Q^fom 7/AriD f~yuAtice-» NO. 201 Domovi N/t h, $9* 'oo^oo, ' A/.y AN IN SPIRIT LANGUAG6 ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDx\Y MORNING. OCTOBER 20, 1971 .'•'J * P STEV. LXXII — VOL. LXXII Washington pepušča Novi grobovi Panami glede prekopa Vlada ZDA popušča pri raz-govodih z vlado Paname o novi pcgodbi o prekopu, da bi dosegla sporazum. WASHINGTON, D.C. — Nacionalizem v državah Latinske Amerike skušajo izrabljati vsi režimi, da obrnejo pozornost od domačih težav, ki jih sami ne znajo ali pa nočejo rešiti. Tako je tudi v Panami. Vedno znova ščuvajo proti ZDA, ki da Panamo izkoriščajo s tem, da ji ne prepuste nadzora in oblasti nad prekopom, ki so ga zgradile same na svoje stroške na temelju posebne pogodbe s Panamo leta 19U3. Prekop so začeli graditi Francozi, pa so omagali, ko je malarija pobirala vedno nove tisoče delavcev. ZDA so gradnjo prevzele in jo leta 1914 končale. Prekop je stal ZDA 387 milijonov dolarjev. Na temelju pogodbe s Panamo so ZDA dobile v “večni” najem poseben pas zemlje ob prekopu, skupno 500 kvadratnih milj. Panama je zahtevala spremembo pogodbe in ZDA so pristale na pogajanja. Ta so se začela, pa bila zopet prekinjena, kakršno je bilo pač politično stanje v Panami, ker prevrati niso nobena redkost. Sedanja pogajanja tečejo od 29. junija letos in se počasi bližajo kompromisu. ZDA popuščajo, kjer je le možno, da bi zadostile zahtevam Paname in se znebile vtisa “kolonializma”, ki ga jim očitajo ne le v Panami, ampak tudi drugod v Latinski Ameriki. Pri razgovorih hočejo ZDA na Vsak način ohraniti v svojih rokah obratovanje in obrambo prekopa ter pravico za njegovo izpopolnitev ali pa gradnjo novega prekopa, nekaj proč od sedanjega. Prevladuje prepričanje, da gradnja novega prekopa ni nujna, ker bi zadoščal sedanji, če bi mu dodali vrsto tretjih zatvornic. Justine Dermasa V St. Joseph’s bolnišnici v Warrenu, Ohio, je umrla 84 let stara Justine Dermasa, roj. Lipicer, ki je živela preje na Newton Avenue v Euclidu, nazadnje pa na 1981 Arthur St., Warren, Ohio, rojena v Trstu, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, žena Josepha, mati Mrs. Florence Zalar, Mrs. Mary Grady in Mrs. Justine Mayer, stara mati in prastara mati, sestra Adolfa, Lojze in Veronike (v Jug.) ter Franka (v Argentini). Pokojna je bila članica SNPJ št. 142 in SŽZ št. 41. Pogreb bo iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena danes zvečer ob 7. Družina priporoča namesto vencev darove za Slov. starostni dom na Neff Rd. ZDA imajo načrte za podporo Jugoslavijo Porasti življenjskih stroškov v drugih državah NEW YORK, N.Y. — Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj so cene in življenjski stroški po-rastli od leta 1963 v razvitih državah: na Danskem s 60%, na Finskem s 56%, na Nizozemskem z 52%, v Veliki Britaniji s 50%, na Norveškem s 50G , na Švedskem s 44%, v Franciji s 390 • Vse te države so v večji ali manjši meri nadzirale cene in plače. V državah, ki cen in plač niso nadzirale, je bil porast življenjskih stroškov sorazmerno manjši. V Švici so ti porastli od leta 1963 za 35%, v Italiji za 34%, organizirala obsežno krajevno Znani tednik “Time” poroča, da imajo ZDA pripravljene načrte za podporo Jugoslaviji v slučaju sile v o-rožju, toda ne v vojaštvu. CLEVELAND, O. — Letošnje joletje so imeli v Sloveniji, pa .udi v ostali Jugoslaviji, veliko skrbi in strahu pred Sovjetsko wezo. Kar resno so računali z možnostjo uveljavitve doktrine Brežnjeva proti Jugoslaviji. Vsi jo spraševali in hoteli vedeti, raj bodo storile v takem slučaju ZDA. Te so v preteklih letih ponovno pokazale svoje zanimanje za Jugoslavijo in za ohranitev njene neodvisnosti. Za to so ji dale obsežno gospodarsko in vojaško pomoč po letu 1948 in jo ,i delno še vedno dajejo. Jeseni 1968 po zasedbi ČSR je Washington sam in preko NATO povedal, da sovjetski nastop na Balkanu ne bo samo mirno gledal. Državni podtajnik Katzen-bach je hitel s takim zagotovilom v Beograd. Ko je Jugoslavija v začetku lega meseca na svojih največjih vojaški vajah po drugi svetovni vojni preskušala svoje obrambne sposobnosti, se je svet zopet ozrl tja preko, ker so jugoslovanskim vojaškim vajam sledile takoj sovjetsko-madžarske na Madžarskem. O jugoslovanski obrambi je objavil daljši članek tudi znani tednik Time (18. oktobra 1971). V njem poroča, da je Jugoslavija v kratki dobi od jeseni 1968 HEATH DAL POSLANCEM SVOBODO ODLOČITVE 0 VSTOPU ¥ SKUPNI MG stavil tudi na čelo Sveta za živ-1 ijenske stroške. Pa ne samo to, Nixon ga pošilja tudi tja, kjer je treba braniti njegov načrt za- do j proti draginji. Tako je bil Ccnnally glavni, vladin govornik na znanem sestanku Poslovnega sveta v Hot Springs, Va. Da je Connally utrujen, si lahko mislimo, zato ga je Nixon poslal na odmor. Poveril mu je zastopstvo pri inavguraciji sai-gonskega predsednika republike Van Tnieuja, 31. oktobra. Connally bo porabil to priliko, da si do ogledal še druge azijske države. Connallyjeva pot se bo torej zavlekla v november. To bi oilo v redu, ako ne bi bilo treba izvršiti vsa pripravljalna dela za oo proti draginji pred 13. novembrom. Kdo jih bo usmerjal, ako ne bo Connallyja na svojem mestu? Kot izgleda, je Nixon zelo samozavesten glede pobijanja inflacije. Ce se bo v odsotnosti Connallyja kaj popa kedralo, kdo bo pa za to odgovoren? Že sedaj so znamenja, da bo Nixo-nov načrt našel dosti kritičnih pripomb ravno v Kongresu in njegovih odborih. Predsednik britanske vlade je poslancem konservativne stranke dal svobodo glasovanja o vstopu v Skupni trg, četudi stranka phedlog polno podpira in zagovarja. Ta korak naj bi sprostil tudi glasovanje poslancev dela-ske stranke. LONDON, Vel. Brit. — Sploš- j no so pričakovali, da bo konser-1 vativna vlada predsednika Ed-1 warda Heatha poslance konservativne stranke vezala s strankarsko disciplino, ko bo prišel na glasovanje predlog vstopa Velike Britanije v Skupni trg, kot običajno imenujejo Evropsko gospodarsko skupnost Italije, Francije, Nemčije in Benelux držav. E. Heath se je odločil zdaj za drugo pot, izjavil je, da je vprašanje tako važno in odločilno za Veliko Britanijo, da naj vsak poslanec odloči po svoji najboljši volji in vednosti. Glasovanje o vstopu bo 28. oktobra in sodijo, da bo predlog dobil večino, morda še večjo ob svobodnem glasovanju konservativnih poslancev kot obveznem. Na letnem zborovanju j konservativne stranke se je pokazalo, da je v stranki le malo nasprotnikov vstopa. Delavska stranka je na svo-|jem letnem zborovanju odločila. iosi izglasoval zvezno podporo Šolskim maStCaSITda bo predlogu za vstop v seda-WASHINGTON, D.C. — Pred-H1 obllkl nasProtovala- V sami stavniški dom je s 353:0 izglaso-val predlog, ki prepoveduje zvezni vladi omejitev podpor za šolske malice za okoli 1.5 mili- v Kanadi za 30% in v Zahodni Nemčiji za 27% Hirchito zaskrbljen zaradi mednarodnih odnosov TOKIO, Jap. — Japonski ce- Stari in novi volivci WASHINGTON, D.C. — Po povpraševanju in po uradnih podatkih se nad 21 let stari volivci prištevajo k: demokratom 45%^, neodvisnim 28%, republikancem 27%;. Volivci izpod 21 let, ki so šele letos dobili volivno pravico, se čutijo bolj “neodvisne”, teh je 42%, demokratov 38%, republikancev pa le 18% . Številke so vsekakor zanimive in se jih velja zapomniti, če obrambo, ki šteje zdaj milijon jona potrebnih šolarjev, članov v starosti 18 do 45 let,i Poljedelsko tajništvo je ko- ma, ki je proti temu sklepu in (hoče glasovati neoziraje se na strankino stališče za vstop v i Skupni trg. Ko je zdaj konser-j vativna stranka dala svojim poslancem svobodo odločitve, upa- sar Hirohito je po svojem povratku s poti po Evropi izrazil ;hočemo.Prav;lno _PresoJati raz-javno zaskrbljenost zaradi med-1P0^07,61^6 v0 ivcex • narodnih odnosov in svetovnega miru. Zdi se, da je tekom svoje poti spoznal, da svet še ni pozabil nasilij in. grozot druge svetovne vojne. Hirohito je bil na svoji poti ponekod sprejet hladno, drugod se je srečal pa naravnost z javnimi demonstracijami proti njegovemu obisku. Sprejem japonskega cesarja v državah Evrope, ki jih je obiskal, je ustvaril neprijeten vtis v vodilni japonski plasti, ki je upala, da je svet na drugo svetovno vojno že pozabil. pa bo do leta 1973 povečana na maj pred 14 dnevi objavilo na- da bQ ^ stališče Jela 3 milijone. Med tem je redna ar- crt za omejitev solskih malic, o-^. s ^ bQ mada omejena na okoli 223,000 ziroma zvezne podpore za nje.! ^ strankarski mož. Članek hvali pripravlje-,Ko je zvezna vlada spoznala, da.n bQ po svoj. važnosti nost jugoslovanskih oboroženih Kongres omejitve ne mara, je sil, pa priznava potrebo po mo-j naglo naročila spremembo stali-dernem orožju. Nato pravi: Ce šča poljedelskega tajništva. Dom bi nastopila izredna sila, imajo je kljub temu smatral za po- ZDA pripravljene načrte za po-šiljatev obsesžne pomoči z izjemo čet vojaškim silam Jugoslavije. Podatek v članku je v polnem trebno izglasovati posebni zakonski predlog. Sličen, le nekam ožji predlog je izglasoval preje že tudi Senat. Zdaj bo konferenca zastop- Zadnje vesti LONDON, Vel. Brit.— Delavska stranka je včeraj razpravljala o tem, ali naj tudi njeni poslanci dobe svobodo pri glasovanju o vstopu Velike Britanije v Skupni trg, kot je to odločil za konservativno stranko njen predsednik E. Heath. Za svobodno glasovanje je glasovalo včeraj 111 poslancev, proti pa 140. Vse kaže, da pri taki delitvi mnenj stranka ne bo niti mogla vstrajati na strankarski disciplini pri glasovanju, četudi bi hotela. PEIPING, Kit. — Dr. H. Kissinger, posebni svetovalec predsednika ZDA, je priletel danes sem ixi takoj začel razgovore z vodniki Kitajske o napovedanem obisku predsednika Nixona na Kitajskem. Sodijo, da bo Kissinger ostal Iz Clevelanda in okolice Predavanja za 9. razred— Slovenska šola pri Sv. Vidu sporoča, da se bodo to soboto 23. oktobra 1971, ob 9.15 dopoldne začela v šoli Sv. Vida predavanja v slovenskem jeziku za vse absolvente 8. razreda slovenskih šol. Vabljeni so tudi vsi oni, ki niso hodili v slovensko šolo, pa se zanimajo za slovenski jezik in slovenska vprašanja. Vstopnice v predprodaji— Vstopnice za jesenski koncert “Slovenskih fantov” v nedeljo, 24. oktobra, ob pol štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju, se dobe v naslednjih lokalih: Tony Petkovšek Polka Village, 591 E, 185 St., Jože Melaher, trgovina moških oblačil, 6205 St. Clair Ave., Mirko Antloga potniška pisarna, 6516 St. Clair Ave., in Willo Hardware, Willo Plaza, 36212 Euclid Ave., Willoughby, Ohio. Občni zbor SŠK— Slovenski športni klub sporoča, da ima občni zbor v nedeljo, 31. oktobra ob štirih popoldne v Euclid Green Bowling Lane. Prosi članstvo, da se občnega zbora gotovo udeleži. Radijski večer— Slovenska radijska oddaja na valu WLYT-FM-92.3, katero vodi g. Marjan Kavčič, priredi v petek, 5. novembra, ob 8. uri soglasju z “Nixonovo doktrino”,1 nikov obeh zbornic izdelala ki pravi, da bodo ZDA podprle skupni predlog, v kolikor ni za-v obrabmi neodvisnosti le tiste,1 dovoljna z novo uredbo zvezne ki bodo to odločno branili sami.! vlade same. dobil res mesto, ki mu pripada. Strankarskim politikom v delavski stranki Heathova odločitev ni po volji. Upali so, da bo- j do ob tem predlogu lahko pri-| vili konservativno vlado, joj spravili v zadrego ali jo celo j uspeli vreči. Premaknitev predloga s strankarske na splošno narodno raven te njihove načrte na Kitajskem 4 dni. PHNOM PENH, Kamb. — Pred-1 ZVečer, svoj radijski festival v sednik vlade Lon No! je raz- J počastitev slovenske narodne pustil narodno skupščino in j neodvisnosti, v lepi Hofbrau imenoval novo vlado, da bi restavraciji na 1400 E. 55 Street, rešil državo pred peto kolono, j\Ta razp0lago bo okusna veče-ki spravlja v nevarnost “svo-; rja ysi vabljeni! bodo in demokracijo '. j Zopet doma_ SAIGON, J. Viet. — Študentje j Poznana Mrs. Rose Erste, 3813 demonstrirajo proti vladi in ' Schiller Avenue, ki je bila pet proti ameriški navzočnosti v : tednov na počitnicah v Slove-Južnem Vietnamu, ko se pred-1 niji, se je pretekli teden vrnila sednik Van Thieu pripravlja ! domov zelo navdušena nad izle-na umestitev za nova 4 leta. ! tom in lepoto starega sveta. Pri- OTTAWA, Kan. - Predsednik | pozdrave od č.g. Jo- sovjetske vlade Aleksej Kosy-Faleza vsem faranom Sv. gin je včeraj nadaljeval svoje %'da ™ vsem prijateljem. Do- i j i ! brodosla doma! razgovore s kanadsko vlado, pa si ogledal tudi razne na- Čuvaj šolarjev na prave in zanimivosti glavnega cestnem prehodu— mesta. Velike judovske dc- j Mesto išče čuvaja šolarjev za monstracije so potekle mirno križišče St. Clair Avenue in in ni prišlo do nobenih izgre-! Norwood Rd. Kdor se za službo (jov j zanima, moški ali ženska, naj kliče mestnega odbornika E. J. moti, če ne naravnost onemogo- j HONESDALE, ^ Pa. — Suiotl, Turka, tel. 391-3333. ča. Clevelandski mestni proračun zagazil v hudo krizo Sodi previden in pazljiv, pa »e boš izzognil marsikateri ne- *reči! Delno oblačno dežja. Naj višj a okoli 76. z možnostjo temperatura CLEVELAND, O. — Clevelandski mestni proračun nas zanima z dveh vidikov: jemlje nam iz naših žepov dolarje v obliki davkov, za pobrane davke pa nam mora nuditi tudi nekaj koristi v obliki učinkovitega izvajanja raznih mestnih služb. Zato nas vsako pomanjkanje ravnovesja med proračunskimi dohodki in izdatki mora dvakrat zadeti, na strani dohodkov in na strani izdatkov. To se godi ravno sedaj pred našimi očmi. Tekoči letni mestni proračun računa z dohodki $96 milijonov. Mestna administracija je računala še z dodatkom $5 milijonov, ki naj ga da gospodarski napredek našega mesta, in dodatek seveda porabila. Njen optimizem jo je pa goljufal. Gospodarski napredek se ni pokazal, ravno narobe, gospodarski razvoj v Clevelandu je zastal. Tako je na primer davčna uprava računala, da ji bo dala mestna dohodnina okoli $8 milijonov več, to upanje se pa ni uresničilo. Padel je tudi dohodek iz zemlj arine in zgradarine. Če obračunamo vse te razlike, pridemo do zaključka, da bo mestni proračun zaključil s primanjkljajem okoli $10 milijonov, kar se bo točno pokazalo šele ob zaključku proračunskega leta. Mestnim blagajnam primanjkuje denarja že sedaj. Dobile so sicer nekaj podpore od federacije, toda to verjetno ne bo zadostovalo. Kako je do tega prišlo? Odgovorna za tako stanje sta tako župan kot mestni svet. Ne doslednost, ampak zadrega jih je prisilila k optimizmu, ki ni bil čisto nič upravičen. Že v začetku tega leta smo vsi morali računati s tem, da se Nixon ne bo mogel ogniti boju z inflacijo. Na inflaciji je temeljilo tudi upanje, da bo clevelandsko gospodarstvo napredovalo z dosedanjo hitrico. Ako bo torej federacija morala napovedati boj proti inflaciji, bo to vplivalo tudi na gospodarski napredek, a-koravno bodo federalni gospodarski strokovnjaki trdili nekaj drugega. Računati na naraščanje c 1 e v e 1 andskega gospodarstva je bilo torej že od samega začetka precej tvegana stvar, kar se je pokazalo že v drugem letošnjem poletju. Kaj bi bila morala previdna mestna uprava napraviti? Kakor hitro so se pokazala znamenja, da konju nkturi grozi zastoj, bi morala mestna uprava ali svoje izdatke začeti omejevati ali pa misliti na nove davke. Ni storila ne enega ne drugega. Taka finančna politika seveda ni mogla ostati tajna, zvedeli so zanjo celo mestni delavci in si dovolili vdor miselnosti, ki smo jo opisali včeraj, in je rodila ne ravno priporočljive posledice. Primanjkljaj v proračunu bo seseda treba tudi pokriti. Občina mora misliti na to, toda te “tajne” še noče izdati. Bilo bi dobro, da zvemo čim preje, kaj bo mestna uprava napravila, ali bo temeljito o-mejila nekatere izdatke, ali bo napravila načrt, kakšne nove davke je treba vpeljati. Bojimo se, da se ne bo zgodilo ne prvo ne drugo. Zaenkrat bo molk skušal pokriti obravnavanje te neprijetne zadeve, recimo vsaj do dneva volitev, potem se bo pa krparjenje nadaljevalo. Tako se je godilo do sedaj že redno, kadar je mestni proračun prišel v primanjkljaj. Prav pa to ni. Ako naša javnost misli, da mesto ne prenese mestnih proračunov, ki bi bili večji od povprečno $100 milijonov, naj vsi proračuni s tem računajo in ne postavljajo svojih izdatkov na optimistične presoje, kakšen bo razvoj gospodarstva. Naj bodo ocene optimistične ali pesimistične, gospodarstvo bo valovalo navzgor in navzdol in na tako nezanesljivo podlago ni mogoče zidati optimističnih proračunov. I. A. okoli osmih je nastal požar v enonadstropni zgradbi Geiger Terk za množičen odpust- ,.vv . , . , , ' Republikanski županski kan- negovahsca m naglo zajel celo % ^ v , . „ .. . . didat R. S. Perk je dejal včeraj, poslopje. Gasilci m policija V1. .... da bo mestno finančno krizo nash v pogorišču lo mrtviti v.v . , . . ... . v- rešil z množičnim odpustom prebivalcev negovahsca, veci- j- „ • osobja v mestni službi. Najprej noma takih, ki niso mogli sami J J , .. ,T . ... , bodo sli tisti, ki so na spiskih, pa iz postelj. Vsi naj bi se bui „ . , ’ , % . ’ ^ zadušili. Edina oseba, ki se je jočejo delat1, nato pa se » vsa-rešila iz zgradbe je bila bolni- %a °ddalka P° 10 ' • Pyk %'• ška negovalka Vaudine Lyon. da tak° Zn’a"lSar'.' n a*i 1^17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0828 — Cleveland, Ohio 44.103 National and International Circulation ’ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: /Sa Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav: v $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkove izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months panada and Foreign Countries: ( $18.^ per year; $.9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ] No. 201 Weds.;Ort720rT97T Nemiri v muslimanskem svetu Ni se pripetilo dolga stoletja, da bi muslimanski svet postal glavni prostor za politične nemire. Res ni bil nikoli popolnoma miren, toda taki valovi nemira ga niso preplavljali, kot ga prav sedaj od Atlantskega oceana do Indijskega. Da jih omenimo kar po vrsti. Najhujši nemiri so bili in so še v Pakistanu. Spravilo jih je na površje staro nasprotje med zahodnim in vzhodnim Pakistanom (Bengalijo). Nasprotje je dobilo politično obliko ob vprašanju, kaj naj dela lani v decembru izvoljena narodna skupščina in kaj naj obsega njena zakonodajna pristojnost. Predsednik Yahya Khan je hotel o-hraniti centralizem, bengalska politika se je pa temu u-prla. Sledili so nemiri, za nemiri je prišel val bengalskih beguncev v Indijo, kar je rodilo novo napetost med Pakistanom in Indijo, ki še do danes ni popustila, dasiravno svetujeta Washington in Moskva mir, Kitajska pa tega stališča ne osporava. Tragedija te državljanske vojne je tako obsežna, da še danes nimamo pravega pojma o njej. Nam bdi pred očmi le število bengalskih beguncev v Indiji, ki jih je baje okoli 8 milijonov, torej več kot 10% vsega bengalskega naroda. Med njimi razsajajo bolezni in lakota, pakistanska vlada se proti temu zlu ne bori, kot bi bilo treba, tuja pomoč, predvsem iz Amerike, pa ni zadostna. Tako bo ta tragedija zahtevala na milijone človeških žrtev, pa ji konca še ne vidimo. Ob Perzijskem zalivu se začenja tragedija v arabskem svetu, ki jo je sprožila vojna med Izraelom in njegovimi sosedi. Se je začasno zaključila z dejanskim premirjem, ki pa zmeraj visi na nitki. Ima to dobro stran, da je vsaj ustavilo prelivanje krvi. Zato so se začele na drobno vojskovati med seboj male arabske države, posebno Jordanija in njeni sosedi. Več žrtev zahtevajo medsebojne državljanske vojne med arabskimi gverilci, a tudi med gverilci in Jordanijo. Na robu državljanske vojne so tudi odnosi med Libanonom in gverilci. Zaenkrat je nemogoče pravilno oceniti žrtve tega vojskovanja, ker je vojskovanje podobno verigi malih obmejnih spopadov, ki o njih velikokrat dobivamo fantastična poročila. Zelo krvava je državljanska vojna v Sudanu med severno arabsko večino in črno manjšino na jugu. V to državljansko vojno so še pomešane zarote in upori v Kartumu, kjer vsakokratni zmagovalci gospodarijo z ognjem in mečem, ne pa z zakonitostjo in rednimi sodišči. Trenutno so nacionalisti na vrhu in neusmiljeno obračunavajo z levičarji, posebno s komunisti. Spopadi so tako divji, da se nad njimi škandalizirajo celo komunistične države. Tako ima Sudan dve vrsti nemirov: na severu se vrstijo zarote in upori kot na tekočem traku, dočim vlada trajno gverilsko vojskovanje med severno vlado in južnimi črnskimi uporniki ter njihovimi zavezniki iz srednje Afrike. Pravega miru ni tudi zahodno od Nila. Naserjevi nasledniki so se sprva še prenašali, toda ne za dolgo. Proti sedanjemu predsedniku Sadatu je bila organizirana prva zarota še pred prvo obletnico Naserjeve smrti. Zarota je bila odkrita, Sadat je pa s pravo muslimansko srditostjo čistil vrste svojih nasprotnikov. Zdi se, da je čistka zaenkrat končana, toda kdo ve, kdaj bodo novi zarotniki poskusili nov upor. Sodni procesi proti udeležencem prvega upora še niso končani. Sadat ima sicer stranko in javno upravo pod svojo kontrolo in vojaške kroge na svoji strani, nihče pa ne ve, koliko časa lahko računa na njihovo disciplino, predvsem pa na njihovo zvestobo. Zarotniki so se pojavili tudi v Libiji, pa niso imeli sreče, režim jih je pravočasno odkril. V Siriji in Iraku vladajo začasni diktatorski režimi, obenem pa domače revolucije poskrbijo za menjavo diktatorjev. Javnost se radi tega be razburja, ker zmeraj pričakuje, da bodo take zarote in revolucije potekale mirno. Zahodno od Libije je dolgo časa vladal mir, pa je precej nepričakovano prišlo do dvorne zarote in revolucije. V Maroku je kralj Hasan II. imel srečo, da se je zadnji trenutek znašel in rešil svojo glavo in svoj režim. Moral bi vedeti, da se nekaj pripravlja, saj je maroška politika ostro razdeljena med levico in desnico. Obe struji, leva in desna, imata svoje posebne oblike, posebno levica, dočim se desnica sonči na kraljevi milosti. Levica je razbita na frakcije, ima dobre politične programe, toda ne pozna discipline, ki bi frakcije združila v eno gibanje. Zato je kralj po končani revoluciji začel preganjati vse levičarje in se njegova policija ni dosti ozirala, kdo je res kriv in kdo ni. Sodni postopek je postal orodje za režimsko maščevanje, ni pa še do danes končan. Vojaška diktatura še zmeraj divja v Turčiji. Tam imajo sicer civilno vlado, ki je pa le igrača v generalskih rokah. Tarča za preganjanje so naravno vse levičarske struje, zakonite in nezakonite. Zato je režim na primer razpu- KAJ ¥8 3 POEMI! M l “siriš55 6RE00R? stil tudi take levičarske organizacije, ki jih zakon dovoljuje. V deželi vlada obsedno stanje v 11 provincah, kjer se nahajajo velika mesta in industrijska središča. Posebno strogo se izvaja obsedno stanje v tistih pokrajinah, kjer živi okoli 5 milijonov Kurdov, ki vsi simpatizirajo z levičarskimi gibanji. Posamezne levičarske skupine imajo zveze z vsem svetom, celo z gibanjem Tupamaros v Urugvaju. Zato v nekaterih delih turške republike vlada prava državljanska vojna na drobno. Tam, kjer se izvaja obsedno stanje, prevladujejo pri sodiščih tudi smrtne obsodbe. O vsem tem svet zve kaj le slučajno. Samo na petih velikih političnih procesih je bilo 73 obtožencev obsojenih na smrt. Levičarji imajo svoje simpatizerje tudi med arabskimi gverilci. Tako vlada v muslimanskem svetu val terorja, ki se od države do države loči le po obliki, ne pa po vsebini. j BESEDA IZ NARODA Ljudje vseh omenjenih narodov so vsi prinesli s seboj svoje narodne navade in vsi in vsak po svoje so prispevali, da je ta dežela začela rasti, procvitati in v par stoletjih je postala gospodarsko in politično orjak, ki je v dveh svetovnih vojnah rešila stari svet pred tiranstvom, v vsakem tistih časov pred tiranstvom svoje vrste, ki je nameraval zasužnjiti svet v gospodarska in politična robstva. Tudi danes še vedno to dela in ščiti svet v teh ozirih kolikor toliko. V tem kolosalnem napredku tega novega sveta je nekaj doprinosov tudi od nas, bivših in slovenskih priseljencev. Če vzamemo malo število nas z drugimi večjimi narodi, je ta doprinos kar velik in občudovanja vreden. Ni to samohvala, le resnica je. V vsakem kraju, odkar so se pojavili kje naši ljudje, vse od Baraga naprej, so taki doprinosi vidni. Povsod, kamor so prišli (oprostite, niso prišli, da bi se javili drugo jutro za kako javno podporo, ali take in take “civilne pravce”), ampak prosili za delo. In takrat so bila dela težka, strojev kakor danes še ni bilo. Vse je bilo treba napraviti z golimi rokami v dolgih urah od jutra do noči. Pa vse so prenesli in prestali, trdo delali, sebi tu postavljali borne koče, stari domovini pošiljali svoje težko zaslužene cente. Tu gradili svoje župnije, u-stanavljali društva, jednote itd. Saj veste, kaj naj navajam. Vsi ti doprinosi slovenskih priseljencev so velik opomin, da mi in naši potomci tu tega ne smemo pozabiti! Prav o tem, kar v zgoraj šnj ih stavkih omenjam, smo pred kratkim govorili v prijetni družbi v Loekportu pri Jolietu. Nekaj dni zatem, ko so imeli v Le-montu zastopniki nekaterih društev KSKJ posvetovanje o tem in onem, kaj naj bi poživilo še bolj zanimanje za naša društva in njih porast. Pri takih razgovorih rad kdo omeni to in ono in zraven se nekateri čudijo, zakaj se zdaj nekateri ne zanimajo toliko, da bi pristopali v društva itd. Nekdo je omenil, zakaj se novi bolj ne zanimajo za pristopanje v naša društva. * GLEDANJE NA PRETEKLOST IN SEDANJOST in razumeti, je zelo važno za vsakega, ki gleda na nju in ugotavlja sedanjih rr.zlike med njima. Vsak seve-'.a, ki gleda na to, gleda, sodi in dela zaključke o tem po svoje. Eni tako — drugi tako. Zato je v javnosti toliko gledanj, sodb in ugotavljanj o vsem tem. Mnogi ne vedo, komu naj bi zaupali, da ima v tem prav in kdo ne. V tem so vzroki, da mnogi imajo lastna mnenja in zaključke o tem in vsem in jim sledijo. Narodi imajo vsak svojo preteklost. Zgodovina teh je različna. Nekaterim so časi v preteklosti nudili več prilik in priložnosti za mirnejše življenje, drugim manj. Tisti srečnejši so se v takih okoliščinah bolje razvijali gospodarsko, kulturno, politično in socialno. Vsak narod ni bil tako srečen, zlasti mali narodi ne. Veliki so jih izkorišče-vali vsestransko, zraven še zatirali, kakor da je Bog samo za nje svet ustvaril. Ker mali narodi niso imeli ne sredstev ne prilik na lastnih tleh, zato so iskali kruh in obstanek drugod. Izseljevali in priseljevali so se vse križem, kjer jim je kazalo kaj bojšega. Še danes je tako. Ljudje raznih narodov, ki jim rojstne dežele ne nudijo ne takega ne drugega napredka, se podajajo v tujino. Še druge okoliščine so, radi katerih so zlasti zadnja desetletja in še prej odhajali iz svojih domovin. Največ politične spremembe tu in tam. Slovenci smo to čutili preje že v Avstriji take težave. Čutili so jih v troimeni bratski državi SHS in jih čutijo zdaj v “rdečem tovarištvu”. Res čudna pota.. Iz enih vic v druge vodijo. Vzrok menda — majhni smo, za-|Drugi se )e oglasil in poudaril, to menda povsod odrivani. Več- ^ se- Navedel je več družin in ji, številnejši, vse pobero, nam posameznikov, ki so pristopili k jednoti. Da če ni tako navdušenega gibanja v teh sedanjih časih za kaka nova društva, je vzrok za to — in navedel je vzroke takole: “V starih časih so bile drugačne razmere za delavce, kakor so pa le drobtine in pleve puste. Tako je bilo in je še — vsaj tako izgleda. Volje in upanja pa nam Slovencem ne zmanjka. Vrsta stoletij to priča. To doma na lastnih tleh in kjerkoli so se sloven-sk ljudje pojavili, so in še ved-|sedaJ- Pred 70 leti in še pozneje no krepko občudovalno delajo ni kdo skoro nobenih zaščitnih in žrtvujejo, da se med njimi o-!zakonov za delavce. Za nesreče branja ljubezen, zavest in zve-'Pri delu ni nihče odgovarjal, stoba do svojega naroda. V tem Vsak ponesrečenec je bil sam jim gre priznanje! sebi prepuščen. Zato so ljudje Odkar so našli pot preko širo- sami morali skrbeti za slučaje kega Atlantika evropski ljudje'bolezni> smrti, pogrebnih stro-v novi svet Ameriko (ime, ki so:škov itd- To jih je vodilo, da so ji ga dali po njenem odkritelju),'si ustanavljali društva in jedno-se je odpirala pot bolj in bolj v:te in dru8'e take ustanove. Zdaj ta obširni kontinent med Atlan- Je v ozirih drugače. Zdaj; tikom in Pacifikom. Španci, imamo socialno oskrbo, medica-Francozi in z njimi nordijski re in tudi dl’užbe, ki zaposlujejo narodi, so začeli drug za drugim in nosij° odgovornosti za kritja prihajati sem. Pozneje še drugi, nesreč. Smo v drugih časih, ko med temi Slovani. Med temiinas take težave več toliko ne smo mi Slovenci, sinovi in hče-1 skr'Oijo, kakor so nas nekoč, re malega slovenskega narodaJPrei 30 se Ludje sami zavedali pomebnosti društev in zavarovanj. Zdaj se vse nekako zanaša na socialne podpore in oskrbe, do katerih so upravičeni pod pogoji do gotovih mej.” Pri tistem pogovoru se mi je zdelo, da oboji so imeli nekaj prav. Vpoštevati pa je treba seveda tudi sedanje čase in razmere. Eno pa je, kar želim poudariti na ves glas: Pozabiti ne smemo, da smo Slovenci! In da je nam drago, kar so nam zapustili bodisi doma ali kjerkoli naši predniki, posebno starši, bratje in sestre! Kar je našega, naj ostane naše. Pa tudi delati in žrtvovati za to ne smemo pozabiti. Zraven k vsemu, kar je slovenskega, še kaj novega dodati, da bo vse, kar so slovenski pionirji in za njimi poznejši ter sedanjiki ustvarili, živelo krepko naprej in napredovalo, kar in kolikor časi in okoliščine dopuščajo. Če bomo vsi tako delali, bo spomin na pionirje in njihova dela na nas in še na naše potomce še dolgo živel! Slovenci v Ameriki ali kjerkoli ne bomo ostali pozabljeni. Takega mnenja pri tem sem jaz. Vsem iskren pozdrav in vse najboljše! Gregor -----o------ Še enkrat pater Jakob m. NICA, Fr. — Dva moja članka sta bila že objavljena zadnje dni v Ameriški Domovini. V tem današnjem bi želel dopolniti, kar mi je v prvih dneh “ušlo”. Govoril sem vam o versko-moralnem stanju doma. Ne morem drugače kot reči: kar tiče verskega momenta doma, o tem pač ni potrebno bati se nam, kajti kakor smo verni ostali izseljenci izven domovine, enako so ostali trdni v veri doma, četudi so bili priče težkim dnem preskušenj po vojni. Verjemite mi, da imamo doma tako izbrano dobre in močne škofe, da bi jih bilo treba iskati med ostalimi narodi v svetu. E-naki so: ljubljanski, mariborski in koperski, toda ponižni in polni zaupanja v božje vodstvo. Kakor izreden dar od Boga so v sveti skrbi za narod. Hvalimo Boga, ki nam takšne darove doma daje! Seveda — ne morem reči drugače — kot da se je zdelo, da so ostali voditelji doma mislili, da je človekova venmost prvenstvena ovira, če v izgradnji Slovenije ne morejo uspeti, kakor bi bilo potrebno. Sedaj, pravim, spoznavajo dejstvo, da je prav veren človek tisti, ki še najbolj s sigurnostjo živi za svojo domovino. Tega najčešče ne marajo sicer javno priznati, vedo pa le, da je tako. Karkoli tedaj je težLega v Sloveniji, je v prvi vrsti pač gospodarsko vprašanje. Na to gospodarsko vprašanje bi mogel navezati sedaj ono misel, ki sem jo zadnjič izrazil: namreč, vsak gleda najprvo na to, da bodo zidovi, v katerih dnevno živi, zavarovani pred razpadom. Novi moment začenja s tem mojim današnjim člankom: prošnja! Prosim vas, naj bi bili priče — pred Bogom in domovino — da vam versko vprašanje doma ni neka “bagatela”, nekaj, kar je postranskega. Ne le s simpatijo, temveč dejansko naj bi podprli dom z ozirom na potrebe, ki so včasih tako velike. Nikdar, kadarkoli prosim za : kaj, ne prosim zase, za svojo o- . sebo, ne, nikdar. Četudi sem vas pred leti prosil za pomoč v Nici, : je bila ista moja prošnja vprašanje eksistenčnega značaja z o-zirom na begunce, ki so takrat < še vedno prihajali prosit pomo- ) či na naš misijon. < Ob nujnosti, z ozirom na prestiž za svetovno-slovensko stvar. > ko je šlo za delo slovenske ka- • pele v ameriškem narodnem sve-i i tišču Brezmadežnega Marijine-i ga Srca v Washingtonu, sem ta-j Dolarji naših delavcev v tujini Naglo rastoči deficit naše trgovinske bilance s tujim, ki se je letos v sedmih mesecih povzpel že na 14,6 milijarde din nasproti 9 milijardam lani v tem obdobju, moramo deloma pokrivati z zadolževanjem v tujini, precejšnji del pa ga pokrivamo s presežki dotoka deviz iz neblagovnega prometa, zlasti od storitev. Važen vir teh presežkov predstavljajo devize od turistov iz tujine; zadnja leta pa je postal še važnejši dotok deviz od prihrankov in nakazil naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini. Kaže, da bo letos ta dotok deviz še enkrat večji kakor dotok deviz od tujih turistov. Znane premike na tem področju nam prikazujejo naslednji podatki v dolarjih. Od prihrankov in nakazil naših delavcev v tujini in izseljencev je leta 1966 priteklo v domovino 99 milijonov dolarjev, potem pa vsako leto več; predlanskim 250 milijonov in lani 500 milijonov, krat radevolje dal prednost tej veliki stvari pred potrebami misijona v Nici ter radi tega nisem za nas več prosil. Hvala Bogu, da so med tem časom izredne potrebe za Nico odpadle. Če torej trkam na vaša srca danes, je to pod popolnoma drugačnem vidiku. Sem pač ‘berač’ in vedno beračim za druge. Kakor pač vidim potrebe. Dovolite mi, da vam razložim. V;prejšnjem članku sem vam govoril o pridnosti, vztrajnosti in potrpežljivosti slovenskega človeka doma. Izrecno sem rekel tam, da je naj večji problem doma gospodarsko vprašanje — Če svetne oblasti, toliko bolj versko cerkvene... Doma je naš župnik gospod Rado Junež v brezupnem položaju. Kako naj financira gradnjo povečave cerkve sv. Jurija ob Ščavnici — te cerkve, ki sem vam o njeni fari toliko lepega povedal?! Dobro, mi boste rekli, če je treba cerkev tako brezpogojno povečati radi službe božje, naj si farani — če so tako verni — sami pomagajo. Pa vam rečem, da si ne morejo, kajti, kajti — njihovo gospodarsko stanje...! Pomislite malo. Gre torej za to, da bi fari, ki je tako zaslužna kot jurjevška — sedaj kot je Washington odpravljen — izdatno pomagali. Kar tiče kulturno-političnih prerekanj bodisi doma bodisi v emigracij, verjemite mi, da za to nimam posebnega sluha. Na znanje sprejemam stvari tako. kakor so. Vem, da ima prav nekaj eden, nekaj drugi! Zame je moje življenjsko prvenstveno načelo: vzeti stvari, kakor so, in pomagati, pomagati zares tam kjer je najbolj potrebno. V Ve-trinju nisem pozival k uporu, ampak tolažil, bodril — trpeče. Ob delu v Nici sem leta in leta pomagal beguncem, ne da bi jih povpraševal, koliko so krivi, koliko upravičeni, ampak se postavljal na stališče: Če bi sosedov pes “umiral od lakote”, bi mu dal hrane. Če pa primerjamo sosedovega psa — kdo je večji: človek ali žival...?! Ko je danes trenutno položaj tak, da je treba pomagati v versko svrho gospodu Junežu, župniku jurjevske fare, sem pač brez dileme v premišljevanju rekel sam pri sebi: sam ne morem, potrkal bom na vaša srca. Storite po svojih močeh: eden deset, drugi pet, tretji en dolar. V izmenjavi valut bo vsak dar vreden zlata! V Gospodovem imenu vas vse Slovence, raztresene po vsem svetu, iz vsega srca pozdravljam in vam pravim: Bog plačaj! Vaš vdani pater Jakob medtem ko smo letos že v sedmih mesecih dosegli 360 milijonov dolarjev. Dotok deviz od tujih turistov pa se je lani povzpel na 274 milijonov dolarjev. Po drugi strani je deficit trgovinske bilance v letu 1970 znašal 1.1 milijarde dolarjev, letos pa se je že v sedmih mesecib povzpel na 1.2 milijarde dolarjev. Pogosto slišimo, kako da je zaposlovanje naših delavcev v tujini najrentabilnejši izvoz in kako predstavlja naj učinkovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela, hkrati pa nam bistveno pomaga pokrivati rastoči deficit trgovinske in plačilne bilance s tujino. Seveda je slišati tudi resne in upravičene pomisleke, da ne moremo problema zaposlovanja zlasti naše mladine reševati tako, da vsako leto pošiljamo na delo okrog 100,000 delovno najsposobnejših ljudi. Okrog 60 odstotkov delavcev, ki se zaposlujejo v tujini, je namreč mlajših od 35 let. Zdaj je v tujini zaposlenih že okrog 700,000 naših delavcev, medtem ko je doma v Jugoslaviji zaposlenih v družbenem sektorju 4 milijone ljudi. Kljub temu pa jih je v povprečju nezaposlenih okrog 290,000, v zimski dobi pa tudi do 335,000. Če poskušamo problem prikazati računsko, lahko dodamo, da stane po podatkih mednarodnih strokovnih organizacij šolanje za strokovno usposobljenost od 18. leta okrog 10,000 dinarjev (še neprimerno več pa šolanje za vrhunsko izobrazbo). Potem si lahko izračunamo, koliko to znese že pri 100,000 strokovnih delavcih, če hkrati ugotovimo, da je vsak drugi naš delavec v tujini kvalificiran. To so velikanski izdatki, ki jih nosi naša skupnost, koristi od tega pa ima potem gospodarstvo drugih dežel! Naši delavci, zaposleni v tujini, tudi s svojimi davčnimi dajatvami prispevajo za tuje proračune. (Delo, 1. sept. 1971, str 2.) Mednarodna banka dala posojilo Mednarodna banka za razvoj in obnovo je odobrila posojilo 10 milijonov dolarjev cerkniški lesni industriji “Brest” in novogoriškemu “Meblo”. Obe slovenski tovarni bosta izdelovali iver-ne plošče, predvsem iz borovega lesa. Obe tovarni naj bi začeli o-bratovati leta 1974. Papeški pronuncij v želimljem Dne 7. okt. tl. je papeški pronuncij v Belgradu nadškof Mario Cagna slovesno odprl v 2e-limljem pri Ljubljani nov salezijanski zavod. V priložnostnem govoru v slovenščini je pohvalil plemenito pobudo, ki je nagnila slovensko salezijansko družino, da je vzela nase gmotno žrtev zidave novega zavoda. Poudaril je pomebnost don Boskovega duha sredi zmateraliziranega sveta 20. stoletja. Nov salezijanski zavod naj izžareva pravega duha apostolstva in odpovedi! Hiša v Želimljem je namenjena noviciatu in šolanju fantov, ki so se odločili za salezijansko družbo. V Kranju manj obiskovalcev sejma Ob zaključku 21. mednarodnega gorenjskega sejma v Kranju so bili razstavljalci zelo zadovoljni, saj je bilo sklenjenih za več kot 40 milijonov dinarjev kupčij. Najbolj so šli v denar kmetijski stroji in tekstilno blago. Razočarani so prireditelji, ker je sejem obiskalo le 170,000 ljudi, kar je precej manj, kot so pričakovali. Karel mauserj VELIKA RIDA Tako so pri Račniku božiče-vali. Manjkalo je Nanteja, vsi so žinjali nanj, pa vsi hkrati čutili, da bi bil Božič z njim drugačen. Tisto, kar že sedaj visi v zraku, bi se nagnilo prav nad glave in tiščalo nanje vse dni. Barbara je nataknila Marjetin prstan. Videla je, da ga je Rač-nik opazil, toda rekel ni besede. Pa se ji je le zdelo, da prav dobro ve, kje ga je dobila. Je bila strina tako čudno zaprta, kakor da so se ji v tem Božiču nabrali v srcu vsi spomini zadnjih tridesetih let. Tudi odkoledovali so pri Račniku brez Nanteja. Šele po svečnici je prišlo sporočilo, da prihaja. Tudi v časopisu je stalo njegovo ime. Tri barti je Račnik prebral imena in tri barti so se srenčali pogledi Račnika, Barbare in strine. Račniku se je tresla roka in strina je kar naprej mežikala; kakor da ji sonce nagaja, pa ga je bilo komaj toliko, da je sneg na strehi malo odtalil in je od ledenih sveč pod okni kapljalo. V Beljak ga je šel čakat Račnik sam. Barbaro je sicer silil, da bi šla z njim, pa se je kar koj uprla. Že zavoljo ljudi ne gre. Le kaj bi rekli! Otrok pa v ta mraz ni hotel voziti. Še Nanteja ne, kaj šele Mojciko. Ko je Račnik odpeljal z dvora, je Barbaro tako stisnilo pri srcu, da bi najraje še pred Nan-tejevim prihodom odšla. Vse ji je trepetalo pred očmi. Čutila je, da ji srce bije nekje v vratu in da so ji roke v tem mrazu vroče. Barbara je nosila na mizo, da bi bilo vse pripravljeno. Otroka sta bila v izbi, sedela pri peči in se igrala. Nanteju so dopovedali, da bo atej prišel, čeprav si otrok pod tem imenom ni veliko predstavljal. Dovolj mu je bilo, da je imel Barbaro. Zanj je ona pomenila vse. Moj cika se je igrala s punčko, ki jo je sešil.a nalašč zanjo Barbara sama. Ni bila lepa, toda otrok je bil navezan na igračo. Barbari se je trgalo srce. Čo-kobarti je žinjala na tale trenutek — zdaj je tukaj. Račnik in Nantej se vozita domov. Žo-barita, Račnik nemara okrog kraja tipa, kako je z njim. Žoba-rita o Mojciki, o Nanteju, o Mojci, kako je umrla. Preteklost je mimo. Nič več ne bo, kakor je bilo. Nekaj novega bo vstalo, življenje bo šlo iz starega kolovoza na novo pot. Stari Račnik bo stopil v ozadje, novi bo gospodaril, dajal ukaze in delil delo. Pozno popoldne je Račnik pripeljal na dvor, počasi zlezel z Voza in s kočo ogrnil konja. Barbara je z mokrimi očmi skoz okno ujela Nanteja, ki se je razgledoval in z rokavom potegnil čez obraz. Potlej je Barbara prijela za roko Nanteja in Mojciko in odšla v vežo. Z vso silo je tiščala vek. Zdaj so si stali nasproti. Prva je bruhnila v vek strina. Tedaj so tudi Nanteju pričele teči solze. V zmedenosti mu je Barbara Porinila pred roke otroka. Teda] se je sklonil, pritisnil oba k sebi in njegovo hlipanje je napolnilo vso vežo z veliko žalostjo. Mojca ga ni pričakala. “V izbo stopimo,” je s silo spravil skoz zobe Račnik. “Bog je dal, Bog je vzel. Čez njegovo v°ljo ljudje ne moremo iti.” Sele zdaj se je Nantej zravnal in segel v roke Barbari. Videla §a je skoz goste solze in čutila, kako mu roka trepeta. “Tvoje dobrote ne bom nikoli pozabil, Barbara,” je rekel tiho. “Vse vem, tudi to zadnje o Mojciki.” Barbara je strmela v tla, ni ^ mogla več gledati v obvekane Nantejeve oči. Tedaj je Nantej vzdignil Mojciko v naročje in jo zanesel skoz izbina vrata. Najhujše je bilo mimo. Sedli so; Nantej prav na taisti stol kakor včasih. Še se je razgledoval, stiskal k sebi otroka, se srenčaval spet s spomini, ki so vstajali z vsakega predmeta posebej: s stola, kjer je nekoč sedela Mojca, s slik na steni, od peči, z rož, ki so stale na oknih. Leta so vmes in ta leta so toliko prinesla in toliko odnesla. Potlej je stari pričel žebrati. Tako je Nantej stopil nazaj na Račnikovo zemljo. Po večerji so še dolgo žoba-rili. Barbara je bila kakor na trnju. Otroka bosta morala v naizbo. Moj cika že na pol spi. ‘Greš ajat, Mojcika?” jo je barala. Pri “Greš ajat, Mojcika?” jo je barala. Prikimala je. Barbara je še kar stala. Potlej je s težavo spravila iz sebe: “Zdaj, ko si spet doma, boš nemara rad videl, da bi spala pri tebi, Nantej.” — Vprašanje je spet načelo rano v Nanteju. Da, zdaj bo sam v naizbi. Mojčina postelja je prazna. Sam je ostal z otrokoma. “Žinjam, da bo bolje, če ostaneta pri tebi,” je rekel počasi. “Tebe sta se navadila.” Vendar se je sklonil k Nanteju in ga baral: “Boš spal pri meni, Nantej?” Otrok je odkimal, zlezel s klopi in se obesil na roko Barbari. “Pri mami bom.” Prvibart je padla ta beseda vpričo Nanteja. Barbara je vedela, da ga je zadela. Strina in stari se nista zganila. Potlej se je Nantej nasmehnil, pobožal otroka in Barbara je odšla v njima skoz vrata. V izbi so ostali Račniki sami. “Tako sta se navadila nanjo, da ne moreta živeti brez nje,” je v zadregi goltnil stari. “Posebno Mojcika. Odkar je bila v bolnici, je kar naprej za njo. Kakor libeč.” “Mojca je vedela takrat,” je rekel Nantej. “Brez Barbare bi vidva težko sama rinila.” “Čokobarti sem sama tako žinjala,” je rekla strina. “Ko je prišla Mojcika na svet, je bila Mojca le še malo živa. Mojcika je Barbarin otrok. Vse ure je prebila z njim, ponoči vstajala in' jo nosila: da je to revše ostalo, je samo Barbarino delo. Čokobarti je rekla: Oh, da bi obstala. Nanteju bo spomin na Mojco.” Nantej je tiho sedel za mizo. Nič ni vedel reči. Potlej je iz naizbe prišla Barbara, obstala koj za vrati in s toplim nasmehom rekla: “Oba že spita, Nantej.” Tedaj je Nantej nenadoma vstal, šel proti Barbari in jo prijel za roke. Čutil je, kako so ji prsti grampavi kakor zatekli. “Barbara, nikoli nisem žinjal, da moreš biti tako dobra. Bog lonaj za vse.” Potlej se je obrnil k staremu: “Spat grem, atej. Zbit sem in preveč je vsega za en sam dan.” Slišali so, kako je s težkimi koraki šel po stopnicah. Čez čas nato je stari goltnil: “Mojco je imel resen rad. Se vidi. Tudi otroka ima. Morda najde pravo pot, ki bo za Račnikovo hišo za večno najboljša.” Vsem se je zdelo, da je bil dan dovolj dolg. Zvezali so preteklost in sedanjost, ki je bila leta dolgo raztrgana. Marsikaj se ne vrne več. Odšlo je za vselej. Prihodnost je odprta in čaka. Nihče Račnikov ne ve, kakšna bo, toda stari in strina natančno čutita, da brez Barbare ne more bit: lepa. Za Račnike ne. (Dalje prihodnjič) Kako sem pripravlja! atentat na Tita PATERSON, N.J. Kajne, da ste se ne?#ialo začudili, ko ste prebrali gornji naslov in na koncu članka pogledali, kdo ga piše? Kaj se ne bi? Saj sem se tudi jaz, ko sem zvedel, da so me Tito in njegovi tega obdolžili in to celo pred tujo državo. Zdaj prihaja Tito na obisk v Washington, pa sem se spomnil, kako me je leta 1953, ko se je prav tako pripravljal, da obišče Turčijo, pred turško vlado zatožil, češ da sem se vtihotapil v Carigrad z namenom, da organiziram atentat nanj, pa prosil, naj me poiščejo in zaprejo. Jaz pa v Turčiji nikoli bil nisem! Menda ja ne bo poslal take zahteve tudi Nixonu? Da pa boste razumeli, kako je do te obtožbe prišlo, moram poseči malo nazaj in povedati, s čim sem se Titu tako hudo zameril. Veliko slovenskih salezijancev v begunstvo Z reko slovenskih beguncev, ki se je leta 1945 na begu pred komunisti valila na Koroško, je bilo tudi sorazmerno veliko salezijancev. Ko smo se v Vetri-nju za silo znašli, smo začeli misliti, kako pomagati drugim, zlasti mladini. Šest nas je ponudilo svoje sodelovanje ravnatelju dr. Marku Bajuku pri organiziranju slovenske begunske gimnazije. Iz Vetrinja smo bili večina poslani v Lienz, le prof. France Cigan in g. Miško Bru-nec sta šla v Spital na Dravi. Tam sta takoj organizirala mladinski dom, g. Cigan pa ^tudi pevski zbor, ki je zelo poživel kulturno življenje v taborišču. V Lienzu nas je pet poučevalo na gimnaziji, g. Mernik je prevzel verouk na ljudski šoli in ustanovil mladinski dom, v katerem so mu zlasti pomagali gg. Janez Bovan, Rudi Knez in Janez Ambrožič, pa tudi drugi požrtvovalni učitelji in učiteljice. G. Ivan Matko se je zavzel za obrtno šolo, dr. Silvo Mihelič pa vodil mogočni pevski zbor, čigar nastope so tudi Angleži nad vse uživali in jih hvalili. Jaz sem urejal oba taboriščna razmnožena dnevnika, “Novice”, ki so izhajale predpolne, in po-pofdnevnik “Domači glasovi”. Prve smo izdajali z odobrenjem angleških oblasti, zato ni smelo biti v njih nič, kar bi Tita ali Sovjete jezilo. Se tako sem moral nekoč pred tričlansko komisijo sovjetskih oficirjev na zagovor, zakaj objavljamo le novice iz britanskega radia, ne tudi iz Moskve. Rekel sem, da se Moskva ne sliši dobro. Spogledali so se in mi dejali, da je moskovska postaja vendar izredno močna. “Že lahko, a v tej dolini je ne slišimo dobro,” sem odvrnil. Niso več sitnarili. “Domači glasovi” “Domači glasovi” so bili pa ilegalen list. Naši ljudje so si želeli novic od doma, te so bile pa vse take, da Titu niso mogle biti všeč, zato tudi Angležem ne. Posredovali smo jim jih tako, da smo list sicer pisali in razmnoževali v taborišču, kot kraj* izhajanja pa navajali Celovec. Raznašalcem smo ga dali šele o-krog treh popoldne, da smo delali vtis, da ga je pošta pripeljala s popoldanskim vlakom iz Celovca. , Bil sem v vednem strahu, da bom zaradi izdajanja tega lista imel kdaj kakšne večje sitnosti z Angleži, pa jih ni bilo. Skoraj nisem mogel verjeti, da Angleži in Titovi komunisti ne bi vedeli, kje se list piše in razmnožuje. Res smo matice zanj tipkali na vorim in odrečem, pa se mi je ve za moje varanje taboriščnih zdelo, da bi ju užalil, kar zopet oblasti; sem pa tudi uvidel, da ne bi bilo dobro. Do tedaj še nam 0n ne bo delal težav, in za-ni bilo slišati, da bi kdo od ta-! čutil hvaležnost za to uvidev-boriščne uprave povabil kakšne- n0s,t. Ne vem, če je moj odgovor ga begunca takole “na izlet”, pa1 še v mejni pas. Če sta izbrala mene, morata že imeti do mene nekaj zaupanja, zato sem sprejel. Komaj smo bili iz taborišča, sta že prišla z barvo na dan: “Že dobro leto smo skupaj,” sta začela, “občudujemo visoko kulturo vaših ljudi, globoko vernost, ljubezen do snage in reda, odlično vzgojo mladine, njeno poštenost in visoki nravni nivo, le enega ne moreva razumeti, vašega odnosa do komunizma. Ste kakor purani, ki takoj vzrojijo, ko zagledajo rdečo barvo. Pa so komunisti vendar tudi ljudje kakor mi. Treba se je vsesti z njimi in se demokratično pomeniti, vi pa ob besedi komunizem kar vzplamtite. Vidiva, da je prav stališče do komunizma edino vprašanje, v katerem se mi in vsi ne strinjamo. Do nas ste vljudni, prijazni in tudi hvaležni, v tej točki nam pa ne zaupate.” Ne bom navajal, kako sem jima popisoval komunistična grozodejstva med vojno proti vsem, ki so simpatizirali z Angleži, ka se je zgodilo z vrnjenimi do- prav razumel; rekel sem pač, kar sem takrat začutil: “Danke schoen!” (Hvala lepa!) poseben pisalni stroj; ne na o-nem za “Novice”. S tem smo skušali sled zabrisati. “Domači glasovi” so imeli sorazmerno visoko naklado, ker smo jih pošiljali Tudi v druga taborišča in posameznikom na Tirolskem in Koroškem. Corsellis in Stralhan Neko soboto sta prišla v naše uredništvo naša “Welfare Offi-cerja” Corsellis in Strahan in me povabila, naj bi v šel z njima na izlet v obmejni pas, gori proti Anrasu in Siili-anu, kjer bom lahko obiskal znance, ki jih tam okrog imam. Za vstop v obmejni pas je bilo potrebno pose bno dovoljenje, begunci tja nismo mogli, zato mi je bilo njuno povabilo nad vse dobrodošlo, vendar sem sumil, da imata morda kaj* za bregom. Bal sem se, da bo šlo za “Domače glasove”, ker je bil Corsellis referent za taboriščno “tiskarno11 in odgovoren za vse naše izdajanje. V prvem hipu sem bil na tem, da se kako izgo- mobranci, ki so jih Angleži z lažjo, češ da jih prevažajo v Italijo, izročili Titu. Kako so jih v Vetrinju nakladali in od tam odvažali, sta pa itak sama videla. Kar nerodna jima je bila ta zadeva. Izrazila sta mi svojo hvaležnost in dejala, da nas zdaj bolje razumeta. Ni me bila kaj posebno volja obiskovati prijatelje in znance v obmejnem pasu, ker bi jima s tem pokazal, s kom imam zveze. Jima pač nisem popolnoma za-nedeljo upal, kot sta nam sama po pravici očitala. Samo v župnišče v Anrasu sem ju popeljal, kjer je bil za kaplana g. dr. Mirko Kozina, ki je zdaj v Kaliforniji. Na pisalni mizi je Corsellis zagledal “Domače glasove”, pokazal na nje in mi dejal: “Vaše pisanje daleč sega. Čestitam.” “Motite se,” sem odvrnil, to ni moje, prihaja iz Celovca, le poglejte.” Stopil je čisto blizu in mi bolj po tiho rekel: “Herr Doktor, bit-te, halten Sie mich nicht fuer so dumm.” (Nikar me ne imejte za tako neumnega.) Ustrašil sem se, ker mi je s tem dal vedeti, da “500 slovenskih kolaboracionistov vrnjenih’’ Naj o Corsellisu še tole povem: Ko sem bil že v Rimu, on |pa doma v civilu, sem dobil od njega pismo, v katerem mi je sporočal, da je bilo v britanskem parlametu stavljeno vprašanje, če je res, da so Angleži vrnili 11,000 slovenskih domo-rancev, ki se niso borili proti zaveznikom, le skrbeli za red v lastni deželi, pa je vojni minister odgovoril, da je bilo vrnjenih 500 Hitlerjevih kolaboracionistov. Corsellis je šel na ministrstvo, da bi kot očividec zadevo pojasnil. Določili so mu dan, kdaj naj pride. Minister ga je sprejel v družbi več svetovalcev. Corsellis jim je pojasnil, da številka ni točna, da jih je bilo nad 11,000. On sam da je videl transporte in sezname vrnjenih. Ti niso bili nikaki kolaboracionisti s Hitlerjem, marveč prijatelji zapadnih zaveznikov. Sam je govoril z nekaterimi, ki so se s transportov rešili, in uvidel, da so vsi bili prijatelji Angležev, da so ponesrečene angleške padalce skrivali pred Nemci itd. Minister je poslušal, potem pa zaključil: “Utegnete imeti prav in Vaši podatki so "morda točni, vendar za nas velja, kar imamo v zapiskih. Tisti oficirji, ki so takrat bili v Vetrinju, so bog-vekje, ne moremo jih iskati in podatkov ne spreminjati, zato za nas ostane, kar imamo zapisano: Vrnjenih je bilo 500 slovenskih kolaboracionistov.” Bi ne kazalo povabiti Corsel-lisa na kakšno našo spominsko prireditev žrtev brezbožnega komunizma? Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. N A' v' ;< w PO POTIH PIONIRJEV — Sinovi in hčere pionirjev iz Montane so vprizorili pohod pionirjev proti Zahodu, kot je hil v navadi v preteklem stoletju. Na gornji sliki vidimo skupino voz na poti, na spodnji pa sušenje obleke po starem pionirskem načinu ognjem. nad Izreto obilen pridelek WASHINGTON, D.C. — Spomladi je bilo precej skrbi glede pridelka koruze, katere se je lani lotila neke vrste rja in napravila na pridelku hudo škodo. Letos te bolezni ni bilo in pridelek je porastel v primeri z lanskim za 31% na 5,400 milijonov mernikov. Pšenica je tudi odlično obrodila in so jo namlatili za 18% več kot lani, skupno 1,628 milijonov mernikov. Večji je tudi pridelek bombaža in sena, manjši je le pridelek krompirja, toda le za 3%. Obilen pridelek koruze in pšenice, pa tudi drugih žit in soje omogočajo rejo goveda, prašičev in perutnne. Napovedujejo, da bo letos in prihodnjo pomlad trg z živino dobro založen in cene dosti stalne. Letošnji pridelek je naj obilnejši, kar jih dežela pomni. Vzeto povprečno za vse vrste žit in drugih pridelkov je dosegel 112, če vzamemo 100 za povprečje v letu 1967. Doslej je bil največji splošni pridelek leta 1969, ko je dosegel 104. Bankirji ne zaupajo SAN FRANCISCO, Calif. — Zveza ameriških bankirjev je imela svoje zborovanje, ki je na njem obravnavala tudi boj naše administracije proti inflaciji. Ni videla v izvajanju Nixonovega programa samo zlato; boji se posebno prehitrega zniževanja direktnih davkov, posebno dohodnine. Smo v volivnem letu in Kongres se lahko spusti v pretirano zniževanje, kar bi končno boju proti inflaciji več škodovalo, kot koristilo, Misli zveze bankirjev imajo torej pred očmi, da imamo volivno leto in Kongres rad pretirava s pokloni volivcem. Vsako pretirano popuščanje v zniževanju dohodnine bo imelo za posledico, vsaj tako uči skušnja, naraščanje primanjkljaja v j federalnem proračunu, to pa pomeni novo zadolževanje federacije in novo inflacijo. Stališče bankirjev je bilo uradno sporočeno načelniku senatnega finančnega odbora Longu, ki ima v bankirsko pamet zmeraj veliko zaupanje. Pokažite ‘AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. Help Wanted — Female General, garment factory-helper, assisting cutter, 5 days per week, hourly rate, no experience necessary. Will train. Call days 881-5459 (203) Moški dobijo delo Delo dobi Zanesljivi moški, star okoli 30 let, dobi delo pri 5th Avenue Coffee, 1108 West 9 St. Znanje angleščine potrebno. Oglasite se osebno in vprašajte za g. Videnja. (20,22 okt) MALI OGLASI V najem 5-sobno neopremljeno in 3-sobno opremljeno stanovanje, vse prenovljeno, na 1126 E. 61 St. zgoraj. Kličite 881-4674 po 5. uri. — (202) V najem 5-sobno moderno stanovanje za urade ali stanovanje se odda odraslim na 6426 St. Clair Ave. Najprej pokličite 481-5380 za ogled. (x) V najem Oddamo sobo s kuhinjo, stranišče in privaten vhod na 770 E. 156 St. Kličite 541-2637. (202j V najem Oddamo 4-sobno stanovanje zgoraj, odraslim, na 16202 Arcade Ave. Kličite 486-2396. (204) V najem 4-sobno stanovanje se odda dvojici ali samski osebi, na 1052 E. 67 St. (20,22 okt) V najem Hiša, 4 sob, na E. 146 St., blizu Lake Shore BIvd. 2 spalnici, velika klet. $95.00 na mesec. Nobenih živali. Kličite 729-1155. (203) For Rent Four nice rooms downstairs, with steam-heated furnace. Slovenian. Near St. Vitus, no children. Call 361-5887. —(208) V najem Odda se soba in garaža fantu, ki dela v Collinwoodski naselbini. Kličite KE 1-0957 od 5. ure naprej. (20, 22 okt.) V najem 5-sobno stanovanje, spodaj, garaža, samo odraslim, na novo dekorirano, 2 spalnici, lastna klet, pri 71 St. in St. Clair Ave. Kličite 361-4635 po 5. uri. (13,15,20 okt.) Kadar kupujete ali prodajate hišo, farmo ali lot, kličite nas, staro zanesljivo agencijo. Dajemo tudi brezplačne nasvete in posredujemo solidne stanovalce! KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (xw) Naprodaj 2- družinska hiša pri Lake Shore BIvd., samo $16.900. 3- družinska dohodninska hiša, 6-6-3, samo $23.900. 6-sobna enodružinska pri Grove-: wood Ave., samo $18.500. Kolonialna hiša s 4 spalnicami, takrat velika moderna kuhinja s pomi-valnikom in vgrajenimi pripravami, zelo dobro ohranjena hiša. Samo $23.900. PERME REALTY 26100 Brush Ave. 731-4300 (203) &LEXANDRE DUMAS i I Grof Monte Cristo “ ‘Ah, gospod,’ odvrne grof, ‘vsi, ki so obdajali vezirja in poznali mene na njegovem dvoru, so pomrli ali pa so raztreseni po svetu, da, mislim celo, da sem jaz edini preživel to strašno vojsko. Imam samo pisma Ali - Tebelinova, katera sem vam že pokazal, imam samo prstan, svedočbo njegove volje, in ta je tukaj; končno imam kot najboljši dokaz svoje nedolžnosti — — svoje neomadeževano vojaško življenje in pa dejstvo, da ni človeka, ki bi mogel ugovarjati resničnosti in poštenosti mojih besed.’ “Odobrujoče mrmranje je šlo po dvorani; ah, Albert, brez nekega temnega dogodka bi bila čast vašega očeta rešena.” “ ‘Gospodje, prične predsednik, ‘gotovo smo vsi popolnoma prepričani o nedolžnosti svojega “ ‘Kmalu izvemo, gospod,’ odvrne predsednik. ‘Ali želi komisija zaslišati to pričo?’ “ ‘Da, da,’ se odzove enoglasen odgovor. “Pokličejo slugo.” “ ‘Ali je kdo v prednji sobi?’ vpraša predsednik. “ ‘Da, gospod predsednik.’ “ ‘In kdo je to?’-“ ‘Dama, ki jo sipremlja sluga.’ “Spogledajo se. “ ‘Pustite damo; vstopiti,’ pravi p-redsednik. “Oči vseh so bile obrnene na vrata,” nadaljuje Beauchamp, “in priznam vam, da sem tudi jaz delil spošno napetost in pričakovanje. “Za pet minut se je prikazala dama, popolnoma zastrta z velikim, gostim pajčolanom. Iz kretenj te prikazni in iz parfuma, ki se je razširil takoj po Lojze Šef. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu. potegne izpod svojega pajčolana | sana v turškem ali grškem jezi-(vik Suman, odborniki: Ana Meglič, dluhtečo svilnato vrečico; ‘tu je moj rojstni list, ki ga je sestavil moj oče in so ga podpisali njegovi najodličnejši častniki. Tu je moj krstni list, kajti moj oče je dovolil, da so me vzgojili v veri moje matere; veliki knezo-škof Macedonski in epirski je pritisnil nanj svoj pečat. Tu končno, in to je najvažnejši dokaz, je dokument glede mene in moje matere od armenskega trgovca El Kobbira, kateremu naju je prodal francoski častnik, ki si je v svoji sramotni zvezi s sultanom izgovoril za plen ženo in hčer svojega dobrotnika. Prodal naju je za tisoč vreč, to je približno štiristo tisoč frankov.” ku, so poiskali zborničinega tol- Bernada Mejač, Jože Leben in mača. “Eden izmed pairov, ki se je v egiptski vojski seznanil z arabščino, je sledil čitanju tolmača, ki je z glasnim glasom čital: “ ‘Jaz, El-Kobbir, trgovec s sužnji in haremski založnik Njegove Visokosti, izjavljam s tem, da sem prejel od francoskega gospoda, grofa Monte Crista, za našega vzvišenega gospoda in cesarja smaragd v vrednosti dvesto tisoč vreč kot kupnino za mlado, enajstletno krščansko sužnjo, hčerko umrlega Ali-Te-belina, paše janinskega, in njegove soproge Baziliki. To mlado sužnjo, po imenu Haydee, je z MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica . , , , i , • -i, | Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tsi ta je prevlekla lica grofa Mor-1 sedmimi leti francoski polkov- 481-3768. I njeno materjo, ki je umrla pred “Zelenkasta, mrtvaška bledo- carigrajskimi vrati, prodal pred ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jožt Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Out, Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo dovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Predsednik Msgr. F. M. Schenn ger, podpredsednik Rev. Thomas Andary, eksek. ta j. in urednik Fr. Howard Brown, tajnik Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno član sivo $50.00, dosmrtno članstvo z<-družine in organizacije $100.00. Vs člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za priglašenj--škofa Baraga blaženim in svetni kom. cerfa, njegove široko odprte oči so bile obrobljene s krvjo. V celi skupščini je vladal temen molk. “Haydee, ki je bila ves čas mirna, toda v tem miru bolj grozeča nego druga v svoji jezi, poda predsednika kupno pogodbo, pisano v arabskem jeziku. “Sluteč, da bode ena ali druga listina vašega očeta morda pi- nik, po imenu Fernand Monde-go, ki je bil v službi paševi, in sicer sem dal, pooblaščen od SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik: Matt Novak, Podpred-, sednik: Metod Ilc, Tajnica: Urši Njegove Visokosti, najmilosti-j Osredkar—15721 Saranac Rd. 76>-vejšega cesarja, za katerega ha-1 9789, Blagajnik: John Žnidaršič, ' Odborniki: Pepca Kamin, Tone tovariša Morcerfa. V tem pismu njenem vstopu po celi dvorani, se ponuja priča, ki je po lastni trditvi zelo važna. Ali hočemo smatrati zadevo za končano, ali želite, da prečitam to pismo.’ “Gospod Morcerf prebledi in položi svojo roko na papirje, ki se stresejo pod njegovimi prsti. “Komisija glasuje, naj se pismo prečita; grof molči. “Predsednik čita sledeče pismo: “Gospod predsednik! ‘Dati morem preiskovalni komisiji zelo važne podatke o življenju gospoda Morcerfa v Epi-ru in Macedcniji.’ “Predsednik naredi majhno pavzo. “Grof Morcerf je bil zelo bled. Predsednik še vprašujoče ozre okoli sebe. “ ‘Nadaljujte!’ mu kličejo od Vseh stranij. “Predsednik nadaljuje: “ ‘Moje oči so videle smrt Ali-Paše, jaz poznam njegove zadnje trenotke, vem, kaj se je zgodilo z Baziliki in Haydee, in želim, da mi komisija izkaže čast ter me zasliši. V trenotku, ko dobite v roke ta listič, bodem v prednji sobi zbornice.’ “ Tn kdo je ta priča, ali bolje rečeno sovražnik?’ vpraša gjof z glasom, v katerem je moral vsakdo čutiti veliko razburjenje. V BLAG SPOMIN OB ŠESTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, DOBRI OČE IN STARI OČE John Sever Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 20. oktobra 1965. Ura slovesa je kruto odbila, težke ločitve spomin se budi, ljubezen do Tebe vedno je živa, v našem življenju kot lučka gori, Počij od hudih, težkih let preblago atovo srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. Žalujoči: žena ANNA, hčeri ANN in ROSEMARY ' zet WILLIAM BRUSS in 5 VNUKOV Cleveland, O. 20. okt. 1971. je bilo lahko uganiti prisotnost mlade in elegantne dame. “Predsednik prosi nepoznan-ko, naj odgrne svoj pajčolan. Dama to stori, in mi zagledamo grško oblečeno, čudovito krasno žensko.” “Ah,” pravi Albert, “ona je bila.” “Kako? Ona...” rf “Da, Haydee.” “Kdo vam je to povedal?” “Ah, to sem uganil! Toda prosim vas, nadaljujte, Beauchamp. Vidite, da sem miren in močan. Mislim, da bistvo vsega ne more biti več daleč.” “Vaš oče,” nadaljuje pripovedovalec, “je plaho opazoval to žensko. Njemu so imela ta krasna usta dati življenje ali smrt; drugim pa se je zdel ta dogodek tako nenavaden in čudovit, da je potisnil zadevo gospoda Morcerfa v ozadje. “Predsednik ponudi mladi dami stol, toda ona ne sede. Grof je omahnil na svoj stol, noge so mu očividno odrekle službo. “ ‘Madame,’ spregovori predsednik, ‘obljubili ste komisiji pojasnila o janinski zadevi, in trdite celo, da ste videli vse na lastne oči?’ “ ‘Da,’ odvrne nepoznanka z glasom, ki je bil poln nežne žalosti, in z onim polnim, čistim, le orjentalcem lastnim zvokom. “ ‘Vendar mi dovolite pripomniti,” nadaljuje predsednik, ‘da ste morali biti tedaj pač še zelo mladi.’ “ ‘Imela sem štiri leta. Ker pa so bili dogodki za me največje važnosti, se ni izgubila iz mojega spomina niti najmanjša podrobnost.’ “ ‘Toda kakšno važnost je mogel imeti za vas ta dogodek, in kdo ste, da je napravila ta velika katastrofa na vas tako globok vtis?’ “ ‘Šlo se je za življenje ali smrt mojega očeta,’ odvrne mlada dama, ‘kajti jaz sem Haydee, hči Ali-Tebelina, paše janinskega, in njegove iskreno ljubljene soproge Baziliki.’ “Skromna in obenem ponosna rudečica, ki je pri teh besedah oblila lica mlade dame s škrla-tom, ogenj njenega pogleda in majestetičnost njene izjave, vse to je naredilo na celo skupščino nepopisljiv, čaroben utis. “Grof bi ne bil mogel biti sil-nejše iznenaden, če bi se bil pred njegovimi nogami odprl strm prepad. “ ‘Madame,’ pravi predsednik in se spoštljivo pokloni, ‘dovolite mi še eno in poslednje vprašanje, ki pa nikakor ne namerava izražati kakega dvoma: ali mi morete dokazati resničnost svoje trditve?’ “ ‘Morem,’ pravi Haydee in rem je bila določena, za tega otroka tisoč vreč. (Dalje prihodnjič) — Meteorji lete z brzino od 10 do 45 milj na sekundo. H Škrlj, Edi Mejač, John J. Vidmar, Frank Leben, Preglednika: Jurij Švajger, Miro Odar. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni \odja Rev. Juliuf Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie blagajnica Mrs. Mary F-anian Shodi so vsako drugo nedeljo \ mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Newburghu ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavn.c: gospodar Jože Zelenik: odborniki: John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Elto Erzetič, pod.-predsednik Renato Cromaz, tajnik Frank Zorman, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave. BELOKRANJSKI KLUB Predsed. Matija Hočevar, pod-predsed. Max Traven, taj. Vida Rupnik. 1846 Skyline Dr., Richmono Hts. 17, tel. 261-0386, blag. Olga Mauser, zapis. Milan Dovič, gospod. Frank Rupnik, nadzor. Stanley Zagorc, Matija Golobič in John Dejak. Kuharica Mary Ivec. mm lE'GHTS P8SLTSY 8 QftTERMCI 17330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudil! kompletno postrežbo (catering servise) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag' vseb vrst perutnina. Sc priporočanih: «¥ H0CEVI8 in SH30VI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl, Mary Božic, tajnik John Zaman, 2021 East 228 Street, Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Louis Kaperle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Archer Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica m blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence. Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jen-iie Pugely; nSdzorni odbqr: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kasteiecj Antonia Stokar. Seje vsako C,sredo v mesecu ob 2. uri popoldni, y nastednih Narodnih domovih: januarja, aprila, julija in oktobra ria Maple Hts., februarja, njiaja, avgusta: in novembra na 80. siesti, marca,, junija, septembra in decembra ha' Prince Ave. ces Žagar, Robert Gerbic. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST.CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, pod-dreds. Frank Majer, tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-riikar, zapisnikarica Rose Erste. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik. Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn. Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsed.: John Ažman, podpred-sed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Avsec. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av» Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. ooh-predsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 17b St, tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Kristina Koncilja. Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu Boldin, Frances Somrak. Štefka ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO D 8 D STVO < OŽK«v noUfNA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. ,66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Frank Baraga Jr. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnine in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ah pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. NAROČITE S! DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duhovni vodja Rev. Jože Falež, darosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar. BALINCARSKI KLUB Predsed. Andy Bozich, 1. podpred. Mark Vesel, 2. podpred. Frank Grk, taj. Tone Novak, blag. Joe Ferra, 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary Bozich, nadzor odbor: Joe Dovgan, Ed Leskovec, John Habat, Joe Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone Novak, Mary Bozich, delavke pri bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, kuharce: Rose čebul, Rose Zaubi. Balina se vsak dan— ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop. NAJ VEČ JI SLOVENSKI i' 1 fiiiiiwriiiniinnrwMiniMwiiBmn I'lunimi wtmi wiimii iini MmuiM DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PIO • 1 iririiiwiriTTirttirigwiiiiifliMinr'ini iirnniiiiwiinr »-rnmimnii i*Wiim(HwwwiiiL AMERIŠKI DOMOVINI "■w&gauwaTnMGroni ....»lini— FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St, 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Joseph Ferra. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen. AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish,. nadzorni odbor: Josephine Platner, Fran,-J ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Tone Zgoznik, podpredsednik Tone Meglič, tajnica Slavica Turjanski, 1269 E. 59 St. 432-2572, blagajnik Alojz Ferlinc, gospodar Frank Kotze, pomočnik Avgust Sepetavec, odborniki: John Kustec, Avgust Pintarič, Angela Radej, Branko Radej, Maria Kotze, radzorni odbor: Jože Zelenik, Rudi Pintar, Rozika Jaklič, razsodišče: preds. Matija Kavaš, Branko Senica, Stanley Cimerman, kuharica Lojzka Feguš, pomočnica Ivanka Zelenik. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Voditeljica skupine ga. Eda Vovk, telefon 531-2324, predsednik Tone Ovsenik, podpredsednik Janez J. Vidmar, tajnica Marta Potočnik, 1075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 44103, telefon 391-8184, blagajnica Lidija Potočnik, oder: Edi Mejač, Janez Vidmar, kostumi: Jožiča Dolenc, Veronika Peklar, Joži Starič, glasba Lojze Kuhar, bara: Martin Lumpert, kuhinja: Joži Kristanc, Lud- _____________ KREPEK ZAMAH — Predsednik Nixon pri kegljanju v Washingtonu, D.C., v prostorih za razvedrilo in telovadbo poslopja, kjer so predsedniški uradi.