoma je bila njegova obleka v plamenu. Ker ni b;io nikogar biizu, da bi mu priskočil na pomoč je nesrečni Balek pretrpel grozne opekline, katerim ie kmalu podlegel.
♦	Knjigarna pogorela. V Skop'hi je prošlo soboto nastal požar v knjigarni Nikifora Preliča, brata nedavno umorjenega Veli-mira Preliča. Ceia knjigarna je pogorela. Škoda znaša nad mliiion dinarjev Kako je požar nastal, ni znano.
♦	Pasthček brani ovce pred volkom. V Hercegovini, kjer vlada še trda zima. se vedno pojavljajo sestradani volkovi, ki napadajo v stajah ovce in drugo drobnico Te dni ie miad pastirček iskal pred mrazom zavetja pod neko pečino. Nenadoma pa se je pojavil volk in napade! ovce. V neposredni bližini se ie nahajal lovec, ki je streljal na volka Krogla pa je žal zadela v nogo pastirčka, ki je hitel ovcam na pomoč. Medtem ko je lovec obvezoval pastirčka, je volk odnesel svoj plen.
Hei?n>y Forten
prde v filmu
Gorje, če ti žena zrase čez glavo
ELITNI KINO MATICA
*	Zanimiva zgodovinska najdba na Jesenicah. Pišejo nam: Da so že v starih časih bivali ljudie na Jesenicah in okolici ali vsaj hodili v te kraje na lov, priča stara sekiTa, katero je našel posestnik gosp. Ivan Haf r.er na Jesenicah pri prekopavanju svojega poleg hiše se nahajajočega vrta. Nanaja'a se ie čez po! metra globoko v ilovnati zem Iji ter je po .mnenju zvedencev stara najmanj od 2500 do 3000 let. Kogar zanima ta najdba si jo lahko ogleda pri zgoraj omenjenem posestniku.
*	CIril-Metodova podružnica v Rtfšah je poslala družbi od prirejene veselice kot ^r-v; obrok 1400 Din za tekoče stroške. Lepa hvala marljivi podružnici!	358
*	Opozarjamo lovce, naj nosiio lovske karte in orožne liste na lovu vedno-pri sebi, ker bodo oblastva po svojih organih to strogo nadzorovala. — Za odbor SLD.
362
*	Dr. Albert Trtnik. bivši okrožni zdravnik v Lukovici pri Domžalah, se ie preselil v Ljubljano, Breg 10-11. nadstr. 363
*	Pri boleznih ledvic, mehuria m velike, ga črevesa Vam o'a:ša prirodna grenčica »Franz-Josef« prebavo in povzroča redno hshko odvajanie prebavljenih snovi Izpričevala bolnic potrlujejo. da ie grenčica »Franz-.Iosef« priporočljiva m'ad">n hi starim Hudem v nadaHnio uporabo. Dob-' se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
h LiuMiane
Udruženje iugoslovenskih Inženjerjev In arhitektov — sekcija Llnbliana vabi na debatni večer, ki se bo vršil v petek 17. t. m. ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. I-II Referfral bo g. dr. inž M. Kasal o obračunskih normah železobetonskih konstrukcij. Vabljeni so člani m vsi. ki se zanimajo
u— Gremlj trgovcev v Ljubljani in za ljubljansko okolico obveščata vse 6voje člane ki zaposlujejo vajem-e. da vrši zaključek I. semestra na gremiialni trgovski šoli danes, dne 15. t. m ter se bndo pri tej priliki razdelila spri?evala. Učni gospodarji naj zahtevajo od vajencev spričevala ua vpogled NaČelstvo
u— Nanadtia smrt uglednega ljubljanske, ga trgovca. Snoči ob 10. ie umrl za pliuč-nioo trgovec na Sv. Petra cesti v Ljubljani g. Ignac 2 a r g i starejši. Zbolel ie v noči od sobote na nedelk) in je torei po treh dneh podlegel zavratni bolezni. Pc'-oinlk je bil v Ljubljani splošno znan trgovec, spoštovan in ugleden mož Blag mu spomin, ža'ujnčim naše iskreno sožalle!
Pustno soboto 18. t. m.
Velika Maskarada Sokola I
«Ob Jadranski Obali» — Tabor
Otroška maškerada Atene v Narodnem domu je privabila še vsako leto polno dvorano občinstva. Segajte pridno po legitimacijah, ki se izdajajo istotam v soboto od 10. do 12 bi 16. do 18. ure. 361 o— Pravljice za deco. Danes, dne 15. t. m. ob 5 uri popoldne pripoveduje pravljice gospa lika VVaschtetova in sicer v beli dvorani Uniona. I. nadstropje, Franči- j škanska ulica 2. —• TKD <Atena». 359 I
Tamburaiko društvo »Krim« bo priredilo v soboto 18. t m. postno veselico « plesom v gostilni Antona Stainerja v Trnovem. Rekordna dekoracija. Priporoča se
— Odbor.	360
u— Drobna policijska kronika. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni polic « naslednji dogodki: 1 tatvina premoga, 1 vlom v izložbo, I oestni napad. 1 prestopek nedostojnega vedenja. 2 poškodbi tuje lastnine, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek nadlegovanja pasantov, 2 prestopka prekoračenja policijske ure. 2 prestopka cestnega polidjskega reda in 1 ogenj v stanovanju. Aretacij je bilo izvršenih 6 in sicer; I zaradi nevarne grožnje, 4 zaradi beračenja in vlačugAnja ter 1 zaradi pretepa v gostilni.
u— Ogenj v stanovanju. V kuhinji zaseb-nice Pranje Vidmarjeve v Rebri 15, so v ponedeljek dopoldne nenadoma pričela tleti pod štedilnikom v zaboju naložena drva. Nastal je precejšen ogenj, ki ga je pa k sreči opazil hišni gospodar ter pogasil. Škode ogenj ni napravil skoro nikake.
o— Tatinski obisk v šupi. Posestnico Marijo Maroltovo v Obnjah 14 so v noči na 12. t. m. posetlli doslei še neizsledeni tatovi, ki glede plena niso bili prav izbirčm. Vdrli so v šupo ter odnesli več lopat rrio-tik. lemež za plug. tri sekice. nekaj delavske obleke in končno za poboljšek še tri kokoši v skupni vrednosti 550 Din.
u_ Vlom v Izložbeno okno. Pred par dnevi ponoči se je spravil neznan tat nad izložbeno omarico trafikanta Antona Ple ška na Sv Petra cesti. Tat ie omarico z lahkoto odpri ter ukradel več različnih razglednic, par ščetk ter nekaj drugih malenkosti v skupni vrednosti okrog 100 Din PleSko ie prijavil, da to ni bila prva tatvina v njegovo izložbeno okno Enako se mu ie zgodilo že pred nekai tedni, ko mu ie tat odnesel za okrog 50 Din raznih stvari.
u— Pretep v Kolodvorski ulici. Martinu K ie prikorakal po blatni cesti od vrhniške strani, korajžen In vesel, čeprav brez pare v žepn. Žejen je bil kakor kraška zemlja, zato ie iskal družbe, meneč, da bo tako lažje prišel do požirka da'matinca. Na Viču je sreča' Karla M. tn oba skupno sta poiskala v Kolodvorski ulici Janeza K. Ta je in.e! res še nekaj par. ko so jih Hiteli zapravit v bližnjo gostilno. Sčasoma so postali tako izbome volje, da so se stepli. Nastal ie tak dirndaj. da so morah' intervenirati stražniki, katerim pa so pretepači pobegnili. Janez spat v bližnje prenočišče. Martin ter Karel pa na Vič pod neki kozolec. Tam so iu zjutraj našli viški stražniki s povsem razbitima obrazoma ter ju odvedli zdravit se v policiteke zapore v mesto.
u— Nezgoda na Ižanski cestL Pekovski pomočnik Loize Tomažin Iz Trnovega ie vozil predvčera:šnjim popoldne z enovprež-n m vozom po Ižanski cesti proti mestu. Nenadoma je pridrvel za njim neznan av^ timob list. ki je vozil tako neprevidno, da je zadel v stranico zadnjega dela voza hi ga odbil, nakar je avto op'azi! še konia in ga močno odrgnil. V usodnem trenotku se je nahaiala na cesti tudi neka ženska, noseča na glavi ierbas. Ženska se ie tako prestra-da le odskočila hi padla v obcestni iarek. Brezobzirnega avtomobilista Je pozneje Izsledil stražnik ter ga legitimiral. Zagovar-lati se bo moral pred sodnikom
u— Kopal šče Tabor pristopno lavnosti vsako sredo in soboto od 8 do 19. ob nedeljah od 8 do 12 Vhod nasproti vojašnice.
Iz Manhora
a— Rekordni dan rešilne postaje. Mariborska prostovoljna rešilna postaja ie Imela v ponedeljek svoi rekordni poslovni dan. Alarmirana ie bila !4krat in 2krat celo za vožnjo v oddaljenejšo okol^o
a— Izprememba posesti. Posestnik Jo-s>p Stuhec |e prodal svojo hišo z vrtom in gospodarskim poslopjem v Puškinovi ul. zasebnici Heleni Dvofakovi za 21*000 Din a— Zasačenl vlomilci Vlomilce, ki so se v zadnjih par tednih udejstvovaii v Maribora, ie policija naglo izsledila »n prijela. Kot vlom-lca v nekdanjo kavarno »Park« sta se razkrinkala dva policiji dobro znana mlada klateža BHa sta prijeta, ko sta prodajala nekatere ukradene predmete Četrtega od udeležencev vloma v pisarno mestnega električnega podletla so pa zaprli takoi. ko se Je vrnil Iz Hrvatske, kamor so se podal. vs; §t,rje s svojim plenom. Po opisu pdicijske okrožnice so orožniki v Zg. Cmureku Izsledil« vlomilca v Cverli-novo trgovino v Gosposki ulici, nekega Loz rška m ciganko Alojziio Grantnerlevo. Vlomilec Lozinšek ie baš 6 dni pred svojim ponovnim z'oč»nom prišel na svobodo h marhoreke Vazn.»r»ce. iz katere Je bil izpuščen zaradi amnesMe.
Iz Celia
e— Občinska seja. Redua plenarna seja celjskega občinskega sveta bo v petek, 17. t. m. ob 17JO uri.
e_ Članski sestanek SDS se bo vršil nocoj (sreda) ob običajni ori. Somišljeniki vabljeni k polnoštevPni udeležbi
e— Smrtna kosa. Od kapi zadet je umrl 13 t m. v 73 letu sta«rosti upokojeni gozdarski nadsvetnik g. Franc Donner. Pokojni se ie rodil v Komornem v češkoslovaški repub'iki. L. 1894. Je prišel kot referent za gozdarstvo k okrajnemu glavarstvu v Celje, kjer je služboval do prevrata. Kot občinski odbornik v nemškem občinskem svetu je Imel med drugim tudi gozdni referat. Rajni le tast g. dr. Walterja Riebla, odvetnika v Celju. Naj v miro počiva!
8— Občni zbor »Edinosti« se Je vršil 12 t. m. v Celjskem domo. Udeležba Je bila prav lepa. Izvoljen Je bil nov odbor, ki bo z novimi močmi nadaljeval započeto delo.
»— Zaključni plesni v en ček Sokolskega društva. Preteklo soboto so priredili Sokol-sko društvo hi častniki garnlzije zaključni plesni venček pod pokroviteljstvom ge. dr. Orožnove hi ge Goričarieve. Potekel Je iz-, redno animirano. V imenu gojencev in gojen se Je zahvalil plesovodji g. Cemetn za trud U lep« uspehe br. starosta dr. Milke
FORMAN
PROTI NAHODU UAfufi je UuCoint
Hrašovec in poročnik Dukič. Hkrati sta mn izročila originalno sliko, delo umet. slikarja Tomeriina iz Zagreba e— Zaradi težke telesne poškodbe se je
moral zagovarjati pred celjskim okrožnim sodiščem 25 letni Franc Pečnik. čevljarski pomočnik iz Koprivnice. V Trbovljah je siu čaino o polnoči naletel na neki pretep v katerega je takoj posegel Njegov nasprotnik se je umaknil ter ga izzival za neko ograjo z gnojnimi vilami Zaradi tega ie obdolženec odtrgal od bližnjega piota lato ter Jo zslučal proti nasprotniku Ta jo ie pobral iu io vrgel zopet nazaj, nakar le obtoženi Pečnik pobral velik kamen ter ea vrgel Iz-zivajočemu naravnost v čeliust tako, da se ie poškodovanec pri priči zgrudil na tla. Obtoženi Pečnik pa ima na vesti še tudi staTe srehe izza časa. ko ie služboval v raznih krajih laškega okraia Ob^oien je na 4 tedne ieče. Zanimivo pri tej obravnavi je bilo to, da se je obtožen- uri neki priliki posluževal pendreka. ter da Je bil obsojen tudi zaradi prestovkov po patentnem zakonu o nošenju orožia.
Iz Kranja
t— Zgradba velike električne centrale. inienjer Oskar Jenko je vložil pri sreskem poglavarstvu načrte za zgradbo nove iu<iro» električne centrale v kokrski doiini Načrti »o bili izgotovljeni že pred 4. ieti, a iih je moral projektant umakniti zaradi oekih koncesijskih zaprek. Sedaj je stop-iia zade« va v nov stadij; »reški poglavar je razpi. sai v četrtek 23 t m prvi sestanek Po na* črtih je tehnična zasnova izrabe vodnih sil zelo interesantna. Izrabljena bo vodna moč potoka Kokre oicd km 20 m 14 jezerske državne ceste. Nekoliko nižje od Heinri* harjeve žage je projektiran betonski jez, ki bo odvajal do 3600 litrov na sekundo
E 3678 m dolgem rovu skozi hrib, okoli terega se vije državna cesta in potok Kokra med Tupalčami tn Gornjo Kokro. Rov z I in pol metra čiste šii ine in 2 me» tra čiste višine, se bo končal pri vasi Logar, nekaj kilometrov nižje od vasi Spod« nja Kokra. Na tem mestu bi stala elektrar. na. Višinska diferenca med jezom in cen. fralo znaša nad 80 m Kapaciteta elektrar* ne bo znašab do 3100 koniskih sil Z reali. zacijo tega načrta bomo dobili največjo hidro»električno centralo na Gorenjskem.
r— Na občnem zbora Rdečega križa je bil Izvoljen naslednji odbor: predsednik sreski poglavar g. Znidaršič, podpredsednik dekan g. A. Kobler, tajnik Šolski sreski rev ferent V. Rus. blagajnica učiteljica l'rban» S'6eva, odborniki- župan C Prrc, zdravnik dr. Gleria. lekarnar F Savnik. ga Boleha* kerjeva in Znidaršičeva, revizorja prof dr. Dolar in dr D. Fajdiga. Društvo priredi v kratkem dan Rdečega križa
r— Za povzdigo živinoreje Sreski veterinar g. Filip Pahor je priredil v Šenčurju poučno predavanje o živinoreji in o bori?! proti živalskim kužnim boleznim. Predava, nj« se je udeležilo okoli 200 posestnikov m gospodinj.
Iz Tržiča
6— Gospodinjski tečaji v okolici Tržiča.
V	Križah bodo v kratkem otvoriii več te. denski gospodinjski tečaj pod vodstvom učiteljice gdč. Line Zupančičeve Podobe® tečaj se vrši že na osnovni šoii v Podbrez» ju, ki ga vodi učiteljica ga. Beškova, ter na meščanski šoli v Tržiču.
i— Sadjarska in vrtnarska podružnica je letos jako živahna. V kratkem prične z de* K pri novi drevesnici nad Lončarjevo ža* ob Mošeniku. Načela je tudi vprašanje semetijsko nadaljevalne šoie v Tržiču za sodni okraj Tržič.
o— Planinska prireditev SPD v obširnih prostorih predilnice je prekrasno uspela. Veliko pozornost so vrf>ujali svetesnski pevd s svojim harmonikarjem, ki je godel kljub svoji visoki starosti neumorno do ra« nega jutra.
č— Sen kresne noči v Tržiču. V nedeljo so vprizorili na Skali v režiji učitelja Ru. dolfa Pečjaka Shakespearejevo komedijo »Sen kresne noči® Doživela je velik uspeli.
V	kratkem jo ponove.
Iz Jesenic
s-— Občni zbor Gasilskega društva. Iz po. ročil društvenih funkcijonarjev posnema, mo, da šteje društvo 58 rednih, 226 podpor, nih ter dva častna člana, da si je nabavilo v preteklem letu novo motorno brizgalno ter da je imelo 262.345 Din motornega pro. meta, in sicer 131.170.30 Din dohodkov ter 131.174.70 Din izdatkov.

Litije
i— Za zboljšanje naših cest. Te dni se je vrfila dražba za nabavo gramoza, ki ga po* trebujejo 3300 m*. Vse ceste vz Litije do Bugcnšperka, Hotiča in Koetrevnice bodo temeljito popravili.
i— Članom SPD. Vsi, ki reflektrrajo na trikratno polovično vožnjo, nai izroče legi. timacije tajniku g učitelju Zupančiču. V Zagorju zbira legitimacije poverjenik g. uči teli Kopriva Letošnji občni zbor litijske podružnice SDP »e bo vršil v koči na Sveti Planini, tn sicer v nedeljo 4. marca.
najboljše, najtrajnejše zato najcenejše I

četrti dan zimskosportne olimpijade v St. Moritzu
Veliko presenečenje v smuške m teku na 50 km. — Švedi zasedejo prva tri mesta pred Norvežani in Finci. — Joško Janša dospe na cilj kot 23. pred Francozi in Japonci — Tekme v hitrem drsanju na 1500 in 10.000 m
sto. Najboljši njihov smučar Pateaso je pri 43. lan izstopil Lep uspeh je dosegel Nemec Wahl, ki je zasedel 10. mesto ter prišel kot prvi Srednjeevropec na cilj. Ta-
St. Moritz, 14. februarja. Danes se je vršila ena najvažnejših prireditev na zimsko-sportni olfmpijadi. namreč smuški tek na 50 km, ki je končal z velik;m presenečenjem. Šved. so namreč zasedli vsa tri prva mesta pred Norvežani in Finci, ki so veljali kot favoriti. Od naših smučarjev se je Joško Janša plasiral na 23. mestu pred Francoza in Japonci v času 5:58.09.
Velik uspeh, ki so ga dosegh Švede, treba deloma pripisati snežnim razmeram ker s,o Švedi uporabili pravilen način za mazanje smuči, deloma pa tudi njihovi zelo lahki obleki Startalo le 41 tekmovalcev, ki so zastopali 15 narodnosti. Pri startu Je bite temperatura še zimska, ko so pa prvi tekmovalci prevozKii 20 km, se je temperatura dvignila na 20 stopinj nad ničlo, vsled česar so bili tekmovalci popolnoma premočeni Ta nenadni dvig temperature je vlival seveda tudi na sneg, ki je postal popolnoma iužen. Švedi gotovo pri normalnih snežnih razmerah ne bi bili dosegli tako ugodnega rezultata.
Rezultati so b'li naslednji: 1. Heldung (Švedska) 4:52:27, 2. Johr.son (Švedska) 5:05.30, 3. Anderson (Švedska) 5:05:46. 4 Pjelbotn (Norveška) 5:14:22, 5. Oilehege (Norveška) 5:17-58. 6. T Lapalakien (Finska) 5:18:33 sedem desetink, 7. StrSm (Švedska) 5:21:54, 8- Toea (Norveška) 5:27:30. 9 N Lapalairien (Finska) 5:30:09. 10. Wahl (Nemčija) 5:34:02. 11. Nemetv (Češkoslovaška) 5:35:46. 12 Bauer (Nem-č?ia) 5:36:21, 13 Kretoorski (Poljska) 5:37:55. 14 Denth (Češkoslovaška) 5:37:36. 15. Bussmaim (Švica) 5:38:49.
Kakor že omenjeno, se je na% Joško Janša plasiral v času 5-58-09 na 23 mesto pred Francozi in Japonci Zelo so razočarali Ja: ponci, od katerih se je mnogo pričakovalo. Njihovi zastopniki sc zasedli 25. m 26. me-
Razpis tekem za prehodni pokal LNP
1.	LNP razpiše vsako leto prijateljske tekme za prehodni pokal LNP, in '.cer z namenom, da ustvari svojim klubom nove možnosti tekmovanja in razvoja ter da gmotno okrepi podsavez. •
2.	Pokal postane trajno lastnina kluba, ki zmaga v pokalnih tekmah tri leta zapo* red ali petkrat prekinjeno. Do tega časa ostane pokal začasno v posesti vsakokrat* nega zmagovalca. Mesec dni pred početkom novih tekem se mora izročiti pokal pedsa« vezu, do predaje pa odgovarja zanj odbor dofienega kluba. V slučaju razdružitve ali razpeta kluba, ki se nahaja začasno v po« sesti pokala, ter v slučaju, da začasni po» sestniik pokala preneha biti član LNP., se mora vrniti pokal podsavezu. Dosedanji zmagovalci: I. 1925. ISSK Maribor, L 1926. in 1927. SK Ilirija.
3.	Za pokal so obvezani tekmovati vsi v podsavezu včlanjeni klubi s svojim I m o* štvom. V tehtnih slučajih more dopustiti u. o. LNP. izjeme. Ako se kak klub samo« lastno odtegne tekmovanju ali rz katere* gakoli razloga samolastno med tekmo od« stopi, zgubi tekmo ter izpade iz nadaljnjega tekmovanja, razen tega zgubi pravico ude* !ežbe v pokalnem tekmovanju za prihodnje leto ter odgovarja za vso škodo, ki nasta* ne vsled njegovega postopanja.
4.	Tekmuje se po cup=sfstemu, t. j. vsak klub. ki tekmo zgubi, izpade iz nadaljnjega tekmovanja. Za tekmovanje so veljavna pravila in pravilniki JNS«a, v kolikor ne vsebuje sam razpis posebnih določil. Zre« banje terminov in protivnrkov ter določi« lev igrišča izvede posl cdbor LNP. Fina« 3e se vrši vedrm v sedežu podsaveza Sod« nike delegira ZNS sekciia Ljubljana. Gle* de polnih stroškov in prehrane izven svoie« s'?, sedeža rjfrajočib klubov veljaio določila LNP za prvenstvene tekme Vsaka tekma traja 2 krat 45 minut, v slučaju neodločenega Tzida se podaljša tekma za 2 krat 15 minut. Ako ostane rezultat tudi nato ne« odločen cMoči zmagovalca žreb. ki ga iz« vrši sodnik doti ene tekme v prisotnosti obeh moštev in event. funkcijonarjev pod« saveza in obeh klubov.
5.	V tekmah za prehodni pokal LNP imajo pravico nas trma ni a vsi igralci, ki so
službenem glasilu LNP verificirani za prs venstvene ali prijateljske tekme in sicer neglede na to, ali imajo pravico takojšnje« ga nastopanja z ozirom na morebitni pre* hod iz kluba v klub ali ne. Nastopati ne smeio neverificirani igralci ter igralci, ki imaio zabrano igre. Zamen 'ava igralcev med tekmo ni dopustna. — LNP.
Razpis iekn.v v smnških skokih za dr* Savno prvenstvo JZSS, tehnični odbor razpisuje tem potom tekmo v smuških sko« ldh za državno prvenstvo. Tekma se vrši dne 26. t. m. na skakalnici v Doviem.Moj« strani Pričstek točno ob 11. uri Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku JZSSa. Tek« movati smejo vsi v savezu verificirani smu«
koj po startu se je pričela ostra borba med Švedi, Norvežani in Finci. Že pri 10. km so zaostali Norvežani, Finci pa so se držali skupaj s švedi do 25 km. Šele tukaj so prevzeli Švedi vodstvo ter so ga obdržali do konca. Od 41 tekmovalcev, ki so start ali. je prišlo 30 na dij, 11 pa jih Je odstopilo
Objavljeni rezultati še niso definitjvm, ker je Juryia izjavila, da mora preiskati §e nekatere incidente, ki so se dogodili aa orogi.	!*)' I
Tekme v hitrem drsanja.
Danes so se nadaljevale tudi tekme v hitrem drsanju, čtfih rezultati so nasledki:
ISftO m: 1. Tbmberg (Finska) 2:21.1. 2. Fvensen (Norveška) 2:21.9 3 Ballangrud (Norveška) 2:22 6. 4. Larsen (Norveška) 2:25.6, 5. Murffv (Amerika) 2-25 9, 6 Bia-las (Amerika) 2-26.3. 7 Joffes (Amerika) 2:36 7, 8 Farre! (Amerika) 2:26.8. 9 Anderson (Švedska) 2:27-5 10.. EfttrOs (Madžarska) 2:27 9. 11. TuTOfut 2:28 2.
10.000 m: Teki na 10.000 m so bili zaradi tega. ker je nenadoma nastalo iužno vreme ln se le sne* zmehčal. Drekinlenl ln se bodo morali vsi ponoviti Dane« so do«eg'i naiboljše re^rita+e Joffes (Amerika) 18 36.5 Evenson (Norveška) 19:36.6. Palaček (Avstrija) 20:09 6
Umetno drsanje gos<podov.
Kljub slabemu vremenu se ie pričeJo umetno drsanje na ledu Po neofjdjelnih informacijah sp borita v obveznem drsanju za prvo mesto Šved OrafstTčm in Dunajčan
inž. Bficki
Za danes določene hockey tekme so bile
odsrodene na jutri.
čarji Tekmuje vsak prijavljenec na lastno odgovornost. — Prijavnina 10 Din za ose« bo. Prijave sprejema do 24 t. m. tajnik smuško tehničnega odbora Fr. Kopriva, Ljubljana, palača Trboveljske premogokop« ne družbe. Prijave brez prijavnine neve« Ijavne. Na kasneje došle prijave se ne bo oziralo. — V slučaju neugivdnib snežnih razmer se tekma preloži v Kranjsko goro.
Razpis smuških tečajev za izvežbanejj še smučarfe JZSS priredi pod vodstvom trenerja inž T Hanssena v Kranjski gori spodaj navedena smuška tečaja za izvežba« nejše smučarje, ki se žele v smuški tehni» ki spopolniti, in sicer: prvi tečaj od 22. do 26 t m., prijavnina 100 Din za osebo, dru« g1 tečaj od 27 t m. do 4. marca, prijavni« na 150 Din za osebo Prijaviti se 9mejo vsi smučarji, ki so člani v savezu včlanje* nih klubov oz društev Prijavnina gre v korist olimpijskega fonda Prijave za prvi tečaj do 18. t. m in za drugi tečaj do 24. t m sprejemajo pismeno: tajnik tehnične* ga odbora Fr Kopriva, palača TPD., ust* mene ter informacije v trgovini Goreč, Ljubljana, palača Ljubljanske Kreditne banke. Prijave brez prijavnine so neveljav* ne. Dijaki, ki se izkažejo z dijaško legi* ttmacijo, plačajo polovico zgoraj navede* nih prijavnin
Nogometne tekme za prehodni pokal LNP LNP. namerava otvoriti v nedeljo 19 t. m. pomladansko nogometno sezono v Ljubljani s štirimi izločilnimi tekmami za podsavezni pokal Na igrišču ASK Primor* ja nastopita dvojici Primorie : Panonija ter Slavi ia : Slovan, na igrišču SK Ilirije pa Svoboda : Reka in Jadran : Krakovo. SK Iliri ia nosežt v letošnie pokalne tekme šele prihodnjo nedeljo, v II. kolu, ter do« bi za nasipi otnika zmagovalca v tekmi Ja* dran .- Krakovo.
Službene objave LNP Iz seje uprav« nega odbora z dne 3. t m. se objavlja do« datno v «Jutru» z dne 10. t m izpuščeni sklep- G. Romana Oberlintnerja se razreši funkcije poverjenika LNP*a v Trbovljah; oba trboveljska kluba se pozivata, da se odslej v vseh zadevah obračata neposred* no na LNP. — Seja poslovnega odbora se vrši danes, v sredo, ob 21 30 v kavami «Ev« *ropa». Na sejo še vabi tajnik SK Slovana v zadevi spora s celovškim Rapidom —
ASK Primorje (nog sekcija) Danes sje vrši ob 20 uri v dvorani Kmetijske družbe (II nadstr.) na Turjaškem trgu se« stanek vseh nogometašev s predavanjem gosp dr Bajiča Po predavanju razgovor o bodočem delu. Sestanek ie za vse nogo« metaše strogo obvezen. — Načelnik.
SK Jadran Danes od 15. dalje trening na igrišču.
ŽSK Hermes. Seja u. o. se vrši danes ob 20 pri Kmetu. — Tajnik.
SK Ilirija (nog. sekcija) Danes ob 18.15 trening skupine IT. v Kolizeju Jutri, v če* trtek ob 1815 v klubovi sobi v kavami Evropa važen sestanek I. in II. skupine združen s predavanjem Točna in polno« številna udeležba strogo obvezna. —• Na* čelnik.
Vremensko porosrlo
Meteorološki »»oii » MtiMjarti 14. februarja 1928.
Višina narometrs 108.8 m
Kraj
Čas
opazovanja
a
o h.
«e SO
&
c.
6 o
f*
"S >
Smer verra in brzins v metrih
3 -g i
V
o
10 o 10 8 9
Liubliana . .	r.-t	6	NE 4
Maribor ...	?52	6	62	NW 6
Zagreb ....	S '54'3	H	4	NW 6
Beograd ...	'7650	4	5/	SE 1
Saraievo ...	'576	5	5*	NE 2
Skopi ie .... _i 5^-6	^	94	mirno
Dubrovnik . .	6	7	4i	mirno
Split ....	7. 758 9	8 |	-.4	E 1 Praha ... i
Solnce vzhaja ob 7.4, zahaja ob 17.26, luna vzhaja ob 1-31, zahaja ob 10-52. Naivišia temperatura danes ® Ljuhliani 143 C, najnižja 3.6 G
Dunajska vremenska napoved sa sredo: Nestanovitno vreme bo trajalo dalje, v gorah
viharji in nevarnost plazov.
Tržaška vremenska napoved za sredo: Vlažni zapadni vetrovi, nebo izpremenljivo, nekoliko megle; temperatura od 5 do 10 stopinj. Morje mirno.
Padavine
Vrsta
v ms; 4o 1 nrt
lllllllllllllllll
Neverjetna jemoč pri britju
Namažite si obraz z Nivea. cremo, uporabljajte milo iele po preteku dveh minut, nakar pričnite z britjem in prepričali se boste, da dosežete s soupo« rabo Nivea*cremc večji uspeh kot sicer, kajti občutljiva in razpokam kož« Vas ne bo več
Nivea-crema.
iiiiiiiiiiiiiiiii
■ i
Šah
Turnir v Berlinu
V sedn.em kolu berlinskega šahovskega turnirja je Tartakover remiziral z Niem« covičem, Rčti z Johneriem. Samisch z Ahu. esorn in Steiner s Kocnom Partije Schlage Bogoljubov, Brinckmann.Leonhardl in Hol* ling»Stoltz so bile prekinjene. — Senzacija osme runde je b-iJ poraz Bogoljubova po Stelnerju. Samisch je zmagal nad Kochom, partije Tarta*Brinckmann, R6ti»Leonhardt, HelImg*Johner in Ahue&sStoItz so se kon. čale remis, partija Schlage*Niemcovič pa je bila prekinjena v izravnani poziciji — Stanje po osmem kolu: Niemoovič 5 in poi (1). Johner 5. Bogoljubov in Rdti 4 in pol (1). Samisch, HJIing. Tartakover m Ahues 4 (1). Steiner 3 in poi (1). Brinckmann hj Stoltz 2 fn pol (1), Koch 2 (1) in Leon« hardt 1 in pol (2).
Članstvu Sokolske župe Ljubljana in sckolskim prijateljem
Poročila bratske sokolske župe v Mostaru o tragičnem položa u našega naroda v Hercegovini in Črni gori so taKo žalostna in obupna, da bi bil vsak zamujen trenutek ne opravičijo greh, če ne l>j ^pomnili svojega članstva in svojih prijateljev, da je dozorel čas. ko moramo z dejanji pokazati, da nam bratstvo nj zunanji blesk, ampak globoka nerazrušlMva. vso skupno radost in bol vsebujoča osnova naše organizacije, da je Sokol Sokolu brat.
Legendarno junaški rod ki je upalil 1. 1875 v Nevesinju prvo puško v vstaji proti dušmaninu, ki je I 1912 sprožil prvj top v balkanski vojni in ki je l. 1914. napravil prvi korak v grandijoz-netn pohodu do svobode jugoslovenskih plemen, je danes na tem, da vsled pomanjkanja najenostavnejših potrebščin dobesedno strada ter umira in da ga preganja iz malodarne, pa vendar samo njeirove skalnate grude v neznano tujino nepremag'jiv element — beda in	Kn hiša gori n< gre sta vi'a ti
vprašanj; gšsi. kdor moreš in pomagaj, da se zrr-anjša zlo!
Izvršujoč naročilo sa veznega stare-šinstva da priskočimo svojim bratom in sestram in njihovim rodbinam takoj na pomoč prosi podpisano starešinstvo vse svoie članstvo in vse sokolske pri-•ateljp na teritoriju cele 1'ubljanske župe. da z izdatnimi in hitrimi prispevki: podpre to pomožno akciio. Koruzo, nakupijeno iz nabranih darov, pošljemo na sokolsko župo v Moctaru. ki jo bo pod upravo svoiega staroste brata Čeda Millča na'pravičnejše razdelila med članstvo, naraščaj Sn deco svoje župe.
Bratje in sestre! Prijatelii! Dvakrat da. kdor hitro da! Ne oklevajte ter pošHite takoj svoj dar na naslov: So-kolska žuoa LluMlana. Pomožna akcija. Mestna hranilnica.
Zdravo! Starešinstvo Sokolske ?nne Ljubljana. N. Marolt. starosta. St Flegar, tajnik.
Onn^i
VRHNIKA. V soboto 18 t m. bo priredil Sokol maškerado v »Mantovi«. K ob'Ini udp!e*bi vab' odbor	356
BLFD V nedeljo se ie vršil občm zbor SDS ob prav lepem obisku članov, kakor fcudi pristašev drusnh strank Po predavanju dr Rameta je otvoril z dr de Oleria. sedanji župan in pred«edn;k krajevne or-gani7ac?ie r^dni ob?n? zb^r Teme1i>to n^m je obrazložn" proračunski načrt ki bo občini mnoeo koristil Un^mo da bc s tem proračunom občma 'zholiRala svoje finance: zlasti načrt o zv'*5>r'u «ezijskp takse, ki so jo doslei tuici plačevali v minimalnem znesku bo znatno samral gmotni po-ložai občine K besedi se ie oiglas'1 bnrš; dolgoletni ?un?n g Kenda Z ostrimi be-sed?mi je obsodil novo ustanov1jeno stranko. ki so io osnovali nekateri malknn+entj Obžaloval je dejstvo da le celo neka' na-predniakov nasedlo tet stranki ker brez teh bi Psta ne dobila tobko (4) odbornikov. Ven-dar upa da so ti že uvideli svojo zmoto ter da bo stranka fako hitro izeinila. kakor ie orišla Ta stranka je hrumela oro- ! ti proračunu in zvišanju tsk« d^siravno le ! cdo ni(w sorodna stranka SI S odobravala ta načrt m glasovala z vebko več:no za zvišarrie taks Tu ne enre za niV^ko novo obremenitev domačih noses^nlc-sv. nego samo obremenitev Iast"iVov hotelov rii jezerskem oasu. ti oa nikakor ne bodo v sezoni zaradi trar dinariev višle takse ora-zn;. On po«drav1ja ta no\'i načrt, ker le v temi vidi delno zv^anjp rbx dob^dVo-v Občina ima predvidenih rnnoeo izdatkov za napravo cest in noti za s.t>rehr>de v nkolico B'eda. k? so v lako slsbem stanbi aH pa j še doslej kot oreootrebne niti 'zpeljane niso bile ?e'eč strank, sami kakor tud' novemu županu ob"'1 itsneha v kfvrlst obč'ne le z Kenda zaHit^i1 svoja »zvalanfa. ki so žela siolnSro odehr^vsnl? Nato so se vr?He volitve n ovega ndbors drvela eno te W vnov'f tevoPen docedamU nrp<jc»>.flnlk dr. de 0'eria m rtov rar^rjen odJjor Ker se nihče m osrissii k sb^^inostjm, je pred- I sednik zaključil zborovanje.	'
Gospodarstvo
Veliko inozemsko posojilo in interesi našega gospodarstva
V	posojilu, ki ga je finančni minister na-5elno sklenil s skupino angleških in ameriških bank, se v naši javnosti in v političnih krogih mnogo razpravlja. Naravno je, da se naša javnost zelo zanima za to vprašanje. Saj gre za ogromno vsoto BO milijonov funtov, kar odgovarja skoro 14 milijardam Din. Pomisliti moramo, >ia bodo samo obresti od te vsote znašale letno okrog 4 milijone fnntoT •li 1100 milijonov Din. kar predstavlja okrog 70 % vseh neposrednih davkov.
Ce bi se ta denar porabil za produktivne investicije, to je za investicije, ki se same obrestujejo in amortizirajo, potem naše gospodarstvo s tem ne bi bilo tangirano. Vse drugače pa je stvar, če se denar porabi za neproduktivne investicije ali pa za take investicije, ki 6e bodo šele po preteku desetletij same obrestovale in amortizirale. Če bomo n. pr. fz posojila gradili železnice, ki so že v najprej deficitne ali pa luksuzne stavbe, potem bodo morali davkoplačevalci nositi obresti in amortizacijo posojila. Taka pa je, žal, večina investicij, ki jih namerava financirati vlada iz tega posojila.
V	predpogodbi, ki jo je sklenil finančni minister, je sicer predvidena kontrola posojilodajalcev srlede porabe posoiila in glede programa javnih del. vendar moramo priponi niti. da je slična kontrola glede jadranske žfleznice prodvidena tudi v pogodbi za Blai-rovo posojilo: navzlic lemu pa ie naša vlada nedavno sklenila graditi jadransko železnico preko Kosovega polja in Črne gore na Rotor, ki bo gotovo deficitna in ne bo moela nositi nikakih obresti za investirani kapital, še manj pa stroške za amortizacijo. Sicer bi take Investicije koristile razvoju tamošnje-pa gospodarstva. IstočaRno pa bi hudo obremenjevale naš državni proračun Ker pa odpade največji del davčne obremenitve na prefanske kraje, bi se večina tega novega bremena odvalila na le ookrajjne, dočim bi od investicij imeli koristi oredvsem !e oni kraji, kjer bi se izvajale te investicije. Sli-čen je položaj glede cest ki se fmajo iz tega posojila graditi predvsem v iužnejših delih naše države, ki bodo deležni vseh koristi, dočim bi Slovenija še dalje plačevala 22 do 24 % vsega davka na poslovni promet, ki ga hoče finančni minister zastaviti to posojilo in bi s tem prispevala v istem razmerju k obratovanju in amortizaciji posojila.
Priznavamo, da mora naša država za izvedbo trotovih investicij najeM sredstva v inozemstvu. Zahtevati pa moramo, da se iz tega posojila vršijo le take 'nvesticije, ki bodo, vsaj v doglednem času, mogle same nositi breme obresti tn amortizacije. V tem leži za naše gosnodarstvo glavni problem novega posojila. Nepravilna poraba tega posojila more za naše gospodarstvo postati uso-depolnejša kakor pa n. pr. visoka obrestna mera ali pa drugi težki pogoji, o katerih se danes razpravlja v javnosti.
Najetje inozemskega posojila v tako ogrora ni višini (že prva transa od 12 milijonov funtov predstavlja letno breme za obresti in cmortizacijo v višini okrog 280 milijonov Din), je izredno dalekosežen korak v naši finančni politiki, zato je potrebna velika opreznost, predvsem pa točna kalkulacija.
= Modema ureditev beograjskega savskega pristanišča na račun reparacij. Pogajanja
med našim prometnim ministrstvom in nemškimi tvornicami glede nabave strojev in materijala za ureditev beograjskega savskega pristanišča so bila nedavno zaključena. Gre za nabavko v vrednosti 1.7 milijona mark ali 23 milijonov Din. Naročilo je bilo že predloženo reparacijski komisiji v Parizu v odobrenje. Računa se, da bodo tozadevna dela v pristanišču pričela že v maju.
Bnrni oheni shor Delniške družbe ea eksploatacijo drv v Zagrebu. V soboto se je ob veliki udeležbi delničarjev ponovno vršil občni zbor Delniške družbe za eksploatacijo drv v Zagrebu. Kakor znano, je bil 11. januarja t. 1. občni zbor preložen, ker so bile izvršene neke nepravilnosti glede deponiranja delnic. Ne ponovnem občnem zborn se je nojaviia močna opozicija manjšine, ki je kritizirala delo uprave in zahtevala neke ugodnosti za male delničarje. Po večurni, mestoma zelo burni debati je prišlo do glasovanja glede prve točite dnevnega reda, pri katerem se je izkazalo, da ima opozicija le okrog 11.000 glasov, večina pa okrog 11^.000 Opozicija se je nato umirila ter je razprava o ostalih točkah potekla hitreje. Sprejeti so bili predlogi direkcije in izvoljena nova direkcija Generalnemu ravnatelju gosp. Vlad Prem rovu je bila za njegovo uspešno delo pri sanaciji družbe izrečena zahvala.
=r Nasad o vanje carinskih dohodkov v ja-nnarjn. V januarju so carinski dohodki občutneje nazadovali, iz česar je sklepati, da je nazadoval naš uvoz. Slcupaj so v tem mesecu znašali carinski dohodki (v oklepajih razlika napram odgovarjajočim dohodkom v pret. proračunskem letu) 113.1 milijona Din (— 8.1), napram 137.3 (— 5.8) v decembru, 154.4 (-f 12.8) v novembru, 171.8 (-f- 8.4) v oktobru. 178 (+ 11.9) v septembru. 150.5 (-+ 10.4) v avgustu. 114.9 (— 16) v juliju, 109.3 (- 15.5) v juniju, 126.4 (— 12.6) v maju in 139.9 (— 24.8) v aprilu. V prvih 10 mesecih tekočega proračunskega leta so znašali skupni carinski dohodki 1393.6 milijona Din. drčim ie bilo v proračunu predvideni*1 1407.2 miliiona Din.
= Znatno povečanje nemškega izvoza gramofonskih plošč. Navzlic naglemu razvoju radija, ki hudo konkurira gramofonu, je nem ška gramofonska industrija v preteklem letu znatno povečala svojo produkcijo Izvozila je 7.1 milijona gramofonskih plošč v vrednosti 9.8 milijona mark napram 4.3 milijona plošč v vrednosti 5.9 milijona Din v letu 1926. Zanimivo je, da sta poleg Nizozemske, ki je uvozila 750.000 plošč, najboljša odjemalca nemških gramofonskih plošč Kitajska, ki je uvozila 600.000 plošč, in Rumunija, ki je uvozila 507.000 plošč.
— Prvenstvo Anglije v svetovni trgovini t gotovimi tabrikati. Splošno je razširjeno mnenje, da ie Amerika po vojni odvzela Angliji njeno prvenstvo v svetovni trgovini. Kakor pa nam dokazuje <Ekonomist> (London), temu ni tako, V svetovnem izvozu industrijskih proizvodov ima Anglija 5e vedno vodstvo Ameriški skupni izvoz sicer prekaša izvoz Anglije, to pa zaradi močnega izvoza sirovin. Izvoz gotovih fabrikatov je L 1913 v Angliji znašal 398 milijonov funtov, 1. 1925 pa 589 milijonov funtov, dočim j je v Zedinjenih državah 1. 1918. znašal it- 1
voz gotovih fabrikatov 159 milijonov funtov, L 1925. pa 857 milijonov funtov. Sicer se . je tudi ameriški izvoz fabrikatov znatno dvignil, vendar je povečanje angleškega izvoza fabrikatov tako veliko, da zagotavlja Angliji za dolgo dobo prednost Primanjkljaj v izvozu L 1926., ki ga je povzročil dolgotrajni Štrajk, je bil po večini v L 1027. izenačen.
14 februarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično živahen. Tečaji so se več ali manj stabilizirali ter ni bilo zabeležiti bistvenih sprememb. Narodn banka je v glavnem krik vso potrebo, edino v devizi na Trst je bilo blago privatno. Med efekti je bila Ljubljanska kreditna zaključena po 135.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Škoda dalje popustila. Promptno blago se je nudilo po 436 (včeraj 444 — 447), trgovala pa se je za februar po 428 — 484 ln za marc po 437. Investicijsko je bilo zaključeno po 88. Med bančnimi papirji ni bilo sprememb. Narodna banka je dalje čvrsta t^r no-tira 5850 — 6000 Med industrijskimi vrednotami notira Trboveljska 580 — 542.5, Vevče pa 60 popustile na 135. Dalje so bili zaključki v Dubrovački po 425 in v šečerani po 560.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.92, Berlin 13.565 - 13.595 (13.58), Bruselj 0 _ 7.9285. Budimpešta 0 — 9.9508, Curih 1093.5 do 1096.5 (1095), Dunaj 8.0025 - 8.0325 (8.0175) London 277.13 - 277.93 (277 53), Newyork 56.8 - 57 (56.9), Pariz 0 — 223.76, Praga 168.4 - 169.2 (168.8). Trst 300.50 — 302.50 (301.50).
Zagreb. Amsterdam '12.S9 _ 22.95, Dunaj 8.0025 - 8.0525, Berlin 13.565 _ 13.595, Budimpešta 9.9858 — 9.9628, Milan 3f*).6o do 302.65, London 277.13 - 277.93, Newyork 56.8 - 57, Newyo.-k kabel 56.9 — 57.1. Praga 168.4 - 169 2, Curih 1093.5 — 1096.5.
Trst. Beojrrad 33.1 — 334, Dunaj 263.25 do 269.25. Praga 55.9 — 56.2, Pariz 74.1 - 74.4, London 91.94 - 92.14, Newyork 1S.83 do 18.89. Curih 3625 — 364.5; dinarjf 33.1 do 33.6.
Cnrih Beograd 9.1325. Berlin 12897. New-york 519.95, Pariz 20.4*5. Milan 27 54. Praga 15.41, Budimpešta 90.83. Bukarešta 3.20. Sofija 3.7525, Varšava 58.325, Dunaj 73.20.'
Efekti
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 135 (135), Kreditni zavod 160 — 0, Praštediona 875 — 0, Strojne 0—70. Vevče 140 — 0. Ruše 265 — 280, Stavbna 56—0, šešir 125 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 0 — 436, kasa 436 — 438, za februar 433.5 do 436, za marc 433 — 437, za december 450 do 460. investicijsko 88.5 — 90, agrarne 54.5 do 55; bančne: Eskomptna 52 — 53, Poli o 18.5 — 19, Kreditna 90 — 93, Ripo 65 do 66, Jtisto 96.25 — ^6.5, Ljoubljanska kreditna 1% - 136, Praštediona 875 — 880, Narodna 5850 — 6000, Zemaljska Sarajevo 142 — 0; industrijske: Drava 0 — 575, Dubrovačka 425 — 430, Sede rana Osijek 545 do 550. Osiječka lievaoniea 155 — 165, »Gut-mann -220—235, Sla vek s 105—135, Slavonija 11 - 11.50, Trbovlje 530 — 542.5, Union 235 — 260, Tvornica vagonov 32 — 35, Vevče 135 - 137, Danica 142 _ 0.
Beograd. Vojna škoda 438 — 438.5, za februar 432 — 434, za marc 435 — 437, investicijsko 88.5 — 89.25, agrarne 54.5 — 55.
Blagovna tržišča
Z nfirnberškega hmeljskega tržišča. Na niirnberškem hmeljskem tržišču je pretekli teden znašal dovoz 50 bal, prodanih pa je bilo 150 bal. Povpraševanje je le za kakovostni hmelj dobre barve. V splošnem je razpoloženje slabo. Tudi v tranzitnem prometu se je trgoval predvsem le dobri, svet-lobarvni jugoslovenski hmelj, dočim za slabše blago ni povpraševanja. Cene so tudi v tranzitnem prometu tlačene. Jugoslovenski hmelj se je kupoval po 50—160 mark tranzit za 50 kg (1360—41.40 Din za kg). Prvovrstni hallertauski hmelj notira 240 — 300 mark (65.20 — 81.50 Din za kg).
S tržišča jajc. Cene so v naši državi še vedno previsoke, tako da ne moremo konkurirati na inozemskih tržiščih. Za naše blago se v švici plača ISO—180 švicarskih frankov za 1440 komadov, v Italiji 600—700 lir in v Nemčiji okrog 140 mark.
Ljubljanska blagovna borza (14 t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer: 2 vagona remelj-nov, smreka, jelka, ostrorobih, monte, 3 do 5 m dolž-, deb. 48/68, 53/73, 58/78. 98/98, fco vagon meja po 530 in 1 vagon bukovih parjenih piohov, ostrorobih, paralelnih, oče-Ijenih, 27 in 38 mm, 50 in 60 mm, od 2 m naprej, I., II., fco vagon naklad, postaja po 950. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 % slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, za februar po 385 — 387.5, slavonska po 375 do 377.5; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška. za februar po 287.5, za marc po 292.5, za april po 297.5, za maj po 302.5; moka: baška <0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 525 — 530.
Kovosadska blagovna borza (14 t m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 337.5 do 347.5; baška, 77/78 kg, 2 % 332.5 — 342.5; banatska, 8/79 kg, 2 % 330 — 340, gorme-banatska. 78/79 kg, 2 % 327.5—337.5; ?rem-ska, 77/78 kg, 2 % 337.5 — 347.5 (promet 4 vag.). Turščica: baška in banašk? stara 245 — 255; baška nova 237 K — 247.5; za marc - april 247.5 — 257.5, za april - maj 250 — 260 (promet 24 vagonov). Moka: baška <0g> in <0gg> 475 — 485; baška <2» 455 — 465; baška «5> 435 — 445; baška c6> 370 — 380 (promet 4 vag.). Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 210 — 220; slavonski 200 — 210 (promet 4 vag.).
Dnnajska borza za kmetijske proizvode (13. t. m.) Navzlic živahnosti na sosednih borzah je bila tendenca na dunajski -borzi izredno mirna. Promet je bil minimalen. Zanimivo je, da je bila neka partija plavajoče jugoslovenske pšenice zopet dirigirana nazaj v Jugoslavijo, odnosno da je bila zopet odkupljena na jugoslovenski račun. Zanimanje je predvsem za turščico. Promptno blago se je plačevalo po 151 — 1.52 Kč. Uradno notirajo vključno blagovnoppometni davek brez carine: pšenica; domača 39 — 40. madžarska (81'83 kg) 45 — 45.5; rž: march-fekiska 40 - 40.5; turščica: 82.5 - S3; oves: domači 38.75 — 34.25, madžarski 34.5 - 35.
in sveta
Lord Asquith (s soprogo)
bivši ministrski predsednik Velike Britanije, čigar zdravstveno stanje ie po zadnjih poročilih brezupno. Včeraj zjutraj ob dveh izdani bulletin pravi, da bolnik mirno spi in da je še vedno v nezavesti.
Atlantični ekspres „R 100"
Angleška Airship Qurantee Compa« ny gradi z mrzlično naglico ogromno zračno ladjo »R 100« in obenem izde« luje podrobne načrte organizacije osebnega ter poštnega zračnega pro« meta z Ameriko. Ravnatelj te družbe kapetan Burney pravi, da se na tihem bije gigantski boj med Airship Quran« tee Company in nemškimi tvornicami zeppelinov v Friedrichshafnu; od nje« govega poteka je odvisno, dali bodo uvedli zračni promet med Evropo in Ameriko Angleži ali Nemci.
Zračno ladjo »R 100« gradi omenje« na angleška družba za angleško zrako« plovno ministrstvo, toda v pogodbi z njim si je pridržala pravico, da lahko zračno ladjo spet odkupi v lastno upo* rabo, in sicer za pol milijona funtov žterlingov. Potrebni denar namerava pridobiti družba na ta način, da bo ustanovila novo samostojno podjetje za prekooceanski zračni promet z glav* nico 7 milijonov funtov. S tem denar« jem bi prvič odkupili zrakoplov »R 100«. a poleg tega bi zgradili še štiri podobne zračne ladje, ki bi istotako plule med Evropo in Združenimi dr« žavami oziroma Kanado. S petimi zračnimi ladjami bi se dalo vzdrževati že tako pogoste prekooceanske zveze, da bi bilo za nekaj let zadoščeno vsem potrebam.
Pred par dnevi se je ravnatelj Bur« ney mudil v Združenih državah in v Kanadi, kjer je s tamkajšnjimi finanč« riiki, ki se zanimajo za projekt, uredil vprašanje zračnih pristanišč. Zrako« plovne lope za »R 100« bodo zgrajene do začetka julija, in sicer v Cardingto« nu na Angleškem ter v Newyorku in Montrealu v Združenih državah od« nosno v Kanadi. Dotlej pa bo zgrajena že tudi zračna ladja, ki bo takoj začela 8 poskusnimi poleti. Po predpisih an« gleškega zrakoplovnega ministrstva bi se poskusni poleti vlekli cele tri me« sece. Toda z ozirom na nevarno nem« ško konkurenco, ki kani prehiteti an« gleške načrte, jih bodo omejili na 14 dni. Tedaj je pričakovati, da se bo za« čel reden zračni poštni in osebni pro« met z Ameriko, najkasneje meseca av« gusta t. 1.; to je dva meseca pred vzle« tom nemškega konkurenta »L. Z. 127«. »R 100« vsebuje 139.000 m" nosilnega lina in je opremljena s šestimi olls«Royce motorji po 700 k. s. V ka« binah bo prostora za 100 potnikov. Največja hitrost zračne ladje je prora« čunana na 130 km na uro, običajno pa bo plula le s 120 km na uro. Vožnja iz Evrope v Ameriko bo trajala okroglo 48 ur, obratno pa le 38 ur, to pa vsied tega. ker vejejo nad Atlantikom v pre« težni meri zapadni vetrovi, ki le v vzhodni smeri znatno ovirajo. Za tež« jo pot iz Evrope v Ameriko imajo v vidiku dve progi. Prva bi šla čez No« vo Fundlandijo, druga pa bolj južno,
g1
čez Azore in Bermude. Krajša je se* verna proga, a vodila bi čez kraje jako nevarnimi vremenskimi prilikami, zato je resnejše računati z južno progo.
Določene so tudi že voznime na zrač* ni ladji. Enkratna vožnja v kabini štirimi posteljami bo veljala 80 funtov, t. j. okroglo 22.000 Din; v kabini dvema posteljama 100 funtov; v po« sebni kabini z eno posteljo pa 120 funtov za osebo. Za pisma, ld bodo šla z zračno pošto, se bo doplačalo 6 pencev za 40 g, za pakete pa 2 šilinga za vsak funt teže.
Polet za stavo
Londonski letalec Bert Hinkler je sta vil, da prekosi hitrostni rekord, ki sta ga dosegla I. 1919. letalca Ross Smith in Keith Smith s poletom v Avstralijo.
Takrat sta potrebovala 28 dni. Hinkler pa je sklenil z Lloydovo zavarovalno družbo pogodbo, da mu bo dala za vsak dan, ki ga bo pridobil proti rekordu Smithov, dvakrat večjo vsoto v funtih, nego bi jo dobil za en dan več poleta. Če doseže Hinkler Avstralijo v 27 dneh, prejme n. pr. 1 funt, za 26 dni 2 funta, za 25 dni 4 funte itd. On sam je sveto prepričan, da bo rabil za polet kvečjemu 17 dni. Zastavil je pri zavarovalni družbi 150 funtov in se je dvignil v zrak. Po zadnjih poročilih je že prispel v Rim in se je napotil od tam dalje. Na Angleškem vzbuja ta polet veliko zanimanja in tudi mnogo drugih stav.
Chamberlain kot filmski cenzor
V	Londonu so izdelali film, ki predstavlja tragedijo junaške angleške bolničarke miss Cavellove, katero so Nemci ustrelili med svetovno vojno. K cenzurni predstavi je lastnik filma povabil tudi zunanjega ministra Chamberlaina. Minister pa je vabilo odklonil, češ da ni oportuno predstavljati na platnu žalostno zgodbo, ki pripada že zgodovini. Poleg tega bi izhajalo iz časopisnih poročil, da so neki prizori zmožni vzbujati sovražnostne nagone, ki jih zlasti v tem trenutku ni pametno obujati.
Zaročenka v izložbi
V	nekem genoveškem kinematografu so predstavljali sicer dober film, ki se je odigraval v 16. stoletju v Benetkah, a je imel to smolo, da ga ie prihajalo gledat le malo ljudi. Tedaj si je izmislilo podjetje svojevrstno reklamo. Najelo je mično dekle, jo preobleklo v kostum junakinje v filmu in jo postavilo v izložbeno okno neke trgovine kot živo vabilo za poset kinematografa. Ljudi se
je seveda kar trlo pred tistim oknom. Tedaj si je utrl mlad človek pot skozi množico, planil v trgovino, prijel živo lutko za roko in jo od vedel proč. Bil je nje zaročenec in ji ni dovolil, da bi se na takšen način razkazovala ljudem. Toda pol ure nato se je pojavila v oknu nova živa modelka filmske junakinje, na las podobna prejšnji — samo kakšnih dvajset let starejša. Bila je mati dekletova, ki ji je postalo žal zaradi honorarja in se je šla razstaviti namesto hčere.
Tunney predava literaturo
Ameriška univerza v New Havenu je dobila novega profesorja, ki ni nihče drugi kakor — sloviti boksar Genne Tunney. Mož se je očividno naveličal boksanja m se je ponudil univerzi za predavatelja o Shakespeareu. Univerza ga je sprejela. Tunney, ki je bil še nedavno mojster v surovi umetnosti, je s tem postal «profesor» za slovstvo.
Pravijo, da mu je postala zlasti po zadnjem matchu z Dempseyem lepa knjiga velika prijateljica. Kaj pa da bo postopal s Shakespeareom mnogo ob-zimejše kakor s svojim rivalom v boksu. To je tudi povsem razumljivo, kajti Dempsey in drugi boksarji so še živi. Shakespeare pa je mrtev in mu ne more nihče zmanjšati slave.
Gospa Baldwinova,
soproga angleškega mmistrskega predsed* nika zapušča parlament po otvoritveni seji z nagovorom angleškega kralja.
Kje se čuti waleški princ doma?
V Birmingliamu se je vršil vsako-etni banket zveze zlatarjev in draguljarjev, ki se ga je udeležil tudi angleški prestolonaslednik. Med drugimi se je oglasil tudi on k napitnici in je dejal:
»Draguljarska in zlatarska industrija se ponašata kot ena najstarejših obrti. Pravijo, da je v civilizaciji nakit šel pred obleko. Ne bi rad dejal, da se je v človeških možganih ideja uhanov porodila pred idejo hlač. Toda opazil sem iz starih izkopin, da je bilo izdelovanje ženskega nakita eno izmed prvih del predzgodovinskih rokodelcev. Nekaj več pa lahko povem o moški modi, ker v tej stroki se čutim doma. Ali je že pomislil kdo izmed navzočih gospodov, čemu nosimo možje k večerni obleki trdo srajco, nekakšen oklop? Pravili so mi, da so nosili moški pred kakšnimi sto leti mehke srajce. Toda ko so izumili pralne valje, so prejemali srajce s stlačenimi ali zdrobljenimi gumbi nazaj. Takrat so se domislili, da bi opremili srajce s prostimi gumbi; ker pa ti na mehki srajci niso
Ante Opetnik:
Maškarada
Kakor električna iskra jo je prešinilo nekaj mehkega in toplega — obenem pa je bilo trdo in hladno in kakor svinec težko.
Mirko je pisal, da pride!
Vsa njena duša je govorila, njene ustne so šepetale: »Pride, pride« . . .
Izpolnila se bo njena želja, goreča in toliko časa prikrivana. Nocoj ga bo po dolgem času spet videla, njega, ki je hrepenela po njem z vsakim živcem, z vso dušo. Zaman ga je skušala pozabiti, zaman si je dokazovala, da se vara, zaman si je dopovedovala, da ji je le slučajni znanec, nič več in nič manj. V tihi noči so se pred njo razkošatili spomini, podnevi stokrat zavrženi, stokrat pokopani . . .
... Bela hiša ob široki, tam za hribom se izgubljajoči cesti. Zadaj, kamor ni več seglo oko trudnega potnika, vrt, ves lesketajoč se v žarkih jesenskega solnca. Tu je spoznala njega, nemirnega sina širokih cesta.
Tam na klopi, za jazminovim grmom, ji je govoril kakor še nihče ne preje ne pozneje. Tam ji je odkril svet, ki ga dotlej ni poznala, ni razumela. Nečesa neizmerno sladkega in lepega je bila polna njena duša, ko mu je omamljena od poljubov slonela v naročju . . . Tedaj je spoznala tesnobo življenja v vsej slad-
kosti, a obenem tudi v vsej grenkosti.
In potem je prišlo, česar ji on ni mogel, ni hotel odpustiti.
Zahotelo se ji je, da bi poizkusila nad njim svojo moč: videti ga pri svojih nogah v izbruhu strasti, bednega in ponižanega; pokazati se mu visoko nad njim, hladna in nedosegljiva, biti od njega ljubljena in sovražena hkrati — in, kadar bi v svojem obupu pričel sklepati račune življenja, skloniti se k njemu ter se vreči z njim v vrtinec . . .
Toda prišlo je drugače.
Brez tožbe, z zasmehom na ustnicah se je poslovil, glas mu ni trepetal, samo kovinasto trd in hladen je bil, ko ji je rekel: »Bodi srečna.«
Potem je odšel ln ji ni nikoli več pisal, nikoli več ni iskal njene bližine.
Ali nocoj pride. »Mora priti!« je ponavljala, »preveč lepega je bilo med nama, da bi me mogel pozabiti.«
Nocoj, nocoj . . .
Godba je zaigrala. — Po bajno razsvetljeni dvorani je šumelo kakor v čebelnjaku. Vse se je premikalo, vse po-drhtevalo. Charleston — charleston... To prekipevanje in valovanje akordov, ki razbiča živce do blaznosti, pali želje in razžiga domišljijo!
Kakor mladost zavriska po dvorani in že pojema, kakor dete milo prosi, komaj slišno toži in zopet vstaja više. više in že zahteva, veleva in zopet pada...
Se enkrat je preletela z očmi vso dvorano. V prsih jo je stisnilo: zakaj ni prišel? Tako lepo si je vse zamislila, čisto blizu mu bo, govorila bo z njim, plesala z njim, ves večer bo samo njegova in on zopet ves večer samo njen. A zdaj ni prišel; zakaj ne? ... Sto odgovorov je našla in za vsakega spet sto vprašanj.
Končano! Zanjo ni bilo več godbe, ne pisanih množic mask, posrečenih in ne-posrečenih, ničesar več ni videla, ničesar več slišala. Vso je objela ena sama misel, ena sama želja: domov, domov..
Pri izhodu jo je ustavil bajaco v kričeče rdečem kostumu z odurno spače-no, režečo se krinko. Do mozga jo je zazebel dotik njegovih rok; tako smešen, grozen in oduren ji je biL S studom se mu je iztrgala in zbežala . . .
DrugI dan je dobila pismo. Pisal ji je Mirko.
». . . Moral sem se odzvati Tvojemu vabilu. Razumeš? Sila spomina je bila — njej se nisem mogel ustavljati! Videl sem Te, čisto blizu sem Ti bil in vendar daleč, življenja prepad je bil med nama . . .
Se Ii še spominjaš rdečega bajaca? Vsa si vzdrgetala od studa in prezira, ko Te je prijel za roko. Pahnila si ga od sebe, ubogo pokveko — pahnila si mene, v kostumu mojega življenja ...«
Danes zadnjikrat!
Vsa publika, ki je doslej videla velefilm
„OB ZORI"
je navdušena in govori z občudovanjem o tem delu. Izredno čustvena godba na» šega pomnoženega orkestra povečuje velikanski vtis filma. Publika je globoko
ganjena.
Naša želja je Ie, da si vsakdo v Ljubljani ogleda to najlepše filmsko delo, ki je
bilo odlikovano s prvo svetovno nagrado. Imen Sudermann, Murnau, O' Brien, Gaynor
ne bo nihče več pozabil. Zato oglejte si še danes ta film in nabavite takoj vstopnice. Predstave danes ob: 4, K 6, 9.
Telefon 2124	ELITNI KINO MATICA
stali trdno, so dajali naši predniki srajce škrobati, s čimer so priredili vsemu moškemu rodu veliko zla.«
Prinčevim izvajanjem so se navzoči gromko smejali
Boj proti spolnim boleznim na Angleškem
Mestni svet v Edinburghu pripravlja posebno predlogo, s katero bo zahteval, naj mu da parlament proste roke za prisilno zdravljenje spolno bolnih oseb. Besedilo te predloge še ni objavljeno, vendar poročajo, da hoče edin-burški mestni svet doseči predvsem tri stvari Prvič, da bi imel vsak uradni zdravnik pravico spraviti v prisilno zdravljenje vsako osebo, o kateri bi sumil, da je spolno bolna; drugič, da bi se isto zgodilo z osebami, ki so se sicer zdravile, a so zdravljenje prekinile; tretjič, da bi se isto zgodilo tudi z bolnimi otroki, ki jih starši zanemarjajo. Te zahteve so formulirane po praksi, ki jo izvajajo v Kanadi. Na Angleškem pa bodo težko uspele, ker se jih branijo — ženske. Te se namreč bojijo, da bi ne dovedle do zopetne uvedbe policijske kontrole nad prostitutkami, ki so jo odpravili 1. 1876. Na Angleškem so delovali proti spolnim boleznim dozdaj z besedo in tiskom in s posebnimi brezplačnimi klinikami, ki se jih je poslužil lahko vsak bolnik, če se mu je hotelo.

mimmm


Bombe iz avijonov uničujejo oklopnjače
Bombardement iz letala na veliko ameriško križarko «Alabuma».
X Moskva in Ljeningrad. Statistika o stanju prebivalstva v Moskvi 1. jan. t. 1. izkazuje 2,142.000 duš, v Ljeningradu pa 1,676.800. Moskva je narasla v prošletn letu za 112.400 ljudi, Ljeningrad za 58.200 oseb.
X Umor jezuitskega patra. Španskega je« zuita in tajnika zunanjih misijonov Perene« sa so našli v njegovem uradu v Parizu z razbito lobanjo. Baje policija že pozna mo» rilca in gre za politični zločin.
X Trockij rta cilju. Iz Frunsa (prej Piš* peka) v Kirgiški stepi poročajo, da je tja« kaj prispel Trockij s svojo družino. Volzil se je v posebnem spalnem vozu. Občinstvo je bilo presenečeno nad ogromno množino njegove prtljage in nad komfortom, ki ga je obdajal.
Finec Thunberg
eden najresnejših drsalcev na zimski olinw pijadi v St Moritzu.
nstron sranic
Delo milice
Deto za atalijanstvo je na Krasu po velikem delu ravno delo milice. »Drugorodec«, ki vstopi v milko, doživlja še dandanes velike težave med tistim delom prebivalstva, ki živi še v starih predsodkih. Še pred kratkim se je človek s pristopom k fašizmu vzpostavil zasmehu, če ue že naravnost dejanskim napadom in nasiljem. Bil je bccj, v katerem Je bilo i ranjenih i mrtvih, preden se je utrdila milica ter si pridobila spoštovanje in naklonjenost večine prebivalstva, ki ju uživa danes. Tudi predvojački tečaji, ki jih vodi milica, izkazujejo kar najboljši obisk.
»Piccolo« pravi tako in trdi, da Je tako sodelovanje »drugorodcev« v fašistični milici pač silno bridka stvar za ljubljanske nacijonalistične kroge, ker pač ni mogoče govoriti o iredentizmu, če se stotine in stotine »neodrešencev* vpisuje prostovoljno v fašizem in milico. In prav »Jutro« da je bilo pred kratkim silno razburjeno zaradi •tega in v resnih skrbeh, ka jbo v nekaterih letih s slovanskimi postojankami na Krasu, Če pojde stvar tako dalje.
Hujskači pač izgubljajo tla vedno bolj in bolj. Poleg asimilanjske sile višje italijanske omike deluje pač na primitivno kraško prebivalstvo tudi še nova sila, faSizeni. Z ničimer se ni kupovalo, z ničimer vabilo, pa vendar samo prihaja k fašizmu. Pogostoma se vidijo na Krasu slavoloki in vziikakajoče množice v vaseh, okrašenih z zastavami, in slovenske godbe, ki igra* italijanske himne. V sebi čutijo nekaj, kar jih nagiba k fašizmu, neko privlačno moč, ki jih oddaljuje vedno bolj cxl njihovih nekdanjih organizacij in od propovednikov iluzij, katerim nc verjamejo več
»Picoolo« zatrdi končno, da ni nikakega terorja in da se ne more govoriti o terorju. Postavlja pač dosledno resnico na glavo, kajti vsakdo ve, da sloni fašizem v Julijski Krajini na skrajnem terorju.
p— Davčno izterjevalnico v Idriji Je prevzel goriški »Mont«. Baje pride v njegove reke tudi idrijska mestna posojilnica.
p— V Gočah pri Vipavi so dobiti vinogradnik! pozive, da morajo plačati zastali vinski davek iz 'eta 1923. Takega davka Je v občini okoli 60.0O0 lir. Kako bodo plačali, ko letošnjega vina še niso skoro nič prodali in ko še tekočih davkov ne morejo redno odštevati!
p— Predavanja o italijanski kulturi se bodo vršila letošnjo spomlad v Pragi. Med predavatelji Je naznanjen tudi vseučiliški profesor Gen-tiie, ki Je izdal šolsko reformo, po kateri se je šola med Julijskimi Slovenci poitalijančila!
p— Goriški »Gospodarski List«, ki ga izdaja »Zadružna zveza«, bo prenehal izhajati. InženjeT Rustja je že odložil uredništvo.
p— V Sežani le bilo na trgu 579 glav živine. Cene za govedo, konje in prašiče so že dalje časa enake. Kupčija Je dobra.
p— Iz Sežane je došlo ia tržaško politič« no oblast doslej 70 prošenj tamošnjih mi« ličarjev, da se njihovi priimki temeljito po« italijančijo. To bo komičnih prizorov, bo se bodo srečavali kraški fantje pa se ne bodo spominjali, kako se <rkIioe» sedaj ta ali oni.
J. Man, Sisaft M. tirv.
priporo&a kot itir> Itdelo ▼alnioa troje najboljše tam bnrice r«eb mt. Ceniki na razpolago	184-•
i<<w<mmm<<<m<<m
g)©QOQ®Q
Klavirje
harmonije na obroke in posodo »Tetovno najboljie: 8teinway. HOIzpI. BOten-dorfer, FOreter Sting) original ete dobite le v veliki zalogi in izberi ftro-kornjaka in bivSeg* u&itelja •Glasbene Matice«
ALFONZ BREZNIK
LJubljana, Mestni tre It. S
(polee masjMrata) 25882
oooooee
Rabljeni in novi pisalni stroji najboljših znamk po najnižjih cenah
ANT. RUD. LEGAT & Co. Maribor,
Slovenska ulica 7
Telefon 100
t trgoista srtdiSiu Beograda
oddamo hišo
pripravno za hotel, s 50 sobami in drugimi pritiklinami, kupcu, ki bi bil voljan hišo v to svrho opremiti in sicer pravočasno, da bi posestnik lahko izvedel potrebno instalacijo na lastne ali pa skupne stroške. Lastnik bi se eventuelno udeležil tudi kfct družabnik. Ponudbe na JU-GOSLOVENSKO RUDOLF MOSSE A. D. Beograd, Tera-zije 25 pod <RENTABILNO>.

l^nnnnnnnnnnn'^f^^''M"" "irw~innrffTrinnrii iinmn rm
Naročila, uu u/» dopu*, UčcrU* jt, tnalih* oglasov, jo, poslah, na, OgLas/u^otl, daUk Jutra,' Lubljajub. Pr^iriLova+.TtL št. Zfgi		V s t, pristojbin.* vpada* liobtMJn,* &aročilotn,,Jv~ otr s» oglasu «e prvobčuo. t.tkovru, račun, po/bn- Ira, tul/uc* fyublja/U2.,sl rtfji
JLalL oglasi, ki, jluiijo u posr*dLovabv» tn, JoctjaL tatuh*,, <Lop<soxran^a ul, oglasu trgourkj^a, alt, rva, ruznum*, obcuvstoavsaka b*s*da> čopar -f/aj r*Jda*uuuga, vLačaja,. vsaka bajuLasDin, manjši zn*sak Vin, 5'-. Pristojbina, za, šifro Vin, nanj K vusth. Vin, tov Vristojbi/uv za, šifro J)U, 5V		

Za svilene klobuke in slamnike
•iam>be id moške y pre-oblikanje pu najnovejši modi se vijudno priporoča gtemberger Re«. Dunajska
cesta 9.
4377
Gornjih delov
izdelovanje ter	popravila
vseh vrst čevljev	sprejema
St Peternel. Sv	Petra c.
it 6	3979
Pletilja
sprejme delo na dom. — Stroji 8/50 ui 6/95 Ideal. — Ponudbe na naslov: M. Maznik. stroj- pletilja. Kaki.	4692
Agilue zastopnike
»a prodajo r&tne Štete in
drugih državnih srečk na ©h:oke. želi pod ugodnimi provizij, pogoji denarni zavod. — Ponudbe na poštni preda! 56. Maribor. 4134
Boljša dama
k! ima prijazen nastop, v <vThir obiska pri v. strank, ra rodajo zelo praktičnega. inštnrment-a, kateri je v vsiki množini neobhodno pott-ben, lahko zasluži na d? d 200—500 Din. Ponudbe je jxt?lati na oglasni od-»Jutra-. t>nd ziia-čko ■tZdravj'	4719

Mladenič
ctar 22 let, ki je odslužil vojake ter bil 2 leti zaposlen samo v pisarni, želi sluibe. Beflektira na kakršnokoli službo pri kakem podjetju, samo da si zasluti skromen honorar. — Ponndbe pod »Skromna plača* sa oglasni oddelek <Jutra>.	4694
Trg. pomočnik
mlad, agilen, zvest in posten, z lepim vedenjem napram strankam, izurjen v trg. z mešanim blagom, želi stalne sluibe. Gre ▼ vsa-ko trgovino v raeetu ali na deželi. Cen:, ponudbe na poštni predaj št. SI, Ormož 4765
Žagovodja
vešč popravljanja, nakupovanja in prodajanja lesa., Seli službe na venecijan-skem ali turbinskem gatru Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* v Celju pod šifro »PoSten in trezen 11».
4723
Pridna kuharica
pošteni ki opravlja tudi droga hBna dela in govori nemško, želi za takoj službo pri boljši rodbini. Naslov: Ana W i n t e r, Pod-sreda.	4656
K*a


Mesarskega vajenca
od [»štenili staršev sprejme takoj Josip Jesih, mesar v Medvodah. 4Ž41
Služinčad
ku!aj,.je, sobarice, natakaric«, hišne itd dobe naj-iaiie službo v Beogradu — ako se ogia-e v birou Ekonomi ia — Beograd. Vasina oiica 11	S183
Službo sluge
dobi takoj tisti, ki pogodi 25.00O Din. Ponudbe pod »Takoj 1928» na oglasni oddelek <.Tutra>.	4770
Sobarico
<tpr<).m'3iD. Naslov v ogla. oddelku <Jutra«.	4600
ttanipulanta
ki .-'i razume tudi v knjigovodstvu, takoj sprejme ta. lesno trgovino Josip
Druškovič. Slovenjgradec.
4722
Gospodično
it bolj Si hiše, 25—SO let 5ta.ro, inteligentno, trgovsko naobraženo — zmožno slovenščine in nemščine ter veščo gospodinjstva, sprejmem za vodstvo trgovine ia gospodinjstva. Katere se udeležijo ali položijo kavcijo. imajo prednost, vendar to ni" pogoj. Ponudbe s poi.isom družinskih razmer in sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Neodvisna dama*.	4728
Dipl. komercijalist
teli samostojno službo ali tudi istočasno
soudeležbo
i večjim kapitalom pri večjem trgovskem ali industr. podjetju Ponudb« na ogl odelfik »Jutra* pod šifro •Diplomiran*.	4136
tiiii tvrdka
»prejme za svoj jugoelov. ura4 v Zagrebu
dipl. strojnega ali elektro - inženjerja
Pogoji: jugosl. državljanstvo, večletna praksa, po možnosti v inozemstvu ali p« v obratu, perfektno znanje srbohrvaščine »Ii sJo-venšoine in nemščine. Obširno. lastnoročno pisane ponudbe s curriculum viate in navedbo referenc, zahtevo plače in najkrajšega roka za nastop službe na ogl. oddelek «Jutra» pod SifTO ♦Trajno m«to št. 1884».
4520
Strojepisko
'začetnico) takoj sprejmemo. — Ponudbe na poštni predal 68, Ljubljana. 4783
Učenko
za strojno pletenje sprejmem takoi na Celovški c. K. 85.	4782
Kroj. pomočnika
izvežbanega za vsako delo sprejmem Pismene ponudbe na naslov: P r e g 1 e * Ruše pri Mariboru.
prvovrstnega sprejme za veliko delo
K» Pučniki
Tavčarjeva ulica 3
Trg. pomočnik
manufa&turfsf — vojaščine prost, z večletno prakso, želi stalnega nameščenja pri kakem večjem podjetja. — Reference na razpolago. — Nastopi takoj ali po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod <Po mo?ttc«ti v LJubljani*.
4734
Prodajalka
izurjena v mešani stroki, želi službe. Vešča nemškega jezika. Nastopi takoj. Nadov v os-lasnem oddelku »Jutra». "	4726
Absolvent
meščanske šolo, vojaščine prost, sprejme vsako službo takoj aii pozneje — Nudi kavcijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra v 4752
Trg. pomočnik
mlad, vojaščine prost, vešč v meSani stroki, želi službo t večji trgovini na deželi ali v mestu. Ponudbe na oglaenJ oddelek »Jutra*, ood »Marljiv tn veeten«.
4724
Slaščičarski mojster
želi službo poslovodje. R. Wistan, Maribor. Kaciin-nerjeva ulica 17. 4787
Šoferska šola
daje pouk in izobrazuje
praktično in teoretično kandidate ta samostojne šoferje Pouk je temeijit in uspeh siguren Kandidate sprejemamo vsak dan Prospekti gratis Natančne informacije v avto Soli Zagreb. Kapto' 15. telefon 11-95	220
Akademik
poučuje vse predmete za nižje razrede srednjih Šol, event. tudi italijanščino. — Naslov v oglasnem oddelku «Jntra».	4761
Učiteljiščnik
daje instrukcije iz vseh predmetov in pripravlja tudi za meščanskošols&e izpite. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Nemščina*.	4740
Razglednice
la šaljivo pošto, 100 kom. po 25 Din dobavlja trgovina M Tičar, Ljubliana.
3349
Nov kino aparat
proda z vso montažo M. Fišer, oficirski dom, štip.
4591
Močan voz
z diro, prodam takoj po ugodni cenL Pojasnila v trgovini Iv. Perdan nasl., Krekov trg 11.	4509
Bencinmotor
dvocilindrski, 4 Vi konjsie sile, pripraven za motorni čoln ali manjši obrat, malo rabljen, ugodno prodam. — Istotako prodam leseno
transmisijo
Ponudbe rta tiskarno Panonija v Murski Soboti. 4469
Za pomladansko saditev
krasne sive in srebrno-modre jelke, ciprese, drevesa za okra« in drevorede: okrogle in rdeče cvetoče akacije, lipe, javor, jesen, divji kostanj, rdeče bukve Ud., različno okrasno grmovje, grmovje za žive meje, plezalke, burus, mahonia, sadno drevje itd v različni velikosti — po zmernih cenah Uprava ve-leposestva Tišina — pošta Rankovci (Prekmurje).
4459
Kompleten zastor
na vreteno, za izložbo, 7 m dolg, kupi A v a, Krekov trg 10.	• 4764
Elektromotor
6.5 PS, za vrtilni tok — 380/220, kompl., z zaginja. Sem kupim. Naslov v ogl. Oddelku »Jutra«. 4755
Stiskalnico
vreteniko, kupim. Ponudbe z mero in ceno na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Takoj 12».	4758
Rabljen stroj
za drobljenje kamenja, majhen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
4720
Tračnice
vagonete, stroje, rabljene in pokvarjene, kakor tudi vse vrste stare kovine kupuje v vsaki količini »Fe-rrometal*, kd, Zagreb, Slovenska uiica 12.	44
Predivo
kupujem po najvišjih dnevnih cenah v večji množini, proti takojšnjemu plačilu. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Predivo*.
4750
Excelsior» Portland cement
viaokovreden
iz splitske tovarne
dobavlja na sklepe in va-gonska naročila
ravnatelj M. Rozman Ljubljana VII.,
Goiiška cesta.	4295
Elektromotor
4 PS, za vrtilni tok, 880,220 kompl., z zaganjačem prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4756
Goerz-Trieder
6 X, prodam Naslov pove orfasni oddelek »Jutra».
4762
Otroški voziček
dobro ohranjen, naprodaj na Ambroževem trgu št. 9 (gostilna).	4778
Starinsko opremo
lepo, iz 16. stoletja, prodam. Na ogled na velesej-i.	4774
Lepe spalnice
iz češnjevega lesa. prodaja mizar Mrhsr, Stanežiče — St. Vid nad Ljubljano.
4736
2 voza
enega novega in enega malo rabljenega ter par težkih komatov proda Jože Žitnik. Ljubljana, Ižanska c. 43.
4746
Starinsko ogledalo
prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jntra». 4745
Lep, siv površnik
sivo oble&o in skoraj nov žaket prodam Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
4788
Univerzalen model
za izdelovanje stopnic iz betona, proda Anton Avsec — Gotna va? pri Novem
me--tu.	4780
Poročnih daril
Lepih, v veliki izbiri in po nickib eenab nndi A Fncbs zlatar * 8elenbnreovl ulici št 6	19
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec. Grosuplje.	261
Najboljši premog
Cebin. Wolfova ulica 1/11 244
Dr. G. Plccoli
lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju to arngib težkofiah želodca ivojo
preizkušeno želodčno tink turo	211
Premog, drva. koks
ta og'}e nndi družb« •Ilirija* Dunajska ee«U 4« pole« Iv Zakotnika) r» Mod 8820	808
Elektromotor
aa 220 voltov ali 90 voltov */, konjske sile, izmena 50. prav malo rabljen, prodam po nizki ceni, ali zamenjam za motor enake vrste na 380 voltov. Ponudbe na tiskarno Panonija, Murska Sobota. 4468
Gostilno in kavarno
s vsem inventarjem, v centra Ljubljane takoj poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1081

Motorno kolo
malo rabljeno. 850 m* — znamke Harley Davidson ali A. J. S. kupim. — Ponudbe na poitni predal 158 — Ljubljana.	4776
«Odol» prazne steklenice
t n p u ) t drogerija Anton Kane »inova. Židovska ul št. 1. 882
Hlode
Dukove la in hrastove od 20 cm naprej k n p a j e v vsaki mnoiini parna žaga V. Scagnettl. Ljubljana
252
Stopnice
polževe (Schnekenstuba), 3 metre visoke, kupi Jani" Gledališka 8.	47:
Pozor!
Kupujem star« moške obleke, čevlje, pohištvo idt. — Plačam bolje kakot drugI. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Alojzij Drame - Ljubljana, Gall'
breije It. 89.
.asovo ne-468G
Smrekove deske
vseh dimenzij, brez jelke, kopim takoj. Ponudbe pod značko »Takojšnje plačilo* na oglasni oddelek »Jutr«» 4651
Srebrne krone
zlatnike in različno zlato kupi F. Čuden, Prešernova ulica 1.	4208
Majolike
starinski porcelan ter redkejšo cinasto posodo, tudi v večjih množinah kupim po zmernih cenah Ponndbe z opisom in ceno pod šifro »Graščak* na ojrlasni oddelek »Jutra*	4793
Cementne vreče
nove, prvovrstne, okoli 800 komadov kupi Anton Avsec, izdelovalec cementnih izdelkov, Gotna vas pri Novem me?tu. 4779
Gradbene načrte
projektiram proti zmernemu honorarju. Poziv za obisk na oglasni oddelek »Jutra* pod »Projektanat*. Istotam tudi naslov.	4768
Parcelo
ca 1000 m1, suho, mi najboljšem kraju Mirja, tik obrtne šole prodam. Vprašanja pod »Parcela 3S» na oglasni oddelek »Jutra*.
4760
Takojšnje
stanovanje
dobi kdor kupi hišo na Ko-deljevem za 90.000 Din do 18 febr. 1928. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
4754
Enodruž. hišica
novozldajis, z obdelanim vrtom naprodaj pod ugodnimi pogoji. Nasjov v ogl. oddelku »Jutra*. 4731
tUHH>van}u
Stanovanje
2—4 sob s pritiklinami, po možnosti s kopalnico in nekaj vrta, želi za april ali maj mirna, boljša stranka, ki plača do 1500 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrai pod šifro »Trgovec 28*.	4670
Stanovanje
2 sob in kuhinje, s pritiklinami oddam samo starejšima zakoncema brez otrok. Valjavčeva ulica 20 — Trnovsko predmestje — Natančnejša pojasnila daje re-stavrater hotela »Slon* J. Mastnak.	4513
25.000 Din
plačam takoj hišnemu lastniku za stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin v mestu, za 3 leta. — Naslov v
oglasnem oddelku »Jutra*.
4347
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje s pritiklinami želi mirna strau-ka z 1 majem, v bližini cestno železnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» po,i »Maj 928*.	4266
Stanovanje 2 sob
s souporabo kopalnice in vrtom na Brinju ob Dunajski ce»§ti odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani. G'edali5ka ulica št. 8.
2132
Stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklin, z elektriko oddam v Šiški, Ateševčeva 36.	4680
Lepo stanovanje
solnčno, oddam boljši stranki brez otrok. Najemnino je plačati pol leta naprej. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4748
Dve sobi
oddam blizu električne postaje na periferiji mesta. V eno lahko postavite štedilnik. Pritiklin« poleg. — Krasna soinčna lega. Cena 500 Din mesečno, nova hiša. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 4758
Separirano sobico
prijazno opremljeno oddam gospodični na Rimski c. 88 — pritličje.	mi
Majhno sobico
sei
iparirano, takoj oddam v Šiški, Aljaževa 3. ---
4783
Majhno stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, event. s kopalnico išče v Ljubljani prijetna stranka za takoj a'i majnik. Ponudbe na Aloma Company, Aleksandrova cesta 2 pod »Plačilo vnaorej za daiišo dobo*.	4792-a
Sobico
zračno tu solnčno ter čeri no opremljeno takoj oddam gospodični Naslov T oglas oddelku »Jutra*	4560
Hišo s pekarno in trg. meš. blaga
prodam z vsem inventarjem in zalogo Trgovina s stanovanjem takoj prosta, a pe&arna pozneje. Najemnina od pekarne velika. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Dobra kupčija*.	4737
Pritlično hišo
visoko, z vrtom, kjer se nahaja istotako tudi mala hišica, prodajn. V hiši je lokal za trgovino ali drugo obrt. komaj 10 minut Ori kolodvora. Cena 00.000 Din. Pojasnila daje Ivan Čebul ar. Zagorie ob Savi 4741
Za avgust
iščem 2 pisarniški sobi v bližini sodišča — Pismene ponndbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Pisarna*
4677
Gostilno
na prometnem kraju, v neposredni bližini Maribora oddam y najem Pripravna todi ta trgovino Najemnina po dogovoru Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Mala najem-nina*.	4718
Trgovino
na prometnem kraju prodam aii oddam v najem. — Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ugodna prilika 20*. 4788
Trg. pomočnik
ozir. poslovodja^ da v najem koncesijo za trgovino, ker gre sam kot poslovodja. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Koncesija*.	4725
O.M.C.
Največje skladišče A VRAM KAJON Sarajevo - Preetolona ilednika Petra allca 26

Opremljeno sobo
z 2 po-steljama, v novi vili na Podrožniku takoj oddam — Soba velika, parketira-na, poseben vhod. elektr. razsvetljava in solnčna lega. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4423
Lepo sobo
s posebnim vbodom in elbk-trično razsvetljavo oddam s 15. febT. 1—2 gospodoma ali gospodičnama z vso oskrbo v Židovski ul. 6/1.
4602
Lepo Sobico
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 15 febr 1—2 gospodoma ali gospodičnama — z vso
oskrbo v židovski ulici 6'I 4602
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje, hrano in vso oekrbo po nizki ceni. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 4775
Opremljeno sobo
s souporabo (prejemnice ia kuhinje oddam sakoneeua brez otrok. Parket, elektrika, krasna lega. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.
4708
Opremljeno sobo
e posebnim vhodom ln elektriko oddam s 15. marcem solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
4789
Čedno sobico
s štedilnikom oddam ravnemu dekletu za 150 Din. Prednost imajo šivilje. — Naslov pove osla«, oddelek »Jutra*.	"	4747
Sobo
s posebnim vhodom želi ves dan odsotna gospodična v bližini kolodvora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kolodvor 1». 4744
Gospodična
želi sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pofl »Takoj ali 1. marec*.	4785
Sobico
s posebnim vhodom, s kurjavo na plin, sraSperčkom ali majhnim štedilnikom želim takoj v bTižini Tabora. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4789
Visokošolca
sprejmem v-popolno oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jetra*.	4790
Sobo za 2 gospoda
oddam z vso oskrbo na Starem trgu 20,1. 4791
Dva dijaka
želita stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Osmožolca*. 4792

16. avgust
Pridi danes, sem tukaj — vse kar ni prav, poravnam . . .1	4778
Popolnoma gladko! In kako dUšiš? Da, moja draga, milo za britje
„PAON"
to povzroči:
1.	omehča brado,
2.	se gosto peni in se ne posuši,
B. prijetno upliva na kožo katera lepo diši po uporabi tega mila,
4. katerega le malo porabiš in ga izdeluje
„DLBir tvorita sapuna d. d.
To milo dobita povsod!
Zafauala.
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega dragega soproga ozir. očeta, brata, strica, svaka in zeta, gospoda
matiie Hama
mesarja in posestnika,
se vsem prav iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena g. podžupanu Jos. Turku, ravnateljstvu Mestne klavnice, Mesarski zadrugi in zastopnikom raznih korporacij korporacij za udeležbo pri pogrebu, darovalcem prelepih vencev in cvetja in dalje vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1928.
Žalujoči ostali.
Resnega znanja
želi ločen gospod z dobrosrčno gospodično. Ponudbe z navedbo starosti in naslova na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »liha sreča 222*. Tajnost zajamčena.	4780
Črno oblečeno damo
z otroci v nedeljo pri Dal-matincu, prosim za sestanek istotam, v sredo ob 3. uri.	4718
Obrtnik - trgovec
32 let star, želi znanja z do 24 let staro simpatično punčko, event. vdovo ali ločenko, ki bi jo event. civilno poročil. — Oenjene dopise event. s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Novo življenje*.
4721
«Zvestoba»
Tisočero poljubov v zahvalo za pismo. Ljnbi te Leon «727
75.000 Din posojila
želi trgovec na deželi na svojo hišo, na prvo mesto, za povečanje svoje zaloge. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Trgovcc 51*.
4751

Violončelo
prodam po zmerni cenj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. ~	4705
Bilo
(Schlagwerk) kompleten — ugodno prodam. * Vprašati vsaki večer v kleti Zvezda 4771
ki krepi in
zdravi želodec,
je edino
R. Vlahov
odlikovan na vseh svetovnih izložbah
Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta.
v	,
= Čuvajte se ponarejanj! = Tvornica ustanovljena leta 1861.
Kratek klavir
kuhinjsko opravo, omaro za led, poceni prodam v Mariboru. Frančiškanska ul. 21 4786
Damsko masko
lepo, posodim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
4772
Francoski Eau de Cologne
«FIeurs d' Amour»
priporočam kot najbolje dišeči, osobito -ia. plese in gledališča. Glavna zaloga parfumerije Oran, Ljubljana, Mestni trg 11. 4729
Molzno kozo
zdravo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
4748
Harcerjev
samo še nekaj pro v poceni naprodaj v Šiški, Medvedova cesta 17 — desno.
4743
Psica
ki sliši na ime »Ali*, biva, srednje velikosti, (Stichel-haarig), se je zatekla. Vrniti jo j« proti nagradi v Marmontovi ulici Stev. 16 (Mirje).	4788

Usnjato aktovko
rujavo, z vasbino: steklenica s suhimi kemikalijami (strupenimi!) in zavojčkom s 8 Skatljicami ie osvetljenih, a še ne razvitih filmov za Pathe-Babv kino-aparat, sem zgubil "v soboto 11. t. m. zvečer. Najditelj dobi dobro nagrado, če odda najdeno v oglas, oddelku cjntra*. 4759
Dolgodlak psiček
Pik, bel. črnorujavo lisast (Maitezar) se je zatekel. — kdor ga dobi ali pove kje je, dobi nagrado v trgovini Berko, Dunajska c.
4763
Sodna dražba
raznega špecerijskega in kolonijalnega blaga, prodajal-niške oprave, pohištva, vozov, konjske opreme itd.
se vrši
v četrtek M is. fetaja 11 oD pol IS. uri
na Rudniku štev. 31 pri Ljubljani
lirez posebnega naznanila.
Mestni pogrebni zavod
Umrl je naš dobri oče, stari oče, tast in stric, gospod
Hlojzij Stih
jamski paznik v pok. in posestaik,
v torek, dne 14. t. m., po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek dne 16. t m., ob a uri popoldne, iz hiše žalosti v Hrastniku št. 16, na pokopališče v Trbovljah.
Hrastnik, dne 14. februarja 1928.
Toni Stih, sin. Pavla poroč. Kraner, Miei poroč. Divjak, Sofija poroc. Nindler, Julka Stih, Justi poro8. Bepič. hčerke, in vsi ostali sorodniki.
Zaae Grey:
56
Železna cesta
Romaa
Sredi te veselosti in te resnobe so ostale Alličine ustnice neme; bledica in rdečica sta se menjavali na njenih licih. Njene misli so bile zbegane, bolestna tesnoba ji je težila srce. Nazadnje sta z Nealom pobegnila izza hrupne mize in sta hitela v kočo, v tisto sobo, ki je bila zjutraj pozorišče njunega svidenja.
Stala sta pri odprtem oknu, držala se za roke in gledala venkaj po tihi dolini. Ščip je sijal z neba in široki pasovi srebrne mesečine so se vrstili s črnimi sencami noči. Bilo je že pozno. Straže so stopale tnimo na svojem obhodu.
Allie o c jc zdrznila in je povzdignila oči k Nealu.
»Obljubi mi, dragi, da se nikoli več ne izneveriš svojemu delu.«
»Da, obljubim ti.«
»Ne glej na to, kar bi se utegnilo zgoditi z menoj. Živa sem zdrava sem, na varnem sem — in tvoja sem. A marsikaj se lahko pripeti — človek nikoli ne ve; saj ni treba, da bi šlo baš za Durada in njegove razbojnike. Vse življenje v tem divjem kraju je tako negotovo, tako polno nevarnosti. Obljubi mi, da ostaneš na svojem mestu, pa naj se zgodi karkoli.«
»Tudi to ti obljubim,« je hripavo rekel Neale. »A tvoje besede me plašijo. Bojiš se nečesa. Ali se ne čutiš varne?«
»Ne, ne, nikakor ne,« se je uprla.
»Usoda ne more biti tako okrutna! Zapodi te misli; vrag naj jih vzame!«
»Da, prestaniva misliti na to ... Ne bila bi zahtevala te obljube Neale — a nocojšnji večer mj je pokazal, kakšne možnosti se ti odpirajo. Tako ponosna sem nate, tako ponosna. Velik mož boš nekega dne.«
»Oh, če si tolikanj ponosna — zakaj me še nisi nagradila za mojo zaslugo?«
»Jaz, kako naj te nagradim?«
Bleda je bila, vsa resna; toda njegov glas je zvenel tiho in radostno, poln globoke strasti.
»Kaj naj storim, ljubi Neale, k'aj morem?... Ničesar nimam tako velikega, da bi se smelo primerjati s tvojim današnjim delom!«
»Dete, ali me ne moreš poljubiti?«
Njena ljubka resnobnost se je izpremenila v smehljaj. »Nu menda — kakor pravi Larry. To je moja pravica. A ti govoriš o nagradah. Vsi moji poljubi so tvoji — toliko poljubov, kolikor je peska na cesti. Toda poljubi niso nagrada.«
«Ne?... Cuj me, dekle. Za vsak tvoj poljub posebej, če bi ga moral zaslužiti; bi s temi svjimi golimi rokami izkopal vso progo; sleherni prag bi položil, vsak žrebelj bi sam zabil —«
»Neale, Neale, ti govoriš kakor majhen deček. Da, nekaj ti je zlezlo v glavo.«
»Seveda, Allie. Tvoj obraz v mesečini.«
Zardela je in sk-rila obraz na njegovih prsih. Molče sta stala
drug ob drugem. Zunaj so "traže enakomerno prestopale v bledem svitu. Nekje na ravnini je rezko in divje tulil kojot*. Veter je tiho
* Prerijski volk.
ječal ob slemenu hiše. Neale se je zdajci stresel, kakor da se budi iz spanja.
»Pozno je, Allie. Treba bo, da si voščiva lahko noč. Blagoslovljen bodi današnji dan. Hvaležen sem zanj iz dna srca. Toda ne pustim te nikamor, dokler ne —«
Njen obraz je vzcvel proti njemu, od meseca bled ko srebro in poln plemenite miline.
Neale je spal v šotoru; ko se je mahoma zbudil, je bil že velik dan. Kovinski zvok mu je udarjal na uho. Nekaj trenutkov ni mogel spoznati tega glasu; ko pa je utihnil, je zdajci spoznal, da je bil rezek signal s trobento. Nato se je vzdignilo razburjeno hrumenje in teptanje vojnikov, ki so nekam tekfll.
Izmotal se je iz odej, nataknil škornje, ogrni! plašč in planli lz šotora. Vse okoli njega se je dvigalo in gibalo po ustanovljenem, premišljenem načrtu. Neale je ustavil enega izmed vojnikov in ga je vprašal, kaj se godi.
»Rdečekožci, da bj jih strela — pred zajtrkom!« ie bil zlovoljni odgovor.
Neale je pomislil na Allie in srce ga je zabolelo. Oziral se Je na vse strani, a nikjer ni bilo znamenja, da bj se bližal napad. General Lodge in polkovnik Dillon sta stala sredi gruče ljudi pred inženjerskimi barakami. Neale je hitel k niima.
L i P S K I
19 2 8
Splošni velesejem od 4. do 10. mar« ca: tekstilni, čevljarski in usnjar« ski velesejem od 4. do 7. marca; tehnični m stavbni velesejem od 4. do 14. marca; prvi mednarodni velesejem avtomobilov od 4. do 14. marca
je najugodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evropi.
Znižane vozne cene, brezplačni vi* zumi.
Pojasnila daje:
Častno zastopstvo
STEGU, LJUBLJANA,
Gledališka ulica 8.
Orehe
zadnje letine nudi po va-gonski in manjši količini
i itOMi n«ii
Brežice ob Savi
KAKO SI RAZVIJEM
silo sugestij, hipnoze itd- Naročite si izredno zanimivo in koristno knjigo o tem predmetu za Din 28 pri
«VEDA EN ZNANOST«, Celje, Razlagova ulica 8.
Veliko industrijsko podjetl?
išče
strojnika
za moderno urejeno hladilnico z Die-selmotorjem. Ponudbe na Oglasni oddelek <Jutra> pod cStalno mesto 46»
Mestni pogTebni zavod
V	globoki žalosti naananjamo pre-tužno vest, da Je naš srčno dobri soprog, oče in brat, gospod
Anton Lenček
bivši gostilničar in posestnik
dne 13. t. m. po daljšem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 14. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Novi Vodmat št. 188, na pokopališče k Sv. Križu.
V	LJubljani, dne 13. febr. 1928.
Žalujoči ostali.
Kod »VELIKI VOZ"
najelegantnejše popolno opremljene tipe
skrajno nizke cene in majhnih stroškov obratovanja
Iščemo
za takojšen nastop in stalno službo
borespondeiitlsto
perfektno v slovenskem, nemškem ter do mogočnost' srbo - hrvaškem ieziku. Obširne ponudbe z sliko je poslati na
Stock Cognac Medicinal d. d.
Slav. Požega.
CHEVROLET je edini avtomobil ki združuje nizke stroške nabave in obratovanja s vso opremo večjih, veliko dražjih vozov!
Lahka prestavna naprava, krmiljenje ventilov od zgoraj, čistilec za olje. čistilec za zrak, nove barve v DUCO laku, blatniki iz enega samega čvrstega komada...
Ta in mnogo drugih izboljšanj in dodatkov v opremi katerih nima noben drugi voz, ki stane približno toliko, so razlog, da je
CHEVROLET predmet izbere od strani večjega števila kupcev, kot kateri si bodi drug voz na svetu. Proizvod General Motors.
V. & M. BAREŠIČ & CO.
Zastopnike
za vse kraje v kraljevini SHS sprejmem za prodajo patentiranega, v vsaki hiši, delavnici in pisarni potrebnega predmeta. Kdor ga enkrat kupi, ostane stalen odjemalec. Agilni, spretni prodajalci si ustvarijo lahko lepo eksistenco. Ponudbe pod cStalna i dobra zarada> na Aloma Beograd, Kolarčeva 7.
VELIKO IZBIRO
Izbranih vrst
VINA
po najugodnejši ceni.
domači PELIN KOVAČ domači
nudi Vam
pivnicarstvo »opskrba« d. d.,
Zagreb. Franbopanska uL 12.
Ako potrebujete izvolite ogledati naše kleti to ookns'tS vrste brez obveze za kupčijo
ZAGREB
Kukovičeva olica 30.
LJUBLJANA Dunajska cesta 12
ZastoDfliki širom države.
CHEVROLET
Touiing Din 56J000.—
NAJCENEJŠA " ZABAVA "
Naročite:
so lepe povesti.
TOLSTOJ: Rodbinska sreča. Roman. — Broš Din 26.—. vez Din 34.—.
MESKO: Kam plovemo. Roman. Din 34.—. vez Din 44.—.
Broš
KERSNIK J.: Testament. Povest. — Broš Din 18.—. vez. Din 26__.
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE v LJubljani jn Maribora.
L. Hžkuš
Mestni trg itev, 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.
Mestni pogrebni zavod
Brez posebnega naznanila.
MARICA KOŠENINA roj. POTOČNIK naznaja v svojem in v imenu svoje sestre Zalke Potočnik vsem sorodnikom, prijateljem in znanoem, da je njen dobri mož, svak, brat in stric, gospod
zdravnik, uradnik OUZD — zdravnik Monopola, okrožni zdravnik v p. iu
bivši železniški zdravnik
danes, dne 14. februarja t. 1. ob 2. uri zj. po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 65. letu starosti, boguudano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 16. februarja 1928 ob 2. uri pop. izpred njegovega doma, Cesta v. Rožno dolino 6, na pokopališče na Viču, kjer se truplo položi v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 14. februarja 1928.
tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS. Turiaškl trs 51. 6
priporoča svoio veliko zalogo vsako« vrstnega oohištvs oo nainižflh ;enah
elilio šumsHo industrijsko podjetje
sprejme
za šumsko pisarno neoženjenega
popolnoma veščega srbo-hrvatskega in nemškega jezika v govoru in p savi, perfektno znanje nemške stenografije m strojepisja ter da ima nekaj znanja v knjigovodstvu.
Vprašanja s zahtevo plače in prilog s prepisi spričeval pod Šumska industrija* na oglasni oddelek „Jutra*.

Narodno tiskamo ddL kol dalUmarja Fran Jesertek. Za inseratai
Atojtij Novak. Vaj « Ljubljani.