SpedMoae ta abboaataento |ihHii1li Pottntna platen t yi>UwM
Leto XXIII., št. 154

Ljubljana, torek 13. julija 1943'XXI
Cena cent. 80
UpravniStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica S.
Telefon h. 51-22, 31-23. 31-24 In so racai oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica J — Telefon k. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitš Italiana S. A. MILANO
Isha)a fitk dan razen ponedeljka Naročnina maja mesečno Lir m.—, vključno * »Ponedelpidm Jm-tram« Lir 36.50.
Uredniitvo i Puccinijeva olica it. S. — Telefon kev. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopitl »c ne vračajo._
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob-
bliati di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO.
Borba hladne odločnosti
Uspešni protinapadi osnih čet na Siciliji
Tri sovražne križarke, 1 manjša enota in 3 parnild torpedi rani, Ioam tonska križaifca, pet parnikov In več izkrcevalnih čolnov potopljenih in nad 40 trgovskih ladij lažganih
38 sovražnikovlli letal sestreljenih
Z anglosaškim napadom na Sicilijo je postalo Sredozemlje znova torišče borbe, ki sta jo Anglija in Amerika naperili to pot naravnost na Italijo kot predstražo Evrope. Italija je postavljena pred ogromno nalogo, da brani posvečena tla domovine in da sprejme borbo duha proti surovi sili, ki ima en sam namen: pokopati pod razvalinami slavno zgodovino italijanskega naroda, izpodrezati njegovo življenje pri korenini ter napraviti iz Italije narod služabnikov.
Strateška zamisel napada na Italijo z anglosaške strani se lahko razdeli na tri prav razločne faze, ki predstavljajo najbolj značilna poglavja borbe za Sredozemlje. Prva faza tega boja je bila vojna v Afriki, kjer je prišla do svojega izraza številčna premoč in deloma kakovostna premoč sovražnikovega orožja. Anglosa-som se je po hudih bojih in strahovitih žrtvah posrečilo ustanoviti se v vsej severni Afriki ter zavzeti nekoliko manjših otočičev, ki so tvorih obrobno obrambno črto italijanskega polotoka. Takoj nato se je začela druga faza silovite borbe, ko je sovražnik podvzemal brezobzirne divjaške letalske napade na posamezna mesta otoške in celinske Italije. Tem napadom bi moral slediti vdor v Italijo, ki bi jo izločil iz sklopa živih in delovnih sil trojnega sporazuma.
Bilo je na dlani, da se s tem pomnože težave Anglosasov v izredni meri, toda londonska in ameriška propaganda sta mislih, da je treba domači javnosti naslikati bodočnost na drugačen način. Najodličnej-ši vojaški kritilu so objavljali članke o izkrcanju v Evropi ter poudarjali, da bo pchod na Evropo preko Italije razmeroma lahko podjetje, ker da je Italija politično gnila in jo bodo že letalski napadi popolnoma omehčali in zrušili. Utvare sovražnikov so zbudile najlepše nade anglosaške javnosti na obeh straneh Atlantskega oceana.
Angleško podjetje v drugi fazi borbe, namreč letalski napadi na Italijo, niso dosegli zaželenega cilja, dasi so angleški in ameriški letalci, razbijali slavna italijanska mesta, uničevali zgodovinske spomenike, ki so ponos vsega človeštva, ter z izredno krutostjo pobijali neoboroženo prebivalstvo, zlasti žene in deco. Italija pa se zaradi tega ni zrušila, marveč stoji trdnejša kakor prej. Fašistični režim ni samo živ in silen, marveč si s svojo veliko delavnostjo ustvarja pri narodu moč-
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo;
V bitki med Bjelgorodom in Orlom je ttspelo nemškim četam obkoliti in uničiti večjo sovražno bojno skupino. Pri tem je bilo zajetih več tisoč ujetnikov, sestreljenih 129 oklopnih voz, mncgo topov in drugega orožja pa zaplenjenega. Skupno je bilo včeraj uničenih 229 oklopnih voz in 70 letal. Sovjetski razbremenilni napadi vzhodno in severno od Orla so bili odbiti. Od 5. julija dalje je izgrsbil sovražnik 28.000 ujetnikov, 1610 oklopnih voz in 1400 topov.
Na Siciliji so britansko-severnoameriške izkrcevalne čete brezuspešno poizkušale razširiti zasedeni obalni pas. Nemške in italijanske čete so včeraj na določenih mestih po načrtu prešle v protinapad in vrgle sovražnika nazaj. Nemške in italijanske letalske sile so napadle zbirališča sovražnih ladij in potopile več velikih transportnih ladij ter izkrcevalnih čolnov. — Razen tega so bile poškodovane 3 križarke in 42 transportnih ladij, neka italijanska podmornica pa je potopila križarko 10.000 ton. Sovražnik je izgubil včeraj nad Sicilijo in nad morskim področjem okoli 38 letal. Pogrešamo 10 nemških letal.
Pri oboroženem izvidniškem poletu nad Atlantikom so nemška letala zanetila požar na dveh sovražnih ladjah, med katerimi je bila ena potniška ladja nad 20.000 ton- Nemške podmornice so v trdovratnih borbah potopile v močno zavarovanih konvojih 6 ladij z 42.000 br. tonami.
Siloviti boji
Berlin, 12. jul. s. Tukajšnji tisk se še vedno v pretežni meri bavi z vojaškimi operacijami na vzhodu in na jugu Evrope. Vojaški komentarji poudarjajo, da morajo osne čete vzdrževati hude boje proti sovražniku, ki na veliko in brezobzirno tro5i vojno blago in se ne ozira na nikakršne človeške žrtve. Neki vojni dopisnik opisuje v »Zwolfuhrblattu« napad nemških tankov na sovjetske bojne črte ter pravi, da se sovražnik brani z žilavostjo, kakršne doslej nihče ni bil vajen z njegove strani. Skupina oklopnih voz, ki je napadla neko točko fronte, se je znašla pred štirimi pehotnimi divizijami, eno oklopno brigado in eno topniško divizijo. Vsa ta množica ljudi se je takoj po prvem nemškem napadu vrgla v postopnih valovih proti nemškim četam. Napad je podpiral bobnajoči ogenj sovjetskega topništva in težki sovjetski bombniki. Neposredno zatem so sle lili posebni oddelki za prodor, sestoječi iz oklopnih skupin vseh fcankovskih tipov. Okoli 5.000 ognjenih žrel je bruhalo na sovražni strani Ogenj in na eni točki omenjenega odseka je delovalo nad 300 topov, med katerimi jih je bO pretežni del velikega in največjega fr? Vaa ,ta sila je bila osredotočena
ne pozicije in je sijajna vzpodbuda za obrambo domovine. Duce drži trdno v svojih rokah krmilo oblasti in je priljubljeni poglavar 46 milijonov Italijanov, ki verujejo v sijajno bodočnost in v odločilno zmago.
Letalski napad na Italijo je za Anglo-
sase izgubljena bitka, ne toliko zaradi ogromnega števila izgubljenih letal, kolikor zato, ker angleški cilji niso bih doseženi, dasi so bili tako bahato oznanjeni vsemu svetu. Sovražna propaganda za napad na Italijo in za naskok na evropsko trdnjavo traja že od prošle jeseni. Vrhunec je ta propaganda dosegla ob osvojitvi Pantellerije.
Tretja faza borbe se je pravkar začela. Napad na Italijo je bil otvorjen ponoči, 10. t. m., v jugovzhodnem delu Sicilije. To je odločilna karta, ki so jo izigrali Anglosasi, za vse Italijane pa je ta siloviti spopad velika preizkušnja, iz katere bo Italija nedvomno izšla zmagovita. Sovražnikove priprave za napad na junaški sicil-ski otok so bile dolge in temeljite. Naskok, ld se razvija z uporabo najboljših britanskih imperijalnih čet, je zadel ob ponosni in neukročeni duh orožja Osi, ki brani sicilsko obalo. Odpor Italije je bil takojšen in silovit ter je otvoril hude boje, ki so še vedno v teku.
Sedaj se bosta Anglija in Amerika srečali iz obličja v obličje z vojskami Osi m se ne bosta mogli več bojevati na daljnih krajih, kamor branilci nimajo dostopa in kamor ne more dospeti nikakšna pcmoč. Njihov boj bo torej trd, kakor bo trd boj italijanskega naroda.
Geslo dneva za ves italijanski narod je naslednji: Vsi v boj z neomajno vero, z odločno voljo, da se požene tujec v morje. Zapoved Duceja je treba izpolniti brez obotavljanja in brez pomislekov. Biti je treba sovražnika z železno odločnostjo, uničiti ga je treba tako, da se bo lahko reklo, »da je pač zasedel ozek pas italijanske domovine, da pa je tam ostal za vedno v vodoravni legi in ne v pokončni stoji«.
Milijoni Italijanov se morajo dvigniti zoper ciničnega in brutalnega sovražnika z vsem pogumom in z novo kaljeno hrabrostjo. Vsaka roka naj postane orožje in vsako srce pregrada. To zahtevajo doslej padli junaki, italijanska zgodovina in italijanska bodočnost. V imenu mrtvih in v imenu domovine se bo 46 milijonov Italijanov bojevalo do poslednje kaplje krvi.
s svojim ognjem na točko, kjer se je vršil nemški napad. To je samo en dokaz, pravi dopisnik, kako sovražnik brani svoje postojanke ter koliko ljudskega in stvarnega maiterejala ima na razpolago.
Vsi sovjetski protinapadi odbiti
Berlin, 11. jul. s. Zvečer se je doznalo, da so nekatere edinice neke nemške oklop-ne divizije v odseku južno od Orla včeraj napadle verigo višin, s katere je bil sovražnik navzlic podpori močnega ognja njegovega topništva in žilave obrambe pregnan. V popoldanskih urah so nemški grenadirji dosegli višine in odbili s tanki podpiran sovražni protinapad. Na ostalih točkah odseka pri Orlu so Sovjeti vztrajali v svojih silovitih napadih, ne da bi dosegli najmanjši uspeh. Med temi borbami so nemške čete uničile zopet ogromne sovražne oklopne sile. Tudi južnozapadno od Orla so bile srdite borbe, med katerimi so nemški izvidniški oddelki prodrli v sovražni sistem jarkov in uničili 11 kazemat
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 12. jul. s. V zadnjih 24 urah je finsko topništvo zrušilo številna ofenzivna gnezda in zaklone na fronti Karelij-ske in Aunuške ožine, čete v teh utrjenih postojankah so utrpele znatne izgube. V letalskih borbah nad otokom Someri v Finskem zalivu so finski lovci brez lastnih izgub sestrelili pet sovjetskih lovcev, od teh enega tipa »Hightning« in štiri tipa »136«.
Povratek turške vojaške misije v Carigrad
Ankara, 11. jul. s. Vračajoča se iz Nemčije je turška vojaška misija prispela v Carigrad.
Smrt najstarejšega
mamutskega novinarja
Bukarešta, 11. jul. s. Umrl je najstarejši rumunski novinar Timoleone Pisan. Vsi rumunski listi so mu posvetili obširne članke, v katerih omenjajo, da je načeloval dolgo časa listu »Epoca« pred prejšnjo svetovno vojno.
Novinarska fakulteta na atenski univerzi
Atene, 11. jul. s. Grški prosvetni minister je ustanovil fakulteto aa novinarstvo v zavodu za politične znanosti na univerzi v Atenah.
Poravnaj čtsn prej
zaostalo naročnino l
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 12. julija naslednje 1143. vojno poročilo:
Včeraj so se na Siciliji nadaljevale hude borbe brez presitanka; med temi boji je sovražnik zaman poizkušal razširiti skromno globino zasedenega obalnega pasu.
Italijanske in nemške čete, ki so šle odločno v protinapad, so na več točkah razbile sovražne enote in jih v enem odseku prisilile k umiku.
Borbeni duh italijanskih in nemških oddelkov je odličen. Zadržanje otoškega, prebivalstva in ponosnih sicilskih vojakov, ld spadajo v velikem šfcevjlu med naše čete, je nad vsako pohvalo vzvišeno.
Zaradi sijajne obrambe zaupanih postojank zasluži čast posebne omembe 206. obal-obalna divizija pod poveljstvom generala Ahila E>'Haveta.
Italijanska letala so s torpedi zadela S križarke, eno manjšo enoto in tri parnjke, izmed katerih sta se dva po 8000 ton potopila.
Zbiranje sovražnega ladjevja so napadali naši in nemški bojni oddelki. Potopljenih je bilo 5 parnjkov fn nekaj izkrcevalnih čolnov. Zadetih in zapal jenih je bilo nad 40 trgovskih in prevoznih ladij razne to-naže.
Osni lovci so sestrelili 30 letal, 8 nadaljnjih pa se je zrušilo pod ognjem topništva.
Z operacij zadnjih dveh dni se 13 naših in 10 nemških le»ial ni vrnilo na svoja oporišča.
Vzdolž vzhodne obale Sicilije Je naša podmornica torpedirala 10.000 tonsko krj-žarko, ki je zadeta eksplodirala.
Japonski tisk o junaški borbi Italije
Tokio, 11. jul. s. Listi še vedno objavljajo komentarje o Ducejevem govoru. »Nippon Times« piše, da je ta govor jasen dokaz neukrotljive bojne voije Italije in njenega zaupanja v končno zmago. Govor je zaključen dokaz, da sovražna t;ktika ne bo spravila Italije na napačno pot, čeprav skuša sovražnik razbiti mora.lo njenega naroda z barbarskim bombardiranjem. Ducejeve besede izražajo trdno odločnost, boriti se do zmage. Italija, ki izvaja svoje načrte pod težo sovražnih napadov, priča o relkem pogumu in gorečem patriotizmu svojega naroda, železno edin-
Firenze, 12. jul. s. Sinoči so bila v vseh fašističnih rajonskih skupinah v mestu mogočna zborovanja, katerih so se udeležile strnjene množice črnih srajc in prebivalstva. Na zborovanjih, so govorili razni tovariši, ki so v svojeni govoru vzbudili mogočne manifestacije goreče fašistične vere in prepričanja v zmsgo. Po zborovanjih so udeleženci toplo vzk-ikali hrabrim Oboroženim silam, Kralju in Cesarju ter Duceju.
Milano, 12. jul. s. Da odgovor ljudstva na sedanje zgodovinske dogodke ni samo retorično izpričanje, temveč otipljiva stvarnost vere, so včeraj pokazala zborovanja, ki so bila brez priprave in poziva v vseh 28 fašističnih rajonskih skupinah v mestu. Povsod so to bila zborovanja z množicami fašistov in delovnega ljudstva, mož in žena, mladih m starih, me.l katerimi so padale v oči sivozelene uniforme vojakov in legionarjev. Na zborovanjih so tovariši stare garde, oficirji, pohabljenci in odlikovan ci po pozdravu Duceja govorili o sedanjem položaju. To so bila zborovanja v najčistejših navdušenjih, ki so znova potrdila trdnost našega ijudstva v vztrajanju in njegova vzajemnost z bojevniki, ki se borijo in branijo tla domovine. S svojimi sodelavci se je Zvezni tajnik uleležil zborovanja skupine »D' Annunzio«, kjer je njegova vzpodbudna beseda izražajoča čustva fašistov in vsega milanskega naroda odmevala v dušah množ;ce, ki je povsod s svojimi vzkliki Oboroženim silam in domovini izpričala prepričanje v zmago.
Neapelj, 11. jul s. V fašističnih rajonskih skupinah so zbrani fašisti in narod znova potrdili svojo železno voljo do odpora in neomajno vero v zmago. Govorih so tovariši stare garde in povratniki s front, ki so govorili množicam o bitki na Siciliji. Povsod so nastale mogočne manifestacije italijanstva. fašistične vere. predanosti in hvaležnosti Duceju. Po zborovanjih je ljudstvo defiliraln po cestah in vzkl kale Kralju in Cesarju Duceju in slavnim Oboroženim silam Osi.
Vsetičillška mladina
Rim, 11. jul. s. Ura preizkušnje, ki jo preživlja domovina, je imela resnoben in pomemben odsev v slavnosti izročitve sindikalne izkaznice vseučiliščnikom, ki so bili mobilizirani v službo za industrijsko delo. Slavnost je bila v pokrajinski zvezi industrijskih delavcev ob navzočnosti pod-tajnika v ministrstvu za korporacije Eksc. Contua in drugih zastopnikov oblasti ter sindikalnih hierarhov.
Mlade vseučiliščnike so sprejeli v krogu prisrčnega bratstva Zastopstvo delavcev jim je prvo zgovorno dokazalo, da v podjetjih in ladjedelnicah pričakujejo rekru-tiraoo mladino % odprtim srcem in tovari-
štvo Duceja in italijanskega naroda nam zagotavlja, da bo ItaMja premagaJa krizo in dosegla zmago. Po omembi neizbežnosti intervencije Italije, zaključuje Ust, čka se italijaid sedaj bore v prvi črti Osi in da je Japonska prepričana, da bo italijanski narod pod Ducejevim vodstvom dosegel popolno zmago.
Angleži torpediraH turško ladjo
Carigrad, 11. jul. s. Javljajo, da je angleška podmornica torpediraJa motorno ladjo, nagovorjeno s cementom, ko je plula med Smirno in An ta jo. Člani posadke so ranjeni, a so bili rešeni in prepeljani v bolnišnico v Antajo, kjer je kmalu nato eden izmed rešencev umrl.
Raporti tajnika Stranke
Rim, 11. jul. s. V tekočem bednu bodo sklicani k raportu tajnika Stranke direk-toriji federacij borbenih fašijev in fašijev iz glavnih mest v pokrajinah v naslednjih mestih, kjer bodo raporti ob navzočnosti označenega zastopnika Stranke: Aquila: Giacomo Acerbo; Bari: Giuseppe Cara-domma; Bologna: D'ino Grandi; Firenze: Giuseppe Bottai; Genova: Giuseppe Ba-stianini; Milano: Cesare Mario de Vecchi; Napoli: Carlo Alberto Biggini; Peru-gia: Luigi Fedarzoni; Roma: Attilio Teruzzi; Torino: Roberto Farinacci; Trento: Attilio de Cicco; Trieste: Giovanni Giura-ti; Venezia: Tuliio Cianetti.
Eksseleisca Fa&rlzzi v Livornsi
Livorno, 11. jul. 6. Tajnik v ministrstvu za poljedelstvo in gozdove Eksc. Fabrizzi se je poklonil v svetišču padlih fašistov in si ogledal kraje, ki so bili prizadeti od sovražnih bombardiranj. Nato je obiskal prehranjevalne prostore ter je poročal v prefekturi zastopnikom oblasti in sindikalnim predstojnikom za prehrano. Obravnaval je vprašanja poljedelske proizvodnje na področju m oskrbe. Med ra-portom je podtajnik naglasil, kako visok duh vlada med Livornci in kako trdna je njihova volja po vztrajanju do dosege zmage.
Bologna, 12. jul. s. V vseh sedežih rajonskih skupin so bila snoči mogočna zborovanja fašistov, na katerih so govorili razni govorniki, med njimi prefekt. ki se je udeležil zborovanja rajonske skupine »Nanmni«. in zvezni tajnik, ki je govoril na zborovanju rajonske skupine »Cavadoni« izpričujoč odločno voljo po borbi in vztrajanju Črnih srajc 10. legije, ki je pripravljena dati vse za dosego zmage. Mogočna zborovanja so rodila topie manifestacije za Duceja in hrabre Oborožene !»ile.
Turin, 12. jul. s. Sinoči je mogočna množica naroda v gostem sprevodu odšla z raznih mestnih rajonskih skupin ter se zbrala na trgu Carla Alberta pred Liktorskim domom Zvezni tajnik ie množici ljudstva govoril in poveličeval žilavo voljo Turincev, ki so kakor vedno zvesti svojim bojnim tradicijam in dokazujejo, da so s srcem z našimi junaškimi bojevniki, ki na Siciliji branijo sveta tla domovine. Mogočna množica je nato odšla pred palačo prefekture, kjer ie govoril prefekt in je vzbudil mogočne manifestacije za Kralja, domovino in Duceja. Brzoiavke so bile poslane Duceju in tajniku Stranke.
V Sofiji
Sofija, 11. jul. s. Minister Italije Mameli je prvič obiskal sedeže fašističnih organizacij v Sofiji in italijanski dom. Sprejeli so ga kraljevi konzul in inšpektor fašijev za Bolgarijo. Minister je pregledal fašiste in Črne srajce ter fašistične žene in člane mladinskih organizacij. Nato je govoril italijanski zaveznici ter izrazil prepričanje, da so Italijani v Bolgariji v tem odločilnem trenutku za usodo domovine pripravljeni z vsemi Energijami delati čast državi, katere najboljši sinovi se bore kakor levi. Ko je minister Mameli izrekel popolno vero vseh Italijanov v zmago, se je dvignil mogočen krik v dvorani. Zborovanj® se je zaključilo z manifestacijo za junaške borce, za Kralja in Cesarja ter za Duceja.
na braniku domovine
ško radostjo. Zbliževanje med kategorijami, ki ga je ustvaril Duce, je otipljiva stvarnost v duhu in duši vseh kategorij državljanov. Vseučiliščniki so pokazali, da jo hočejo izvršiti. Dejanje poslušnosti je v skladu z njih političnim in duhovnim prepričanjem, ki je v bistvu poslušnost ideji, katera jih preveva, naperjena na zmago.
Po pozdravu Duceju, ki mu je odredil Zvezni Tajnik, je tajnik zveze nac. svetnik Mario Gradi, ko je pozdravljal zbrane zastopnike oblasti, zatrdil, da gre ob uri junaškega prizadevanja v fašističnem idealu pozdrav in misel hrabrim vojakom, ki se zopejstaviiajo y junaški borba eoizkusogB
sovražnika, da bi vdrl v domovino. Njim in sicilskemu prebivalstvu, ki branijo za ceno sleherne žrtve svoje hiše, gre izraz naše vzajemnosti, naše volje po borbi in naše prepričanje do zmage. Vseučilišne tovariše je pozval, naj sprejmejo sindikalno izkaznico s ponosom, kajti z njo stopajo v veliko vojsko dela. ki je poleg oboroženih sil poroštvo za vztrajanje in za zmago.
Kovinar Mucaria, vojni pohabljenec, je pozdravil vseučiliščnike v imenu delavcev zatrjujoč, da vidijo delavci v njih dejanju čin vzajemnosti in manifestacijo tiste duhovne edinosti, ki veže ves italijanski narod.
Podtajnik v ministrstvu za korporacije Eksc. Contu je prinesel pozdrav ministra Cianettija in je podčrtal globok moralni in politični pomen manifestacije. Z delovno službo se pričenja prostovoljno dejanje mladih vseučiliščnikov, ki se napotijo na polja in v tovarne. Kadar se govori o delovni službi, je nadaljeval govornik, se pre-često omenja obveznost Treba je ugotoviti, da je obveznost samo pričetna, če se ne pojavi kolektivno in posamezno. Brez pozitivne volje do dela bi bilo nemogoče uresničiti visoke smotre, ki jih hoče doseči delovna služba v interesu države pod orožjem. Podtajnik v ministrstvu za korporacije je nato rekel, da stvarno ne obstojajo razlike med življenjem mladine, ki se pripravlja za žrtve in za bodočnost, in med trdim in težkim delom ročnega delavca. Govornik ie poudaril, da bodo v skupnem delu nastale med mladimi vseučiliščniki in delavci neločljive vezi zavednosti in razumevanja. Zaključil je s trditvijo, da je manifestacija nov dokaz trdne volie in skupnih namer, ki prevevajo v tem svečanem trenutku italijanski narod.
Besede podtainika so navzoči sprejeli z živahnim odobravanjem Manifestacija se je zaključila s pozdravom Duceju, ki ga je odredil Zvezni Tajnik.
Štirinajst tmk
ki jasno Izprirajejo iisctfc Italije, če bi zmagali Anglosasi
Rim, 11. jul. s. Vsak dan, ki mine, se pridružijo nove listine, katere odkrivajo, kakšne bi bile resnične namere Anglo-američanov, če bi jim uspelo zmagati v tej voni ah odstraniti Italijo iz konflikta. Svarilne besede Duceja, da bi nam sovražniki pustili samo oči za jokanje, če bi morala Italija kapitulirati, se vsak dan znova dokazujejo po naznanilih, ki so bolj ali manj pristojna v listih in obzornikih v Angliji in Ameriki, ki zlasti v sedanjih okoliščinah lepih iluzij odkrivajo brez zadržka svoje prave namere, svoje tajnosti in prikrita čustva. Izplača se, ne da bi Italijanom povedali kaj novega, temveč samo, da bi jim predočili dokument, ki naj ga imajo vedno pred očmi, navesti 12 točk pogojev, ki bi jih angloameriški imperializem rad vsilil premagani Italiji. To je 12 točk, katere je ta ali oni poluradni zastopnik priložnostno že omenil, katere pa sovražna propaganda zdaj predlaga italijanskemu narodu kot račun, ki se mora takoj saldirati. Pogoji bi bili naslednji:
1. Izročitev mornarice ter vojnega ln civilnega letalstva.
2.	Odprava kovinskih, železnih in strojnih industrij.
3.	Zmanjšanje vojske na skromne efektive policije za vzdrževanje notranjega reda ob izključitvi ofenzivnega orožja, to je strojnic, topov, tankov.
4.	Odstopitev Pantellerije, Tobruka, Maddalene in drugih strateških oporišč Angliji.
5.	Odstopitev Istrije s pomorskih oporiščem Polo in Triestejem Jugoslaviji z mejami ob Isonzu.
I.	Odstopitev raznih otokov Jonskega morja in Dodekaneza Grčiji.
7.	Odpoved Italije kolonialnemu imperiju z Libijo vred.
8.	Izbris Italije iz vrst velesil.
9.	Vojaška zasedba italijanskega ozemlja za nedoločen čas.
10. Zatrtje žitarstva in omejitev poljedelstva na pridelovanje zelenjave.
II.	Razpustitev mnogih univerz.
12.	Odprava klasičnega pouka, da «e ne bi mladina navdihovala ob zgodovinski veličini Rim in omejitev pouka na šole poklicne vrste.
13.	Izropanje muzejev in umetniSdh wv-kladov, javnih in zasebnih.
14.	Izraba italijanskega ljudstva aa zamenjavo funta po 480 lir.
Ta seznam, ki prizadeva vse ustanove, razrede in udejstvovanja italijanskega naroda z namero, da bi bila država brez upanja ponižana in brez rešitve zasužnjena, kaže, kakšno je sovraštvo Anglosasov do italijanskega rodu ln kakšen je duh neusmiljenega maščevanja do tega naroda, ki je samo bega kriv, da je skušal prisvojiti si mesto na svetu, ki je vredno njegovih žrtev in njegovih sposobnosti.
Predsednik bolgarske vlade v Makedoniji
Sofija, 11. jul. s. Ministrski predsednflc
in zunanji minister Filov potuje ob spremstvu kapetana ministra po Makedoniji.
S°flja, 11. jul. s. Po današnji odredbi policijskih oblasti se mora jo vsi javni lokali v Sofiji zapreti opolnoči.
Potres na Pacifiku
Buenos Aires, 11. jul. s. Potresne opazovalnice so zabeležile potres, čegar epicenter je bil verjetno na južnoeapaAiem področju Pacifika. Potresni sunki, ki so blii zelo siloviti, ao trajali dve uri fe fitf.
V enem tednu 2S.o©o ujetnikov, I640 tankov in 1400
tspsv uničenih
Manifestacije fašistične vere v zmagovito bodočnost
V vseh večjih ntssflh Italije izpričuje prebivalstvo svojo vc2j3, da brani imovino do končne zmage
ul DK
Čez nekaj dni bo izšel »Vzhod in zapad«, julijski roman knjižne zbirke »Dobra knjiga <. Sredi avgusta bodo izšli »Borci proti smrti«, sredi septembra pa »Pokojni Matija Pascal«. Na kratko lahko povemo o teh knjigah:
*OSPOClarStVO
JL:iigi Pirandello:
»PokofRi Matija Pascal"
Pi3ateij velja za prvaka sodobne italijanske dramatike in literature splch ter je bil odlikovan z Nobelove nagrado. Roman* s Pokojni Matija Pascal« je njegovo najboljše pripovedno delo in je v številnih prevodih dosegel svetovni sloves. Duhovito spisana zgodba, polna svojevrstnega finega humorja in prave Pirandellove ironije, pripoveduje o nesrečnem človeku, ki je po raznih naključjih ln zmotah dvakrat umrl in je bil za ljudi že z lavnaj v grobu, ko je v resnici hodil v sredi med njimi ter doživljal mnoge prečudne zapieUjaje svojega življenja. Roman je eno izmed Piran-dellovih zgodnjih del, venlar spoz-.Kvamo že v njem obrise pisateljeve svojevrstne življenjske zasnove, ki je dobila v njegovih slovečih dramah toliko presuniv.vih izrazov. Po splošni sodbi je ta roman eno izmed reprezentativnih del sodobnega italijanskega pripovedništva. Prevod je oskrbel Bržidar Borko.
Pearl S. Buck:
„ Vzhod in zapad"
Nobelova nagrajenka, ki se je s svojimi romani z Daljnega vzhoda tako zelo priljubila tudi našemu občinstvu, prikazuje
Perugia, 11. jul. s. Davi je bilo ob navzočnosti ministra Bigginija, nemškega veleposlanika, veleposlanika Španije, ministra Finske, ministra Hrvatske, kulturnih atašejev Madžarske in Rumunije otvorjeno akademdsko leto Kraljeve univerze. Po poročilu rektorja prof. Lupattellija je kratko nagovoril zbrane veleposlanik von Mai-ckensen, izpričujoč visoko kulturno poslanstvo univerze, na ka.teri se inozemci čutijo prija.telje v hiši prijateljev. To ozračje prijateljstva in medsebojnega razumevanja bo rodilo novo Evropo.
Minister Eksc. Biggini se je zahvalil veleposlaniku Nemčije za njegove besede ter je predaval o državi v sodobni zavesti. Minister je omenil spremembe, katerim so v moderni dobi podvržene gospodarske, socialne, moralne in duhovne vrednote in nujnost, da se ta vprašanja rešijo in se opro-ste krize, ki jih ograža ob vseh strani. Rešitev zamotanih vprašanj nudi lahko samo država, ki je sposobna, da se loti in premaga krizo samo. Minister je nato pretresel liberalne, demokratične, socialistične :in komunistične ideologije zatrjujoč, da so se ti režimi izkazali v sami Italiji za nesposobne, da bi rešili vprašanja in ki so
Tanger. 10. jul. s. Potniki, ki prihajajo iz Maroka, pripovedujejo o značilnih sporih, ki se dogajajo že nekaj časa med de-gaullističnjm funkcionarji ter ameriškimi politično-vojaškimi oblastmi in sicer zato, ker ustavlja francoska porcija Arabce Francoze in tujce, ki so v kakršnih kolih cx?ncšajih s slovitimi »osvoboditelji« ali pa, ki te tudi po naključju obiščejo, oziroma spregovore z njimi na cesti. V francoskih policijskih stanicah so ustanovili posebne urade, v katerih takšne osebe skrbno beležijo. Petem, ko policija sumljive osebe na dolgo in na široko izpraša, jih preda an-tropometričnemu oddelku, ki jih fotografira in premeri po vseh pravilih. V skladu s pojasnili to z vedenjem prijetega med to proceduro se potem mož izpusti in sicer po strogem posvarilu, ali pa se pridrži v zaporu oziroma odpošlje v kakšno koncentracijsko taborišče. Zaradi teh sistemov je med vojaškimi oblastmi in degolistično policijo, ki se smatra že za popolnoma neodvisno od pravjh gospodarjev, t. j. severnih Američanov, nastala že celo vrsta incidentov. V političnih krogih ne izključujejo, da so tudi ti neredki incidenti pripomogli k temu, da se je ameriško javno mnenje obrnilo proti De Gaullu in njegovim afriškim pristašem. Medtem pospešuje alžirska komisija, ki je popolnoma pod degolističnim vodstvom, čiščenje v vojski ter odstranjuje vse elemente, ki niso zadostno vdani De Gaullu. Izkoriščajoč Giraudovo odsotnost je doslej odstavila 150 generalov in 30 admiralov, češ da je treba vojna poveljstva pomladit1-. Med temi odstranjenci sta tudi general Prjoux in admiral Michelies, načelnika glavnega stana Giraudove vojske oziroma mornarice.
Buenos Aires, 12. jul. s. Prepiri med Francozi segajo notri v Argentino. Neki Albert Guerin, predstavnik skupine generala de Gaulla, je zatrjeval, da je edini način za rešitev sedanjega spora med voditelji francoskega ribanja ta, da bi bil Giraud izločen iz francoske narodne komisije v Alžiru, kajti pristaši De Gaullea nikakor ne bodo dovolili, da bi bil še nadalje njen član.
Buenos Aires, 11. jul. s. Iz Washingtona poročajo, da je predsednik Roosevelt izjavil, da Amerika ne bo priznala nobene francoske vlade, dokler bo vojna trajala, predsednikova izjava je značilna, če pomi-
v svojem delu »Vzhod in zapad« Kitajsko na prelomu. Tudi v tej knjigi eksotizem pisateljici ni namen, niti samo dekoracija. V intimno izpoved mlade, a v starem dunu vzgojene Kitajke, je strnila Pearl Buck svetlobo in sence te skrivnostne dežele Ljubezen čistega srca, ki premaga predsodke preteklosti in prezir novotarjev, je vodilni motiv te plemenite zgodbe. Roman je prevedla Olga Grahorjeva.
Paul de Kruif:
„®3rd proti smrti"
Slavni zdravnik, nizozemski rojak, nam v devetih poglavjih pripoveduje življenjske usode mojstrov medicinske vede, borcev proti smrti, tistih mnogokrat pozabljenih junakov zgodovine, ki so z neusmiljenim žrtvovanjem samega sebe tako pomembno in nesebično služili človeštvu. Kakor fantastičen roman se berejo opisi epohalnih odkritij, ki dandanes tolikim ohranjajo življenje in ki jih označujejo večini neznana imena Banting, Minot, Schaudinn, Wagner-Jauregg itd. Knjiga, ki bo po svoji snovi za našo zbirko in za našo javnost velika novost, je napisana brez strokovne prenatrpanosti, s prožnim peresom poznavalca in človekoljuba. Knjiga bo izšla v prevodu dr. Mirka Cerniča.
vsepovsod nastajala. Tako je nastala potreba po novem režimu in po novem pojmovanju države. Eksc. Biggini je obrazložil nato pomen in vsebino totalitarne fašistične in narolnosocialistične države, ki ni nič drugega kot družba aairaa, ocenjenta v odnosih do najvišjega smotra, ki je cilj volje posameznika. Nato je govoril o odnosih med državo in narodom, med državo in posameznikom. Fašistično revolucijo je treba razumeti kot pravcato odkritje enega moža: Mussolinija. Proti koncu učenega poročila, v katerem so bila pojasnjena nova načela korporativne države, je minister zat-ključil s trditvijo, dia mednarodna važnost fašizma zavisi od stvarnega političnega izkustva, ki je zgodovinsko izkustvo. Na podlaigi te gotovosti in spolšne resnice, ki jo vsebuje, gledamo v bodočnost, ki bo naša, kajti narodi, ki prezirajo barbarstvo in cenijo bogastvo duha, znajo delati in se boriti za sveto stvar.
Navzoči so sprejeli pomemben govor ministra. Bigginija s toplim odobravanjem. Nato je Eksc. Biggini obiskal kraljevo univerzo, kjer mu je rektor senator Orano predstavil akademski zbor. Zvečer je minister zopet odpotoval v Rim,
slimo na manevre De Gaulla, da bi si zagotovil vodstvo francoske vlade, in če pomislimo, da se general Giraud mudi v Wa-shingtonu.
»Zavezniki" med seboj
Buenos Aires, 12. jul. s. Hud prepir je
nastal med velikimi in malimi tako zvani-mi »zavezniškimi« narodi glede povojne obnove, katero si hočejo Amerika, Anglija, Rusija in Kitajska vsaka zase izključno rezervirati. Zastopniki fantastičnih vlad malih narodov, ogorčeni, da niso bili niti obveščeni o hipotetičnih načrtih obnove, so pričeli sestavljati svoje proteste. Prva je protestirala imenska vlada Nizozemske, kateri sta sledili norveška in belgijska vlada Zanimivo je, da je protestirala, kakor javlja »Newyork Times«, tudi Kanada, ki je izkoristila priliko, da je ponovno pripo-znala svoje hotenje po popolni neodvisnosti od Anglije.
Neobičajne želje
Rooseveltove žene
Buenos Aires, 11. jul .s. Eleonora Roosevelt, prva žena zvezdnate republike, je z vso resnostjo in prepričanjem predlagala, naj bi stroške za četrte volitve njenega soproga nosila država. Ameriški tisk je nepričakovano odgovoril na zahtevo Eleono-re. »New york Telegram« omenja celo z ogorčenjem, da je Rooseveltova družina porabila v zadnjih desetih letih za osebne namene politične narave velikanske državne vsote in da bi rada hodila po tej poti brez sramu naprej tudi v vojnem času.
Skrbi canterburyskega nadškofa
Lizbona, 12. jul. s. Britanska obveščevalna služba poroča o izjavi oatnterburryj-akega nadškofa, ki je dejal, da se bo po vojni v Angliji sebičnost še bolj razmahnila zaradi splošne utrujenosti in zaradi razrahljane discipline, ki je posledica vojne. Glede na moralo dežele se nadškof boji velikega padca v pogledu poštenosti in brezhibnih odnosov med obema spoloma.
Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase!
»Prima linea"
Izšla je nova ii6. številka glasila borbe nih fašijev Ljubljanske pokrajine. Politični ded se bavi v obsežnih člankih s sedanjin. položajem in dogodki, ki so v ospreiju splošne pozornosti. Na uvodnem mestu stoji umestno razglabljanje znamenitih Du-cejevih besed o napadalcih, ki morajo obležati v vodoravni legi. Obsežen članek je posvečen na prvi in drugi strani važnemu vprašanju »Sredozemlje in Italija«. Kulturni del lista je zelo pester ter vsebuje zanimiva poročila o umetniških razstavah m drugih kulturnih pojavih. Zelo pester je tudi organizacijski del, ki prinaša mnogo čtiva za bojevnike in za čiane fašijev. Kakor vedno, je list opremljen z lepimi slikami, predstavljajočimi boiisi prizore z različnih front ali pa iz domačega življenja.
Taborjenje in kolonije GILLa
Dne 10. t. m. se je začelo v tivolskem parku prvo taborjenje prednjakov, ki se ga udeležuje v prvem tumusu 160 balill. Drugega turnusa, ki se bo otvoril 1. in bo trajal do 15. avgusta, se bo udeležilo 150 avantgardistov.
Ob koncu taborjenja bodo udeleženci, ki bodo spoznani za sposobne, dobili stopnjo vicekaposkvadre.
Obenem so se v Ljubljanski pokrajini otvorile 3 dnevne kolonije, v katere bo pripuščenih 300 otrok v prvem turnusu od 10. julija do 10. avgusta in 300 deklic v drugem turnusu, ki bo tudi trajal en me. sec. V najbližji dobi bo otvorjeno v naši pokrajini nadaljnjih 7 dnevnih kolonij, ki bodo sprejele okoli 400 članov organizacije za dobo enega meseca.
Zagonetni vzroki nesreče Sikorskega
Lizbona, 12. jul. s. Portugalski listi objavljajo brzojavko agencije »United Press«, po kateri naj bi bila težko razložljiva dejstva uspeh preiskave glede letala, s katerim je potoval general Sikorski. Javljajo, da so morali celo angle£ki letalski strokovnjaki, ki so bili poklicani v Gibraltar in hlinili preiskavo, izjaviti, da se jim zdi zelo čudno, da so se štirje motorji letala, ki je prevaževalo generala Sikorskega, istočasno ustavili. Ker so pa morali dati pojasnilo o nesreči, so postavili domnevo, da je nastala okvara zaradi preobteženosti, kajti v letalu je bilo poleg prtljage in drugega tovora 24 oseb. Drugi strokovnjaki so izrekli mnenje, da je bH bencin pomešan z nekim surogatom. To gorivo ni moglo spraviti letal v pogon. Nobeden od strokovnjakov, ki jjm je bila preiskava poverjena, pa ni skušal pojasniti dejstva, da so se vsi štirje motorji v letalu po odletu istočasno ustavili.
Obisk To ja na Javi in Filipinih
Tokio, 12. jul. s. Na svojem nadzorstvenem potovanju je ministrski predsednik To_ jo med toplimi ovacijami občinstva pese ti 1 megto Djolcrakarta, kjer je imel pomenek z generalom Haralo, vrhovnim poveljnikom japonskih sil na. otoku Javi. Nato se je napotil v Manilo, kjer ga je sprejel general Šigenori Kuroda, poveljnik japonskih čet na Filipinih. Pri sprejemu so bili navzoči tudi člani pripravljalnega odbora za nezavisnost Filipinov.
Turška sodba o japonskih uspehih
Carigrad, 10. jul. s. Vojaški sodelavec lista »Tasviri Efkar« razpravlja o vojaških operacijah na Pacifiku in pravi, da so Američani pričeli ofenzivo, ki je imela doslej malo uspehov. Izgube vojnih in prevoznih ladij, ki so jih utrpeli zaradi delovanja Japoncev pri Salomonskih otokih, kažejo, da Japonci popolnoma obvladajo morje in zrak v tem operativnem odseku.
Zapletljaji na Bližnjem vzhodu
Ankara, 11. jul. s. Položai v Siriji se je še poslabšal zaradi pogostih sabotažnih dejanj. Vojaško sodstvo so razširili tudi na železniška podjetja. Kdor se bo mudil v bližini mostov in železnic brez zadostnega opravičila bo prijet in izročen vojnemu sodišču. Straže so dobile zapoved, naj streljajo brez opozoH^ve. Nadzorstvo nad vsemi železničarji v Siriji in Libanonu je bilo ojačeno, Po vesteh iz Palestine je prišlo do novih spopadov med Arabci ln 2idi v bližini Tel Aviva in Jafe. Policija je s težavo vzpostavila red, ko ji je prišlo orožništvo s četami na pomoč. 30 aretirancev, Id so skoraj vsi Arabci, so izročili vojaškemu sodišču. Prehranjevalne ovire v Palestini so se poslabšale zaradi umazanih špekulacij Zidov, ki si nabavljajo blago in ga prodajajo Angležem, ki pa vedno bolj vneto re-kvirirajo. Zaradi tega so nastale številne demonstracije, ki so bile zatrte.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek, 13. julija, ob 19.: Nevesta s krono.
Red Torek. Sreda, 14. julija, ob 19: Nevesta s krono.
!R©cl Sroda.
četrtek, 15. jul., ob 19.: Nevesta s krono.
Rod Čctrtsk Petek, 16. jul.', ob 10.: M»U lord. Zaključena predstava za GILL.
Strlndberg: Neveste s krono, pravljična drama v petih dejanjih. Vsebina je zgodba dveh hiš v Dalarnu, ki žive v sovraštvu in ki ju spravil ljubezen med potomcema. Posledice njune skrivne ljubezni osramotijo po splošnem gledanju na moralo hišo, iz katere izhaja dekle, ki izvrši zločin, da bi mogla zakriti sramoto in nositi na svoj poročni dan krono. Njen duševni konflikt in njeno očiščenje je miselno jedro te pravljične igre. Glavni vlogi igrata Saričeva in Jan. Režija in zamisel scene C. Debevec, scenska glasba A. Balatka; vodi Jo B. Adamič. Scenograf: V. Skrušny; načrti za kostume: J. Vilfanova.
OPERA
Torek, 13. Julija, ob 19.: Mrtve oči. Rad B. Sreda, 14. julija, ob 19.: Madame Butter-
fly. Red Premierski. Gostovanje Zlate Gjungjeučeve,	|
Druga letina v Italiji
Se v večji meri kakoT prejšnja leta gre letos v Italiji propaganda za tem. da se dosežeta \ :atem letu dve letini. V zadnjih fetih je to nosebno dobro uspelo v Padski nižini, kjer sc jc že docela udomačilo, da pc končani pšenič-ni letini speljejo na polja vodo in pridelajo še v istem letu riž. Seveda je treba v ta namen uporabiti sadike riža. Sedaj se mora udomačiti načelo dveh letin tudi v ostalih področj h Italije, ki nimajo možnosti- namakanja polj. V ta namen propagirajo pridelovanje koruze in krompirja kot drugega pridelka po končani žitni letini. Letos bo to delo zlasti olajšano, ker imamo zelo zgodnjo žetev. Selekcijska postaja v Bergamu je pripravila velike količine posebne semenske koruze, ki sc pozno seje in da prav dober pridelek. Obenem propagirajo pridelovanje krompirja kot drugega pridelka ter priporočajo kmetom v ta namen, da puste krompir že prej vzkaliti, da se vegetacijska
doba skrajša.
Kmetje se živo zanimajo za to akcijo, saj jim je od drugega pridelka dopuščeno pridržati' za lastne potrebe in za potrelje živinoreje dodatne količine. V zadnjih letih so bili doseženi tudi prav dobri rezultati s pridelovanjem soje, bodisi kot prve ali druge kulture. V Padski nižini so že Isni sadili sojo po končani žitni letini in .je soja v septembru lepo dozorela. Pridelek se giblje med 12 do 16 metrskih stotov na hektar. Pridelovanje soje je priporočljivo tudi drugje, ker prenese soja tudi daljšo dobo suše.
Industrija paradižnikovih konzerv
Kakor je razvidno iz uradnega poročila, ki je bilo predloženo glavnemu odboru korporacij, je bila v italijanski industriji paradižnikovih konzerv izvršena obsežna racionalizacija in koncentracija. Produkcija bo v bodoče osredotočena v sposobnejših obratih, zato se število industrijskih obratov za izdelovanje paradižnikovih konzerv zmanjša cd 269 na 157. Italijanska industrija paradižnikovih konzerv zavzema v okviru italijanske industrije važno mesto, saj zaposluje okrog 40.000 delavcev n predela na leto 1 milijon ton paradižnikov, ki se pridelajo na površini 50.000 ha. Leta 1940. je ta industrija izdelala 150.000 ten paradižnikovih konzerv v vrednosti 600 milijonov lir; od te proizvodnje ie šla skoraj polovica v ;no-zemstvo, namreč 70.000 ton v vrednosti 170 milijonov lir. V svetovnem izvozu paradižnikovih konzerv je Italija daleč na prvem mestu, saj je bil italijanski izvoz pred vojno dvakrat večji kakor izvoz ostalih držav
Močno je razvita tudi industrija sadnih konzerv, ki je v normalnih časih predelala eno petino italijanskega sadnega pridelka in je potrošila eno desetino celotne italijanske proizvodnje sladkorja. Letna proizvodnja se je gibala na višini 80.000 ton v vrednosti 500 milijonov lir. V zvezi s tem je omeniti tudi industrijo za konzerviranje sočivja. ki je pred vojno predelala eno desetino italijanskega pridelka sočivja in je izdelala 25.000 ton konzerv v vrednosti 100 milijonov lir.
Gospodarske vesti
= Pred zaključkom italijanske žetve. Dež, ki je padal konec junija, ni resno oviral del pri spravljanju letošnjega žitnega pridelka in je le ponekod prišlo do delne zakasnitve. V ostalem pa je dež zelo koristil okopavinam in nasadom krmilnih rastlin, pa tudi travnikom. Spričo dalekosežne uporabe razpoložljivih delovnih moči in predpisov o delovni službi so žetvena dela naglo napredovala. Posebno je poudariti uspešno sodelovanje dijaštva pri poljskih delih. Kakovost letošnje pšenice je prav dobra ln je skoraj povsod dosežena hektolitrska teža 78 kg, v mnogih primerih pa znaša hektolitrska teža 80 in še več kilogramov. Spričo dobre letine bo v novem gospodarskem letu oskrba s krušnim žitom mnogo boljša, kakor je bila lani, pri čemer je tudi upoštevati, da v novem letu ne bo treba pošiljati žita v pasivne dežele, kakor v Albanijo in Grčijo.
= Popis živine v Italiji. Dne 20. t m.
bo v vsej Italiji izvršen popis živine, M se bo v toliko razlikoval od prejšnjih popisov, da bo popisana tudi perutnina. To pa zaradi tega, da bo mogoče izvesti boljšo organizacijo oddaje jajc. Sedaj je v posameznih pokrajinah oddaja jajc od strani proizvajalcev različno organizirana. Urad za prehrano v pokrajini Ferrara, ki je Izdal n. pr. predpis, po katerem morajo po-
Četrtek, 15. jul., ob 19.: Tiha voda. Red A. Petek, 16. jul., ob 19.: Prodana nevesta*
Red četrtek.
*
Za abonente pride v sredo na spored kot zadnja predstava letošnje sezone Puccinijeva opera »Madame Butterflv« z gostom Zlato Gjungjenčevo v naslovni partiji.
Glede na bližnji sklep dramske ta operne sezone bodo imeli abonenti reda A B v tem tednu izjemoma tri predstave. Abonentom reda četrtek pa bo uprizorjena v tem tednu Smetanova »Prodana nevesta« izjemoma v petek, ker je bila prejšnji teden za njihov abonma zaradi obolelosti gospe Vi-dalijeve in g. čudna v Operi predstava odpovedana. P. n. abonenti naj vzamejo to blagohotno na znanje.
Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan!
sestva, ki imnjo več kakor dva hektarja orne zemlje, od junija, do oktobra oddati po 150 jajc, manjša posestva pa po 75 jajc. V bodoče pa bo verjetno oddaja olvisna od številčnega stanja perutnine.
= Delovni čas v Italiji. V zvezi s potrebo zaposlitve brezposelnih delavcev je bil z dekretom iz leta 1937 zmanjšan delavni čas v italijanskih industrijskih podjetjih na 40 ur na teden z možnostjo, da se v izrednih primerih poviša za 12 ur na teden. 40urni delavnik je bil že v začetku vejne v mnogih strokah razveljavljen, leta 1940 pa je bil razveljavljen sam dekret iz leta 1937. Korporacijsko ministrstvo je prejelo dalekosežna pooblastila za določitev delovnega časa. Te dni je bil z odlokom korporacljskega in oboroževalnega ministrstva delovni čas določen v splošno na 48 ur na teden z dodatkom dveh nadaljnjih dnevnih ur v nujnih primerih.
— Zavod za industrijsko obnov©. Pretekli teden smo na tem mestu objavili nekaj podatkov o lanskem poslovanju Zavoda za indusfrijo IRI. Dodatno so bile objavljene še naslednje zanimive podrobnosti. Ko je bil zavod leta 1933. ustanovljen v zvezi z ukrepi za sanacijo gospodarstva po končani svetovni gospodar slu krizi, je moral prevzeti znatno število uieležb pri industrijskih družbah in od bsnk še obveznosti v višini 16.3 milijarde lir. Od teh prevzetih obveznosti je sedaj likvidiranih skoro 10 milijard. Obveznosti teh bank nasproti novčamčm baruti su se zmanjšale od 9.7 na 3.1 milijarde lir. Dogovor, ki obstoja med zavodom IRI in zavodom Batt-ca d' Italia jamči za nalaljno avtomatsko odplačilo teh obveznosti. Poročilo za lansko leto ugotavlja, da so velika denarna sredstva, ki jih je v dobi svetovne gospodarske krize novfcnična barka stavila na razpolago za sanacijo bank, v celoti zopet pritekle nazaj v novčanično batnko in sedaj imajo banke pri novačnični banki dobroimetja v višini 4 milijard. Poročilo nadalje navaja., da so se udeležbe zavoda pri kontroliranih poljetjih lani povečale od 7.9.8 na 8.22 milijarde lir, čeprav je zavod odprodaj za 675 milijonov lir udeležb (v obliki delnic), na Katerih ni imel več interesa. Skupna vrednost podjetij, pri katerih je zavod udeležen znaša 37.4 milijarde lir. Ta, poijetja so lani na novo investirala 3 milijarde lir. K tem investicijam je zavod prispeval 734 milijonov lir, ostanek pa so si poijetja sama priskrbela. Tri velebarke nacionalnega, interesa, ki jih kontrolira zavod, upravljajo za 36 milijard lir testnih in tujih sredstev.
= Ukrepi za žitno letino v Ukrajini. Da se zagotovi pravočasna žetev in jesenska setev so zasedbena oblastva v Ukrajini izdal potrebne ukrepe, po katerih bo k delu pritegnjeno še mestno prebivalstvo. Tudi vozila morajo biti za namen na razpolago.
= Popis bakrenih kotlov Nemčiji. Nemški državni pooblaščenec za železo in kovine je izdal odredbo, po kateri se morajo do 31. julija prijaviti gospodarskim uradom vsi kotli iz bakra in bakrenih zlitin, ki se proglašajo kot zaplenjeni z vsemi ostaVmi deli. Izjema velja za bakrece kotle z vsebino manj kakcr 5 litrov. Zaenkrat pa še ni odrejena oddajna dolžnost. Pooblaščenec za železo in kovine bo lastnikom sporočil, kdaj bodo morali kotle oddati. Predvidene so izjeme v primerih, kjer je kotel za obratovanje nujno potreben.
= Povišanje izvozne cene za rumunsko mineralno olje. Bukarešte poročajo, da so bile uradno povišane cene za izvoz mineralnega olja, in sicer za 9 do 39%. To povišanje je posledica zvišanja prevozne tarife na železnicah, ki je bilo uveljavljeno 1. aprila v višini 100%.
= Gospodarske vesti tz Srbije. Srbski komisar za cene in mezde je v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in prehrano določil odlnipne cene za žito za leto 1943. Za pšenico, rž, ajdo in soržico znaša osnovna cena 400 din za 100 kg. K temu je prišteti dobavno premijo 100 din, ki jo dobi vsak proizvajalec, če odda žito do konca septembra, in še izredno premijo 100 din, kj jo dobe vsi proizvajalci v občnah, če za-doste svoji oddajni dolžnosti do 31. avgusta. — Srbski ministrski svet je podaljšal za eno leto moratorij za privatno-pravne obveznosti iz predvojne dobe, ki je potekel 30. junija 1943. Moratorij velja za dolžnike, ki so navedeni v prvotni naredbi z dme 6. junija 1941. — S sedežem v Beogradu je bila ustanovljena družba Industr-ja vrenja d. d. z delniško glavnico 6 milijonov dinarjev. — Pred kratkim je prispelo v Srbijo prvikrat po dolgem času zopet blago iz Turčije. Pcšiljke so obsegale ribe, lešnike in rozine. — Za prodajo medu je bila v Srbiji določena maksimalna odkupe a cena 90 din za kg, v nadrobni prodaji pa na 114 din za kg.
= Visoka pasivnost egiptske zunanje trgovine. Medtem ko se je v letu 1940. egiptskj izvoz še dvignil od 32 na 62 mi lijonov turških funtov je že leta 1941. zdrknil navzdol na 22 milijonov funtov, lani pa je po najnovejših podatkih dosegel komaj 19 milijonov funtov. To nazadovanje vrednosti izvoza, od katerega je v normalnih časih odpadlo 75%> na bombaž. je bilo zabeleženo navzlic splošnemu dvigu cen. Egiptski uvoz, ki je bil zadnja leta precej stabilen (leta 1939. je znašal 33 milijonov funtov, naslednje leto 32 milijonov, predlanskim pa zopet 33 milijonov) se je v preteklem letu dvignil na 55 milijonov. Tako je bil lani zabeležen znatni uvozni presežek v višini 35 milijonov funtov nasproti 11 milijonov v prejšnjem letu in izvoznemu presežku 30 milijonov v letu 1940.
I
Dotrpe! je in Bogu vdano se poslovil, naš ljubljeni soprog, sin, brat, svak, stric, gospod
PRAZNIK FRANC
vezilni mojster tov. Štora d. d.
Pogreb bo Iz hiš« žalosti Gosposvetska 280, 13. t m. ob 17. uri, na pokopališče Dravlje.
Ljubljana, D. M. ▼ Poijn, Zagorje, 12. julija 1943.
ŽENA in OSTALO SORODSTVO
Naročite se na Dobro knjigo, če še niste naročeni!
V	zbirki »Dobri knjigi« izide vsak mesec en roman in tudi naročnina se lahko plačuje mesečno. Knjige se dobe broširane ali vezane v polplatno in tiskane na boljšem papirju. Naročnina znaša:
a)	za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« al! »Domovine«, mesečno 10 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo;
b)	za ostale naročnike mesečno 11 lir za broširano in 22 lir za vezano izdajo.
V	podrobni prodaji velja vsaka knjiga 13 lir broširana in 28 lir vezana. Naročniki DK dobe torej knjige po znatno nižji ceni in imajo še to ugodnost, da se jim dostavljajo knjige na dom, ako pri naročbi izrecno ne sp.oroče, da bodo sami prihajali po nje. Novi naročniki lahko dobe po znižani ceni tudi dosedanje romane DK, kolikor so še na zalogi.
Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti; v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica »Jutra« in »Slovenskega naroda«. Iz drugih krajev se lahko naroči »Dobra knjiga« po pošti na naslov: Uprava »Jutra«, Puccinijeva 5.
Svečana otvoritev akademskega leta
na Kraljevi univerzi v Perugiji
Neprestane intrige v francoskem taboru
De GauHe poskuša povsod izigrati Girauda
Žarometi In aerofonl za ugotovitev na padajočih sovražnih letal, ki signalizirajo nato protiletalskemu topništvu
Novi dolenjski mojstri
Po kratkem razdobju treh mesecev so se v Novem mestu ponovno vršili mojstrski izpiti. K izpitom se je priglasilo večje število kandidatov, katerim še ni bila dana možnost, da bi polagali izpit v prvem letošnjem roku. Zaradi različnih zadržkov pa mnogo prijavljenih kandidatov ni prišlo k izpitom. Kljub temu je polagalo in položilo izpit 19 kandidatov, ki pripadajo 12 obrtnim strokam.
Izpiti so bili v prostorih poverjenštva novomeškega obrtniškega odseka in jim je predsedoval kot odposlanec Pokrajinskega sveta korporacij g. dr. Josip Pretnar. Vsi kandidati so izpit opravili in dobili naslov mojster. Novi mojstri so postali: Co. rič Zvcnko (brivec) iz Novega mesta. Prešeren Janez iz Potov vrha, Smolič Janez iz Dol. Prekope, Murn Martin iz žabje vasi in Granda Alojzij iz Celovca pri šmarjeti (vsi čevljarji), Melanšek Ivan (krojač) iz Novega mesta, Pintar Rudolf iz Novega mesta in Mrvar Alojzij iz Bo-
ričevega (oba ključavničarja); Vrbič Bogomir (kovač) iz Regerče vasi, Plletič Jože (lončar) iz Dol. Stare vasi pri St. Jerneju, šef man Milan (pečar) iz Novega mesta, dmperman Stanko iz Novega mesta, Kastelic Jože iz Žužemberka, Vidmar Ivan iz Novega mesta in Knafeljc Jože iz Cegelnice pri Prečni (vsi mizarji); Kovač Vladimir (mesar) iz Dvora pri Žužemberku, Jančar Ivan (pek) iz Potov vrha, Jeglič Bruno (usnjar) iz Prečne in Hudo-kiin Pepca (šivilja) iz Dobravic pri šf nt Petru.
Res lepo znamenje za naš? obrtništvo je, da se celo v današnjih časih mlajša obrtniška generacija prijavlja k polaganju mojstrskih izpitov. Kvalificiranih mojstrov nam posebno na našem podeželju najbolj primanjkuje. Zato se tudi mi pridružujemo čestitkam predsednika izpitne komisije z željo, da bi novi mojstri resnično m povsod z vsemi silami delali za blagor obrtništva in vsega prebivalstva.
Zakaj je okopavanje potrebno
Z okopavanjem in rahljanjem zemlje je prilično tako kakor z zrelivanjem, največkrat je obojega premalo. Oboje, izvršeno v žalostni meri in ob pravem času, poveča pridelek in izboljša njegovo kakovost. Z rednim in večkratnim okopavanjem zatiramo plevel, ki jemlje rastlinam hrano in svetlobo, glavna pogoja za uspešno rast in zdrav razvoj pridelkov.
Gnoj, bodisi hlevski, kompost ali umetni, morejo rastline le tedaj povsem izkoristiti, če je zemlja, zrahljana in more prodreti v zemljo zrak, ki pomaga razkrajati v zemlji zakopan ali zaoran gnoj in tako pripravljati rastlinam hrano. Zato moramo gnoj vedno plitvo spraviti v zemljo, da ima zrak do njega Isižji dostop. Pregloboko podoran gnoj ne trchni in ne razpada, ampak zo-gleni in leži mrtev v zemlji.
Z rednim okopavanjem in rahljanjem zemlje pa pospešimo razvoj bakterij, ki pospešujejo razpadanje organskih snovi in tvorbo rodne zemlje. Koristne bakterije pa delujejo posebno živahno tedaj, če imajo dovolj zraka, odnosno kisika, kar pa se godi le tedaj, č« je zemlja okopana in pre-rahljana.
Tudi voda je za rast in povoljno uspe-vanje rastlin neobhodno potrebna. Izkušnje so pokazale, da je zemlja pod zrahljanim površjem bolj vlažna kakor pod trdo in neokopano površino. Zemeljska vlaga se v globokih plasteh pri rahljani zemlji veliko bolj ohranja. Kolikor bolj suho je vreme,
toliko potrebnejše je večkratno okopavanje in rahljanje zemlje.
Razrahljana in prezračena zemlja se tudi enakomernejše razgreva kakor neoko-pana. škorjo, ki se napravi na površju zemlje po močnem dežju ali po zalivanju, je treba čim prej zdrobiti z okopavanjem. To velja, prav posebno za težke zemlje. Za rahljanje zemlje so najprimernejše vlsčlji-ve motike in rahljači.
Iskre
Ne imej opravka z ljudmi, ki so propadli ali se dvignili v življenju. Prvi so občutljivi, drusi brezobzirni.
Navidezno življenje je bolj pogosto kakor navidezna smrt.
*
Kdor sam sebi ne more koristiti, tudi drugim ni v korist.
*
V nesreči je lahko, v sreči pa nemoeoče — molčati.
*
Norec živi po lastnih življenjskih izkušnjah, modrijan pa po izkušnjah drugih.
*
Pazi, da v družbi ne rečeš besede »osel«,
ker se vedno lahko kdo čuti prizadetega.
#
Življenje je boj, deloma z lastno, deloma s tujo neumnostjo.
v Tivoliju je odprto
naših otrok in mater. Odločnemu posegu in stalni podpori prvega Visokega komisarja te pokrajine. Eksc. Emiliju Grazioli-ju, se moramo zahvaliti, da je lepa zamisel ob vomih časih vendar postala resnica, ter ga bodo Ljubljančani za to delo ohranili v hvaležnem in trajnem spominu. To delo pa ima svoj pomen — ne samo za naše otroke! Njegova ustvaritev je stotinam nezaposlenih očetov, obdarjenih s številnimi otToki. dolgo dajala delo ter kruh. hkrati je pa marljivim vodjem del tehniškega oddelka in mestne vrtnarije, zlasti projektantu, mestnemu arhitektu ing. Ko-betu in ing. Giudu ter mestnemu vrtnarju, nadzorniku Lapu. dala priliko, da so se s svojim znaniem uspešno'izkazali. — Ko Ekscelenoo Visokega komisarja prosim za dovo^enje. da +o igrišče izrnči našim najmanjšim ter hkrati prosim Eksc. prevzvi-
šenega knezoškofa. naj ta prostor nedolžne igre in na vse njegove maftine obiskovalce prikliče božji blagoslov, sem prepričan, da tolmačim prisrčno misel vseh prebivalcev Ljubljane z naiiskreneišo želio: na te.1 sončni, zeleni trati naj se naš najmlajši rod razigra zdrav in vesel pod varstvom svojih angelčkov varuhov in svoiih dobrih mamic! Obvarovana naj bo pred letečimi
ali plazečimi se rablii satanskih, narode uničujočih oboževalcev zlatega teleta, ki more otroke in matere. Na zdravem, sončnem zraku naj najmanjši Slovenci in najmanjši Italijani, prav tako pa tudi njihovi majhni gostje iz druge nove Evrope postanejo pri veselih igrah neločljivi prijatelji, da bi še. ko odrasejo, sodelovali na dokončnih zgradbah onega pravičnejšega in lepšega sveta, ki je za njegovo ustvarjenje Duce prvi dvignil vero in meč ter za to zamisel dal sredstva. —
Po županovem nagovoru je pristopil deček v narodni noši k Eksc. Visokemu Komisarju, ga nagovoril ter mu izročil šopek cvetja. Istočasno je pa stopila pred župana mala deklica ter deklarnirala. Zatem mu je podarila šopek cvetlic.
Potem ko so malčki podarili cvetje Visokemu Komisarju in ljubljanskemu županu, je mladina pod vodstvom deklice v zboru zapela. Tedaj je stopil pred mla-dež knezoškof dr. Rozman ter blagoslovil Otroški raj. Po blagoslovu je dr. Rožman nagovoril malčke ter obrazložil, da je pri blagoslovu molil za to. da bo na tem prostoru zdravje in veselje, mladino pa naj druži prijateljstvo pri brezskrbnem igranju na tem prostoru, ki je sedaj kraljestvo naše pridne mladine. Malčki so pazljivo poslušali njim namenjen govor visokega cerkvenega dostojanstvenika. Potem ko je knezoškof dr. Rožman končal svoj govor, je stopila nredenj deklica in mu podarila šopek nagljev.
Mladina se je zbrala okoli škofa, nekaj malčkov mu je pa v zboru deklamiralo Pesem o otroškem igrišču. Mladina je zatem še zapela cerkveno pesem in tako je bil glavni del mladinske slavnosti zaključen. Mladež se je porazgubila na širnem prostoru ter si z najrazličnejšimi igrami vedrila nedeljsko popoldne. Nekateri so se vozili na vrtiljaku, drugi so se podali na gugalnico. ostali se pa podili po zeleni trati: šli so se slepe miši. se lovili okoli otroških vrtnaric. vlekli vrv in tako preskušali svojo mlado moč. Kljub temu da ni bilo sonca, je bilo vseeno precej toplo. Toda ob vodnjaku ni bilo gneče. Malokdo si je z vodo gasil žejo! Zato je bil pa tem večji naval tam, kjer so otrokom delili malinovec, katerega, je nedolžni mladeži podarila tvrdka Srečko Potnik in drug. Pa tudi sladkorčke je dobila mladina!
Starejši gledalci so se počasi razhajali, toda otroci se niso hoteli nikakor podati domov. Še dolgo časa se je razlegal ob Tivolskem ribniku mladostni vik mladine, ki se je do sončnega zahoda razveseljevala na Otroškem paradižu.
Soletni ribic rešitelj
Iz Verone poročajo o dogodivščini 80-letnega ribiča Luigija Fave. Njegov desetletni vnuk Mario se je vsedel v čoln ter od veslal na odprto morje z namenom, da bi vrgel mreže. Nenadoma pa se je dvignil vihar, ki je prekucnil ladjico z lOletnim dečkom. Dečkov ded, ki je spoznal, da je njegov vnuk v smrtni nevarnosti, je ne glede na svojo starost planil v vodo in rešil otroka, ki ga je privlekel iz globine 6 m. Obenem je ribič rešil še 401etnega zidsirja Guglielma Violo, ki ga je med kopanjem prijel krč ter je bil v nevarnosti, da utone.
Levo: Mladina, zbrana pred odlič-niki — Spodaj: Staro in mlado z največjim zanimanjem opazuje nastop mladine na Otroškem igrišču
Ljubljana. 12. julija.
Včeraj je bil praznik naše mladine: na prostranem', krasno urejenem prostoru prelepega Tivolskega parka ja zakralje-vala mladina, tako zaželeno otroške igrišče naših malčkov je bilo otverjeno! Ko so se bližala gradbena defo kraju, je prihajalo na nastajajoči paradiž vedno več mali radovednežev, ki so se na lantne oči hoteli prepričati, kdaj bodo delavne roke končale z delom ter bodo tedaj sami zagospodovali na tem. mladini namenjenem prostoru.
Zanimanje za nedeljsko slavnost je bilo veliko. 2e uro pred napovedanim pričetkom se je pričala zbirati mladina, ki je posedla na tržne klopi, nameščene ob krožni poti. K tej slovesnosti pa niso prispeli samo najmlajši, bile so tu tudi njih sestre in bratje, očetje in matere, na nasipu ob krožni poti je bilo polno občinstva: pester je bi! pogled na ta razgibani, živi mozaik. Medtem, ko so prihajali gledalci, so se pa za mestno vrtnarijo uvrščali v dolg sorevod nastopajoči otroci, gojenci vrtcev in zavetišč.
Krasen je bi! pogled s stopnišča pod Tivolskim gradom na to otroško kraljestvo. V polkrogu so bili ob igrišču postavljeni zastavni drogi, pa katerih so v poletnem vetru vihrale državne in mestne zastave. Nedaleč od stopnic je dr. Adle-šičev vodnjak. Iz štirih nizkih vodometov rriteka sveža voda v vodnjak, iz katere-cdteka po vijugasto zaviti strugi, zgra-j ii iz kamenitih ploščic v širen, okrogel in nizek bazen, odkoder nadaljuje potoček pot v ribnik. Sredi velike zelene ploskve ie okrogel z nizkimi deskami ograjen pros+or, v katerem je nakopičena mivka. Ob železniškem prelazu kraj Nunske ulice je pa postavljen vrtiljak, na katerem so nameščeni med klopmi leseni konjički. Poleg vrtiljaka je zgrajena gu-galnica ter gugalnica s prečko. Pred obema koncema prečke sta postavljeni glavi belega in črnega konjička: pogumni fantje se bodo oklenili glav konjičev, da ne bodo padli s prečke na mehko travo! _
Prisrčno otroško slavnost so počastili s svojim obiskom tudi naši najvišji predstavniki. Na otroško igrišče je prispel
Eksc. Visoki Komisar in Zvezni Tajnik Lombrr.ssa. nadalje zastopnik Poveljnika XI. Armadnega Zbora Eksc. Gambare ge-j neral Ruggero, ljubljanski škof dr. Rož-j man, mestni župan general Rupnik in pod-i župan dr. Tratichida, podprefekt dr. David, ! podprefekt inšpektor dr. Bisia, Zvezni pod. tajnik S;Mone, kvestor dr. Ravelli in pod-kvester dr. Ferrante, poveljnik pehotne diviz je general Fava, Visokemu komisarju dodeljeni major Kr. karabinerjev Baroni, višji oficir pr- poveljstvu Kr. karabinerjev kapetan DeMaventura, in še veliko šte-I vilo drugih predstavnikov in crlličnikov.
Medtem, ko je šel ljubljanski škof s svovm mladim spremstvom nroti skupini odličfMkov je postaven fantič korakal na čelu dolgega sprevoda po krožni poti proti ribniku. Za zastavonošo so se uvrstili kolesarji. Prva dva sta bila v slovenskih narodnih nošah vrsti kolesarjev so sledmi otroci s konjiči. Izmenoma so se vr--t''l? dečki in deklice Tudi nekatere deklice so bile v naših starodavnih narodnih nošah. Zelo mikaven je bil pogled ra ta nesfer sprevod, v katerem so korakali harmonikarji, k; so veselo igrali na svoje instrumente. In v tem sprevodu, v katerem je sodelovalo okoli 500 otrok sta se vozila na prikupnem vozičku tudi ženip in nevesta, oba v slovenskih narodnih nošah. V voz sta bila pa vpr-^-na dva konjička. Gledalci so z naiv n odobravanjem opazovali sprevod malčkov, ki se je ustavil nred visokimi go=ti. Malčki so cbstopili odličnike ter zapeli: Mi se imamo radi...
Zatem je spregovoril župan general
Rupnik:
Ekseelence! Velespoštovane dame in gospodje! V duhu nesmrtnega Pesta-lozzija je moj prednik župan dr. Adle-šič sprožil idejo ter ta mali lepi košček zemlje namenil otročičem za veselo igranje. Za idejo je prišla odločitev. Čeprav je povsod okrog nas divjalo uničevanje, je idejo in sklep uresničil mož. ki je kot Visoki komisar naše pokrajine, sledeč popolnoma vodilom največjega prijatelja in zaščitnika matere in otroka, Duceja. tudi sam bil velikodušen in dobrosrčen dobrotnik
KULTURNI PREGLED
Strluibergova pravljica
Rojak Avgusta Strindberga, zdravnik Axel Munthe, pripoveduje v uvodu za italijansko izdajo svoje znamenite knjige »La Storia di San Michele«, da vsa »ta nordijska bitja, brez mesa in kosti, še žive v naših legendah in sanjah; mali Gno-mi. ki bede ob vzglavju naše mladosti, Elfi, ki plešejo med zaspalimi cvetovi na naših tratah. Malo ljudstvo, ki prinaša hrano medvedom v njihove zimske brloge. strašila. ki hodijo s korakom velikanov po naših gozdovih. — vsi ti so že izginili iz latinskih dežel z zadnjim odmevom Panove piščalke.« Meglene in mrzle severne zemlje z njihovo dolgo zimo so mnogo bolj nego sredozemski svet s svojimi jasnimi obzorji in barvnimi nasprotji naklonjene nastajanju pravljic in veri v pravljična bitja. Bridki analitik konfliktov med moškim in žensko, strastni iska-telj zemeljskih in metafizičnih resnic Avgust Strindberg je imel tako rekoč na dosegu roke pravljično snov, s katero je prepletel svojo igro »Nevesta s krono«, ki smo jo videli prejšnji teden v naši Drami. Snov iz tistega bogatega fantazijskega sveta, v katerem si je severnjaški človek ustvaril poosebljene simbole za naravne sile, za večni misterij življenja in smrti. V času, ko se je pisec »Očeta« z vso strastno i-n neutešeno dušo odvrnil od naturalističnih in psiholoških teorij, ki jih je prenašal v svoje spise, in je skušal skozi neenake naočnike znanstvenega iskanja in S\vendeborgove mistike dogledati nr-do-gledne daljave življenjskih problemov, je nastala »Nevesta s krono« kot pravljična drama o prirodnih silah in človeških strasteh.
V petih slikah nam prikazuje Strind-berg svojevrsten pesniški svet, v katerem
se usode resničnih ljudi izprepletajo s pravljičnimi bitji, kakor sta Povedni mož in Belo dete, s čarovnicami, kakor je Babica, to poosebljenje naravne preprostosti in neizbrisnega zla v človeški naturi in z ljudmi močnih strasti in trdovratne zvestobe starim navadam in izročilom. Za gledalca, ki išče na odru iluzijo stvarnega, četudi dramatsko stiliziraraega življenja, je ta zmes naturalizma, mistike in folklorne romantike, zmes, kakor jo je mogel ustvariti samo Strindberg. dokaj »nesodobna«. Morda bi bila kakor nalašč za opero, saj vprav kliče po glasbeni obdelavi; tudi v dramatski obliki skoraj ne more pogrešati glasbe.
Iz teh petih slik čutimo poleg nekaterih izrazito osebnih in časovnih prizvokov tesnobno melodijo severnega vetra, ki šumi v skandinavskih gorah. Njegov šum pripoveduje naši fantaziji pravljice o skrivnostnih naravnih silah, o moči človeškega sovraštva, o maščevalnosti greha, o svetli sili pokore in odpuščanja. Strind-bergov pravljični svet je stkan iz starih paganskih izročil in iz krščanskega verovanja, izzvenevajočega v nekoliko protestantsko pojmovani problem milosti in odrešitve. Dedno sovraštvo med dvema starima rodbinama, ljubezen, ki napravi most med njima in doseže začasno spravo, zakon med dobrim dolinskim človekom (Matsom) in kakor planinska priroJa trdo. hudobno in strastno planšarico iKer-sti), odkritje njenega detomora. kazen in spreobrnitev v ponižno življenje, ter naposled Kerstina smrt v naraslih predpo-mladnih vodah, ob pokanju leda — vse to se dviga iz življenjske neposrednosti v baladni svet strahu, groze in človekove odvisnosti od nadnaravnih sil. In šele v skupni smrtni nevarnosti se med dvema
rodbinama zbriše sovraštvo in iz Kersti-ne žrtve nastaja možnost novega srečnejšega sožitja. Tako pride, kakor pravi režiser C. Debevec v svojem članku »za Velikim petkom — Veiika nedelja. Za bo-lečipo — uteha. In za trpljenjem — ra dost. In za pokoro — po žrtvi — odrešenje«. Nr.d vso bedo človeškega življenja in njegovih zamotanih poti pa odmeva otožna pesem Povodnega moža: »Jaz zaupam, da moj Zveličar me reši .. .« Pesem, ki vabi k veri in ljubezni, zakaj brez njiju ni ničesar ni r.velo.
Strindbergovo »Nevesto s krono« so vprizorili v naši Drami pred štirinajstimi leti v prevodu in režiji Cirila D e b e v c a . ki je tudi zdaj obnovil to dramatsko pravljico v istem odrskem stilu, a z novimi igralskimi sodelavci. 2e redni je C Debevec. takrat še na prvi razvojni stopnji svoje tako izrazite umetniške osebnosti, občutil v delih te vrste kos svojega čreda in programatskega hotenja: zgraditi umetniški realizem na stilni osnovi lepega in vzvišenega v duhu klasične dramatike in v smislu Kantove estetike. Razmere so pozneje premestile Debevca na operno področje, kjer je tako uspešno uveljavil svoj živi in plodni čut za dramatske elemente, ostajajoč tudi v glasbenem krogu predstavi tel.j dramskega in dramatskega pogleda na problematiko odra in njegovega sveta. V »Nevesti s krono« smo ga mogli spet pozdraviti kot dramskega režiserja; zdi se. da snov te Strindbergove igre ne bi mogla biti nobenemu izmed dramskih režiserjev tako intimno blizu, kakor je prav C. Debevcu. V okviru dekoracij. ki jih je izdelal izkušeni V. Skru-š n y , s Strindberg - Balatkovo prile-gajočo se glasbo, ki jo vodi B Adamič, ob smotrni in premišljeni skrbi za okusne in stilno ustrezajoče kostume, ki jih je zasnovala za to. kakor tudi za vprizoritev »Jorijeve hčere« Jela W i 1 f a n o v a , je mogel C. Debevec dati »Nevesti s krono«
tisto režijsko enovitost. kakor jo prav posebno potrebuje delo s tako raznorodnimi dramatskimi elementi.
Igralska zasedba je preudarno izbrana. Dvoje glavnih vlog; vloga primitivno ponosne, med zlom in dobrim omahujoče, planinsko neukročene Kersti in vloga dolinsko krotkega, preko togih spon staro-kopitne rodbine zraslega Matsa. sloni na veliki umetniški izkušenosti ge. Šaričeve in S. Jana. Saričeva. po pravici najbolj uvaževana v vlogah, ki zahtevajo psihološke poglobljenosti in subtilnih odtenkov, nas je kot Kersti osvojila in prepričala z nasprotnim* z robustno in hudobno žensko, detomorilko. ki išče v ponižanju in trpljenju poti k odrešitvi. Kerstina oseba, gledan? v kontrastu med prvo in četrto sliko, je razodevala vzlic vsej poudarjeni sili in strastnosti poteze rastoče in sproščajoč« se notranje plemenitosti. J a n o v Mats je takisto nekoliko nenavaden v galeriji njegovih dosedanjih oseb; mehak, malce naiven kmečki mladenič iz mlina, dober in pozoren v svoji ljubezni do Kerste i» pristen v ljubezni do otroka, ki postane žrtev Kerstinega hrepenenja po nezasluženi deviški kroni in Babičinih spletk. Izmed ostalih o«eb je treba posebej poudariti igralsko izdela-nost Kerstine matere (Kraljeve), hudobne in maščevalne Brite (Mira Danilova). župana (M. S k r b i n š e k) in ribiča (Košič, do neke mere tudi Babice (R a k a r j e v a), s čimer niso omalovaževane manjše vloge (Potokar, Gale, Cesar. Starčeva, Presetnik, Ga b ri j el 6i če va , Nakrst i. dr.). Cisto svojevrsten delež pa je dal igralsko in pevsko C. Debevec s svojim Povodnim možem. Dobro so tudi nastopajoči otroci.
Strindbergove pravljica sodi med one drame, fci najbolj učinkujejo v ustreznem sezonskem okviru, zato bi jo morali dajati pred pomladjo, ko je tudi v gledalcu ne- 1
kaj te, včasi podzavestne poezije boja med svetlobo in temo. toploto in mrazom, ter hrepenenja po vstajenju prirode in človeka. V poletju je čustvena sprejemljivost za take igre že manjša. Vzlic temu zaznamuje lep uspeh.
D* Albert: Mrtve oči
Premiera D'Albertove opere »Mrtve oči« je imela v naši izvedbi dne 9. t. m. zelo lep uspeh zaradi izvrstne priprave. Glede na glasbeni del je to zasluga dirigenta Sama H u b a d a, ki je imel s tem svoj operni debut. Rešil ga je kakor ne zlepa kdo pred njim. Nočem delati krivice dragim opernim dirigentom, ki izpolnjujejo dolžnosti v težkih razmerah daleč preko mere. Toda v Hubadu je na izredno ugoden način združenih nekaj nepogrešljivih lastnosti, katerih pri dirigentu dobrega kova nujno zahtevamo. Predvsem ima mladi mož dobro intuicijo, s katero usmerja svoje močno čustvovanje v pravo smer, potem pa ima tudi voljo, da zvok, kakor si ga predstavlja, do kraja — ali vsaj do kraja — izpelje. Zato pa je treba znanja, resnosti pri demu in ugleda pri orkestru, česar mu vsega, kakor se zdi, ne manjka. Dobre strani njegove interpretacije so se pokazale posebno v znatnem dinamičnem razmahu bujne D'Albertove muzike, kjer je Hubad dostikrat nevarno gosto instru-mentacijo prav odmeril glede na moč posameznih instrumentalnih skupin. Vzorna je ponekod bila njegova spremljava, a povsod neoporečna normalnemu glasbenemu čutu ustrezajoča tempa.
Hubadu je najbrže botroval izkušeni Debevec, v kolikor sta tu beseda in glasba strnjeni. Debevec, s svojo človeško-živo interpretacijo dejanja, je utegnil vplivati na dirigenta (katerega odlike zato niso nič manjše) seveda le v splošnem pojmovanju, ne specifično glasbeno. Saj je
•■•- - ............m m ^^
>JUTRO« št. 154
o n I
*	Smrt dveh senatorjev. V Rimu je umrl senator Massimo DI Donato. Bil je rojen leta 1874. ter je po svojih visakošolakih študijah nastopil službo pri finančnem ministrstvu v R.Lmu. Leta 1915. je bil imenovan za državnega tajnika.. V svetovni vojni je bil ol leta 1915—1918 član vrhovnega sodišča za vojsko in mornarico ter član komisije za inteiniranje tujcev. — Poleg senatorja Di Donita je umrl tuli senator Eugendjo Maury, doma iz Ce.ro-gnole pri Foggii. Pokojnik je bil iz bogato kmečke družine. Leta 1890. je bil izvoljen za poslanca v rimski zbornici, čez pet let je vnovič dobil poslanski mandat in odtlej je stalno zastopal svoj okraj v parlamentu. V svetovni vojni je zastopal de-m'carski blok italijanskega parlamenta na sestankih v Rimu, Parizu in Lonc.onu, kjer je imela tedanja medparlamentarna urija svoja zborovanja.
*	3000 delavk je odšlo na zdravljenje v planine. Odsek ženskih fašijev v Milanu je določil letos 3000 delavk za zdravljenje v raznih planinskih krajih. Kolonije bodo vodile zaupnice ženskih fašijev, ki so pripravile že prvi transport 392 delavk za odhod v gorska okrevališča
*	Razstava italijanske umetnosti v Parizu. V navzočnosti italijanskega in nemškega poslanika, generalnih konzulov obeh držav ter v prisotnosti zastopnika francoske vlade je bila te dni v Parizu v prostih Enita otvorjena razstava italijanskih likovnih umetnikov v Parizu. Razstavljena so kiparska in slikarska dela živečih umetnikov.
*	Prve sprevodnice na vlakih. Na področju milanske železniške direkcije so se pojavile v zadnjih dneh prve ženske, ki nadomeščajo moške sprevodnike pri vlakih in moško osebje v pisarnah.
*	Popis živine. Minister ja kmetijstvo v Rimu je odredil, popis živine na dan 20. julija t. 1. Zadnji takšen popis živine iz leta 1942. je pokazal, da živinoreja v Italiji zaradi vojnih razmer ni posebno prizadeta. Leta 1940. je imela Italija 761.000 konj, 889.000 oslov, 414.000 mezgov, 7.8 milijona goved, 3.2 milijona prašičev, 9.69 milijonov ovac, in 1.8 milijona koz.
» Sibirski doživljaji v knjižni izdaji. Giovanni Moderz je bil vojni ujetnik v Rusiji in dvakrat deportiran v Sibirijo, kjer je preživel 20 let. Publicist Vladimiro De Marco je zbral njegove vtise ter jih objavil najprej v listih, zdaj pa so izšli ti članki v knjižni izdaji v knjigarni Floriana Zigiot-tija v Triestu. Knjiga je opremljena s šte-v£nimi fotografijami.
» Prekop Bergamo—Brescia—Mincio— Pad. Pod predsedstvom senatorja Suarda se je te dni v vladni palači v Bergamu sestal upravni svet za prekop Bergamo - Brescia - Mincio - Pad. Na sestanku je bila razprava o potrebnih delih, ki naj pripomorejo k plovnosti imenovanega prekopa. Ta rečna zveza bo raznim krajem v veliko olajšanje ter bo okrepila tudi trgovinske zveze.
*	Cene za tipizirano obutev. Pristojne oblasti so izdale cenik za zimsko obutev, ki bo v prodaji od 1. oktobra dalje. Moški čevlji so razdeljeni na tri kategorije; A za 150, B za 140 in C za 81 lir. ženski čevlji kategorije A bodo veljali 140, kategorije B 134, kategorije C pa 67 lir. Tudi čevlji za otroke so kategorizirani ter se cene zanje ravnajo po velikosti.
*	Sjr za proizvajalce mleka. Minister za kmetijstvo je določil, da pripada proizvajalcem mleka, ki oddajajo mleko v določene sirarnice, po 3 kg sira letno za vsako osebo skupnega gospodinjstva. Za izdelovalce sira se ta obrok poviša v dolinskih krajih na 6 kg letno, v planinskih predelih pi -a 12 kg.
*	Ukraden denar je izročila spovedniku. Pred dnevi je izročila neka mati v Triestu svoji 141etni hčerki bankovec za 100 lir z naročilom, naj gre k peku po kruh. Deklica je v pekami položila bankovec na mizo ter se za trenutek ozrla drugam. V tem času je bankovec izginil z mize. Pred dnevi je prišla v neko cerkev v Triestu starejša ženska;, stopila v spovednico, opravila spoved in na koncu pomolila skozi linico spovedniku bankovec za. 100 lir s pojasnilom, kaiko je prišla do njega. Spovednik je poskrbel, da je prišel bankovec na svoje mesto, s čimer je bila taitvina pojasnjena, okradenka pa je dobila zadoščenje.
*	Zvest pes. Lani v novembru, ko je bila Genova bombardirana, je kmet Pittaluga iz Sestri Levante odvedel tudi svojega psa v zaiklonišče. Po končanem letalskem alar-
prav on tisti, ki tudi večini igralcev odpira svet v umevanje dejanja. To je gotovo večja prednost kakor vse scenično delo s kulisami, razsvetljavo in »slogovnim« okoljem vred, kar mora vse tudi biti točno. V tem svojem prizadevanju pa ima režiser nedvomno največji uspeh pri Hey-balovi, v kateri naletimo na sijajno inter-pretko tragičnih vlog. Heybalova ni samo izredno občutljiva umetnica, ki izpolni, kar ji režiser s svojim prodimim vsestranskim umevaniem prikaže (mislim tu na vlogo kot tako in ne na petje), temveč ki sama s pravilno usmerjeno intuicijo ustvarja klasično lepe like. Ne samo zunanja pojava, ne samo lepi glas, ne samo kretnje in mimika, ki izpolnjujejo vsak najmanjši detajl in ne odnehajo niti za hip privlačevati pozornost gledalca, temveč združitev teh sestavin, ki je tako popolna, da je na našem odru skoraj ne pomnimo, to je tisto, kar v družbi s tako preprostim, a tako človeškim, tako neodo. ljivim čustvovanjem ustvarja njene krasne vloge. Pri Heybalovi prihajam do prepričanja, preko katerega celo v koncertni dvorani težko gremo, namreč da je tako imenovani »slog« vendarle drugotnega pomena, kjer so osnovnejše umetniške prvine tako mogočne. Skoraj se mi zdi, da je ta tako imenovani slog včasih le neka maska za šibkost čustvovanja, ki postane sprejemljivo šele z neko slogovno opredelitvijo. Kdo pa misli pri Heybalovi na to, ali je njeno podajanje slogovno točno? Ona je prepričevalna, in sicer tako, da vpliva na nas kot ljudi, pri tem pa pozabimo na vso puhlo učenost. V tej sodbi me potrjujejo prav nekateri igralci iz njene okolice v tej operi, katerih »neslogovno« podajanje res nekoliko moti. Toda tam tudi notranja moč ni tolikšna.
Ostale vloge so primerno razdeljene. jjgp jflc je ustvaril Primožič s pohab-
mu je pes izginil brez sledu. Pred dnevi so člani Pittalugove družine v domačem kraju nenadoma ugledali pai, ki se jim je začel dobrikati. Ugotovili so, da je to njihov pes, ki je na čuden način prišel iz Genove v Sestri Levante.
*	Posledice zaspanosti v kinematografu. V kinematografu Po.iteaima v Adrii pri Ro-vigu je llietni deček Carlo Tomaselli zaspal na klopi pri zadnji predstavi. Z jut: aj ob 2.30 se je zbudil in prestrašeno pogledal okrog sebe, ko je videl, ca je sam v dvorani. Na prosto je prišel s pomočjo nočnega čuvaja, ki je pa moiat zbuditi gospodarja, da je lahko spustil dečka domov.
*	Spopad med cigani. Na področju Davi Ligure se je 251etni ciganski mešetar Ar-turo Cena spri s svojimi tovstriši, ki so se po starem ciganskem običaju vrgli na pre-pirljivca z noži. V spopadu je biio več ciganov ranjenih in aretiranih. Zaprli so tudi ciganko Mario Claudlo, ki se je vmešala v rabuko ter je cigane podžigala k osveti.
*	Zastrupljanje z vinom. Pred letom dni je v bolnišnici v Nizzi Monferrato umrl 60-letni Angelo Ferrero iz Serole. Obdukcija je pokazala, da je smrt nastopila zaradi za-strupljenja z vinom. Uvedli so preiskavo, pri kateri so dognali, da sta. dva neznanca vsula v kupico vina, ki sta ga ponudi'a Fer_ reru, strup, ki je povzročil smrt.
*	Eleganca je izdala tatu. Enricu Romanu iz Cantuja je bilo pred nekaj dnevi ukradenih 6 bankovcev po 100 lir. Mož je hranil denar v neki skrinjici. Ker je predstavijalo teh 600 lir vse Romanove prihranke, je bil mož po tatvini zelo vznemirjen in je stvar ovadil policiji. Naključje je naneslo, da so karabinjerji kmalu nato prijeli 241etnega postopača Giovannija Borgonova, ki je bil za s\Toje razmere nenavadno dobro oblečen. Začeli so ga zasliševati in res se je izkazalo, da je on izvrši! tatvino. Spravili so ga pod ključ.
*	Slepec je padel v vodo. 83'etni Marco Rinaldi iz Terrare je šel proti svojemu domu. Moral je prečkati most, toda narasla voda ga je izvabila na napačno pot, da je padel v strugo reke. Prizor je videl mladenič Licinio Pcsardi, ki je taikoj planil za starcem ter ga prinesel do brega. Vendar ja doživljaj starca tako. izmučil, da je kmalu nato umrl.
IZ LJUBLJANE
u— Novi grobovi. Preminila je gospa A polonija Hafnerjeva, rojena GrajzaT. Za njo žalujejo seprog, otroci in drugo sorodstvo. Pogreb blage pokojnice bo v torek ob pol 15. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V Kozar-jah je preminil posestnik in sedlar gospod JakCb Trobec ml. Zapušča ženo, tri sinove, starše, brate, sestre in drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bedo spremili v torek ob 9. dopoldne iz hiša žalosti na pokopališče na Dobrovi. — V nedeljo popoldne so pokopali na pokopališču pri Sv. Križu hišnega posestnika in železniškega zvaničnika v pok. g. Jerneja Kešeta. Umrl je uslužbenec splošne bolnišnice gospod Jože Turčinovič. Na zadnji prti so ga spremili včeraj z žal na pokcpaI:šče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, njihovim svojcem pa lsieka-mo iskreno sožalje.
u— Spet imamo malo sonca, že od petka v Ljubljani ni deževalo, sonca pa tudi nimamo nič kaj preveč. Nedelja je biia večji del cblačna, tako da so prišli na svoj račun le najvnetejši kopalci. Ponedeljsko jutro je bilo brez megle, čez dan pa je v presledkih sijalo tudi sonce. Napovedovalec vremena v Zvezdi cbeta dež. Zračni tlak se v zadnjih treh dneh ni mnogo spremenil in je barometer včeraj zjutraj kazal 763 mm. Najvišja temperatura v nedoljo čez dan je bila 23.6" C, včeraj zjutraj pa je termometer zabeležil najnižjo temperaturo 14.90 C.
u— Cepljenje zoper davico za zamudnike. Zopetno cepljenje proti davici. ki je bilo razglašeno in opravljeno že pred več tedni no pregledu vpisanih obvezancev ni izpadlo tako kakor, ie mestni fizikat od staršev pričakoval. Čudimo se. da starši tega cepljenja za obvarovanje otrok pred davico ne smatrajo za tako potrebno in resno, kot bi upravičeno pričakovali. Ob javili smo že večkrat, da je to cepljcn.ie obvezno in da bodo starši onih otrok ki se cepljenja ne bodo udeležili, kaznovani. Da pokažemo dobro voljo in ne bo treba proti staršem, ki niso pripeljali svojih otrok ne k prvemu, drugemu ali tretjemu
ljenim soprogom, igralsko močan zlasti v spoznanju, da je njegova slepa žena spregledala. Ta odlični igralec je na sceni vedno prepričal o svoji resnosti. Visoki nivo njegovih vlog dokazuje predvsem igralsko podajanje z mimiko in kretnjami, polnimi neke moške moči. Posebej naj omenim še P o 1 a j n a r j e v o , kot glasovno zelo dobro služabnico Myrtoklino, ki se ja s Hey-balovo tudi barvno ujemala, B a n o v c a , ki je v vlogi pastirja pevsko naravnost presenetil, tako se je proti sredi prologa razvil v moči in lepem izrazu, ter An. ž 1 o v a r j a , tega uporabnega igralca, ki tudi v najtežjih operah ne odpove s svojimi simpatičnimi lastnostmi, med katerimi je poleg ugodne -zunanje pojave in jako pravilnega pojmovanja vloge tudi dokaj čeden glas. Krasno vlogo Marije iz Mag-dale poje Franja Golobova, ta vzorna pevka, katere nastop je ginljiv bodisi glede na njen izredni glas in način petja, kakor tudi na pojavo v lepem kostumu. Njen spev o Kristusu je prav za prav notranji višek dejanja. Takrat čutimo, da gre za to, kar ona pripoveduje, in ne za vse druge dramatične scene. Toda Golobova zna tudi podati ta lepi tekst, da gane najtrša srca. Ena sama tako doživljena scena je tehtnejša od ne vem kakšnih religioznih propovedovanj. Ta skoraj nekoliko orato-rijska, mirna in plemenita mesta, so največja odlika Golobove. — Manjše vloge so razdeljene med Karlovčevo. na katero smo pevsko seveda takoj pozorni, obe mladi Stritarjevi, ki se odlikujeta s svežima glasovoma, dalje med Poli-čevo, Ramšakovoin glasovno vedno dobrega Dolničarja. Majhni vlogi imata tudi Sancin in Rus, ki igrata dve posrečeni judovski figuri. Zbor je igralsko živ in glasbeno dober. Ostali sodelavci so isti kot običajno.
Marijan Lipovček.
cepljenju, Izvajati strogih kazeneftdh odredb. ki jih določa zakon, .bo za zamudnike ta teden izjemoma še cepljenje in to od 13. t m. do vključno 20. t m. od 4. do 5. popoldne v prostorih mestnega fizika ta v Mestnem domu na Krekovem trgu. Oni starši, ki se tudi temu poslednjemu pozivu ne bodo odzvali in se ne bodo zadostno opravičili, bodo občutili kazenske odredbe
zakona.	. _ .
u— Po številnih orkestralnih Koncertih
bo priredil Ljubljanski zvon 19. t. m. v
veliki dvorani hotela Union zborovski koncert, na katerega sporedu so zastopani po večini skladatelji današnjega časa. Koncerti Ljubljanskega Zvona so bili vedno na dostojni umetniški višini in gotovo je njegov vodja Matul Dore pripravil svoj zbor tako, da bo zadovoljil poslušalce, tako glede izbire pesmi kakor glede izvajanja samega. V prvem in zadnjem delu sporeda bomo slišali umetne, v srednjem, delu pa narodne pesmi. Med prvim m drugim delom bo zapel operni pevec — basist Lupša Fric troje pesmi, m sicer po eno Bučarjevo, Pavčičevo in Prelovcevo. Opozarjamo občinstvo, da si nabavi vstopnice že v predprodaji v Matični knJi-
Ra™- Na državni klasični gimnaziji bodo sprejemni izpiti za prvi razred srednjih šol dne 23. in 24. julija. Učenci naj pridejo dne 23. t. m. ob 8. v novo uršulinsko poslopje v šubičevi ulici in prineso s seboj peresnike, papir pa dobe v šoli. Kdor še ni izročil ravnateljstvu rojstnega Usta in spričevala o 4. razredu ljudske šole, mora prinesti tudi ti dve listini s seboj in ju oddati v ravnateljevi p:sarni pred izpitom. Izpiti bodo končani v soboto, dne 24. t. m., okrog 18. — Ravnateljstvo.
u_ Sprejemni izpiti na n. ženski realni gimnaz.-ji v Ljubljani se bodo pričeli v potek, 23. julija, ob 8. zjutraj v poslopju Trgovske akademija (poleg vladne palače).
u— Islandski ribič je najboljša roman znanega francoskega romanopisca Pierre Loti-ja Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja — opisuje pestrosti eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slo. venščino g Vladimir Levstik in je delo pravkar izšlo v založbi Knjigarne TisKuvne Aactru^e v Liubliam Selenburgova ul 3.
»DOLOREX« table:te proti zoboholu. —
V	lekarnah Lir 2.50.
u_ Bloke vsake velikosti, za urade, obrate, zdravnike, na+akarje itd. dobita v Knjigami Tiskovne zadruge. Selenbumova
ul. 3.	,	—.
u— Za s!eoe daruje Dr. Elza Soss Lir
150 namesto "cvetja na grob ge. Tanje
Ehrlich-Zerjavove.	. - ,g „
u— Za društvo slepih daruje g. Lonča,
100 lir namesto venca na krsto poit. ge.
Ehrlichcva.
u_ Nesreča. Na slarr.ore^nici si je po
rezala prste na desnic 71etna hčerka posestnika Fran a Z?.c!nikarjeva i-; čine vasi Z zlomljeno desno nogo so pripeljali v bol nišnico 531:tno pasestnico Nežo Vore!ovo z Blok. Levico si je poškodoval 3G'ctni mizar Franc Novak iz Ljub'jane. 501etn-ga delavca Antona Lipničarja je p"dsu!o tako. da iina hudo poškodovano levo nago. Desnico si je zloinMa pri padcu 6S!atna poscstnlca Marija Krašovčeva :s Veiikih Laže. Desno nogo ra si je zlomila pri padcu 21etna hč rka posestnika I anaEov-hanova iz Mokronoga. Ponerrešcnci se zdrav jo na kirurškem oddelku ljub'j-n;ke bolnišnice.
Is Navom mesti
n_ Vreme je šc kujavo. Lepo vreme, ki
ga ie prinesel julij, je biio le kratkotia no. vendar je zadostovalo, da so Dolenjci pospravil krmo. Tudi žetev se je pričela v lepem vremenu, vendar je že v sredo .1:. poldne močan naliv oviral daljnjo žetev. Proti poldnevu se je nebo zjasnilo in v '.<:-pem sončnem vremenu je dolenjski kmetovalec hitel, da pospravi ta najvažnejši poljski pridelek. V četrtek je bilo neb:, ves dan pr: preženo z gostimi oblaki -n le od časa do časa je sonce za kratek čas pokukalo izza oblakov. V noči na petek sc ie med strahovitim bliskanjem in grmenjem sprostila na Dolenjskem stiašna nevihta. V petek zjutraj je bilo nebo še vedno gofto pooblačeno in je temperatur*, občutno padla ter je znašala 13.2 stopinji Celz;ja. Preko dneva pa se je ozračje le malenkostno ogrelo in je znašala najvišja dnevna temperatura 20.3 stopinje Celzija.
V	glavnem so dolenjski kmetovalci kljub slabemu vremenu uspeli pravočasno požot: žito. Vreme n; povzročilo prevelike škode, razen v vinogradih, kjer se že pojavlja v večjem cbsegu nevarna paronospora.
n— življenje in smrt. V mesecu juniji, je bilo v "kapiteljski in šmihelski župniji rojenih 23 otrok, od tega 12 deklet in par dvojčkov. Poročila sta se Lovat Aldo ir. Sodič Stanka. Umrli so: Kosec Jak'b iz Brusnic, Zarabac Marija iz št. Petra, K%-steiic Jože iz Novega mesta, Pungerčar Jože iz Novega mesta. Kovač č Magdalena iz Podgrada. Ferjančič Franc iz Novega mesta, Voze! Olga iz Novega mesta. Matkcvič Malka iz Dragatuša, Glob Jožefa iz Birčne vasi. Serbič Jožefa iz Stranske vasi, Florjančič Marija iz Novega n.e-sta.
Spsdffl]e štaf-srsko
Novi -robovi. V Mariboru so umrli: vini-čar Anton žnidarič iz Ljutomera, 35 letni v:šj; kontrolor Waldcmar Tschasl in 50 letni posestnik Vincenc Schwar. V Vojniku je v 80 letu starosti umrl orožniškj straž-mojster v pokoju Franc Kociper.
Pogreb Franc« Bizjaka je bil v četrtek v Rečici ob Paki. Pogrebni sprevod se je pomikal iz dvorane Heitmatbunda na pokopališče. Igrala je rudarska godba iz Šoštanja. Pogreba se je udeležilo nad pet sto ljudi. Ob grobu se je poslovil od pokojnega okrožni uradni vodja Paidasch.
Poročili so se v Braslovčah posestnikov sin Ferdinand Kck in Alojzija Podbregar-jeva poljski delavec V'ktor Korun in Pavla Herodcževa, pomožni stražinik Karel Tajnšek in kuharica Marija Dobovičniko-va, posestnik Jernej Mežnar in hišna pomočnica Barbara Fijavževa. poljski delavec Franc Herodež in kuharica Marija Bcltnikova, poljski delavec Jože Hribernik ta poljska delavka Antonija Mrakova, krojaški pomočnik Stan slav Knavs in krojaška pomočnica Ljudmila Tevž'čeva posestnik MSrtin Skurmšek jn Marija Cizljeva.
V	Središču so se poročili Franc Ožek in Jo-
žefina Horvatova. Ivam Najžar in Marija Pflegarjeva. Anton Korumič in Rozaliia Brumnova, Štefan škorjanc in Viktorija Nadičeva, 'Anton čulek in Sabina Lukma-nova. V Vuhredu so se poročili Ludv'k Les-jak in Ivan Plošnikova ter Jakob Kajzer in Marija Vcbrcva.
Odlikovani L'bojčan. štajerski listi poročajo, da je bil naddesetnik Ivan Pintarič iz Liboj za hrabrost odlikovan z železnim križem 2. stopnje.
Tečaji za kmetsko mladino. V Halozah in Slovenskih goricah prirejajo tečaje za kmetsko mladino. V tečaj h se mladina uči reda, športa in iger. Tečaji trajajo po 3 mesece.
Sa:?jarj: v ce!j«kem ckržii so zelo de-
l°vni. Nemški listi poročajo, da se sadjarstvo na Spodnjem štajerskem lepo razvija. Samo v celjskem okrožju je 1,221.700 sadnih dreves. Na omenjenem področju deluje 34 sadjarskih in vrtnarskih društev, v katerih je včlanjenih 6618 članov.
Konec šol. koga lota na gospodarski šeli v Celju. Pretekli četrtek je bila na gospodarski šc-ii v Celju zaključna slovesnost z razdelitvijo letnih spričeval. Ravnatelj za v o "a je f bsolvente nagovoril s prisrčnimi besedami in jih pozval, naj se izkažejo vredne izbranega poklica.
Igralci iz ž^Ica so gostoval; v Celju. V veliki dve; r. i Nemškega doma v Celju Je v tciek gostovala žalska gledal:ška družna. Vodstvo žalske kulturne skupnosti ima Gclsler, artistični vodja pa je Scha-ban. 2a'ska igralska skupina je pred tem gostovala žc v Novem Celju in ckol ških krajih. E. Pa tiascii je v mariborskem dnev-n'ku napisal, da ie žalska igralska skupina gotovo na prvem mestu.
Mrtvo so na.-li v stanovanju. Na Koro-£ki cestj v Mariboru so naSH v rjenem stanovanju mrtvo 65 lttno perico Marjano šnajderevo. Umrla ja za rad1 srčne slabosti.
Truplo "Kai»a I>uha so našli. Poročali
smo že. da je v rekam ribniku utonil 1?-letni strohni ključavničar Karel Duh iz Zgornjega Radvanja. Veda je pred dnevi naplavila njegovo truplo in je bil pogreb v patek v Studenc h.
Nesreče. Pri obueiovanju lesa si je odsekal pa ec ra levici 49-letni vin čar Konrad Balič iz Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. S kolesom sc je zafetcl v nek voz 18!etni trgovski nanacš aer.ee Kare) Jelen iz Studencev in si poškodoval desno nogo in hrbtenico. 291etna Marija Osteiševa si je pri p dcu ziomi'a desno nogo. 70-letna vdova Marija Vollmeyerjeva iz Studencev je to.ko nesrečno padla, !a ima poškodbe po vsem telesu. Pri čiščenju vo^a se je ponesrečil 321etni hlapec F.anc Živkovič iz Studencev. Na levo nogo mu je padlo 100 kg težko kolo.
Zaradi r»vs:lncst| je bil pred izrednim sodiščem v Gradcu obsojen 20 letni v Ponikvo pr;s:ojni poljski delavec Ludv'k Dcč-mara. Zadnjo čase je svojo delodajalko večkrat nadlegoval, nasilen pa je b-1 tudi proti neki domov se vračajoči ženski.
Frontni v°.jak| na B!^-.!. Nedovno je povabilo oi:re£no vodstvo v Radovljici neko vojaško edinico na B!el. Vojaki so preživeli poslednje ure v domovini, kakor poroča gorenjski te mik, ko'ikor mogoče prijetno. V lepo okrašeni kazinski dvorani Park-hctela jih je pozdravil okrožni uradni vodja I.Iatechy, kjer so bili tudi obdarovani. Na kcncu je okrožni vodja dr. Hoch-steinar spregovoril odhajajočim vojakom svoje najboljše želje za srečno pot.
Umrli so: Katarina Dobničarjcva iz Topola, Marjeta Tehovnikova iz žlebov in Marija Narobe z Rakovnika. V Zalcšah je umria v 54. letu starosti žena železničar-skega uslužbenca Matevža Bertonclja. V Tacnu je dne 30. junija umrl za pljučnico slikarski in pleskarski mojster Anton Ciž-man. Pokojni, ki je dočakal starost 61 let, je bil 36 lat član prostovoljnih gasilcev v Tacnu. Zapušča vdovo in 7 otrok. Nadalje so umrli Ivan Jagodic iz Raven, Ivana La-hova iz Cerkelj, Ivan Rebernik iz Raven, Marjana Pavličeva iz Dvora, Ana Dunče-kova iz Sv. Križa in Katarina Klemenčeva iz Pristave. V Mošnjah je preminil Franc Kobler, v Mlaki pa Gertruda Omanova.
Iz Hrvatske
Diplomirani so bili na 41etni Visoki pedagoški šoli v Zagrebu v šolskem letu 1942' 43 naslednji slovenski kandidati: Glavnik Milica iz Ljutomera, Zora Aržič-Lampre-tova iz Ljubljane, Kopriva Avgust iz Ptuja in Vaupotič Ivan iz Maribora. Čestitamo!
Novi državni svetniki. S Poglavnikovo odredbo so bili imenovani za državne svetnike dr. Ivo Petrič, Marijan šimič in dr. Ivan Krajač.
Slovaški letalci so zapustili Zagreb. Odposlanstvo slovaških letalcev pod poveljstvom polkovnika Ballaya, ki je vrnilo obisk hrvatskih letadcev na Slovaškem, se je prel tednom vrnilo v domovino. Na zagrebškem letališču so se poslovili od slo-
vaških letalcev general Vlado Kren z višjimi poveljniki hrvatskega letalstva.
Sodelovanje hrvatske in bolgarske pravoslavne cerkve. V Bolgariji pričakujejo zastopnika hrvatske pravoslavne cerkve, ki bo navezal oficijelne stike z bolgarsko cerkvijo v svrho medsebojnega sodelovanja. Tudi vprašanje študija hrvatskih sejnenišč-nikov v bolgarskih teološk h sem narjiii bodo na sestanku obravnavali.
Lepo vreme na Hrvatskem. Iz Zagreba poroča »Nova Hrvatska«, da se čez letošnje vreme ne more nihče pritoževati. Kmet in meščan sta prišla na svoj račun, ker se z lepimi, vročimi, sončnimi dnevi vrstijo tudi deževni. Dopisnik nada'iuje svoje poročilo, da huda vročina vabi ljuli iz mesta v prirodo, posebon na obale S"-ve. Predzadnjo nedeljo ie bilo tam zbrr-.ih 20.000 Zagrebčanov. Listi opozarjajo ljudi na opreznost, ker so doslej že trije kopalci utonili. Vse tri nesreče pa so sa zgodile na mestih, kjer je kopanje prepovedano.
Pet žrtev prometne nearečs. Na križ šču Frankcpanske ul:ce v Zagrebu se je zgodila huda prometna nesreča, šofer nokoga osebnega avtomobila je svoje vaziio nag o okrenil, da ne bi trčilo s tramvaj am, toda zavozil je na pločnik in tam podrl stavbenika Josipa Rakuša, ki 3,3 bil hudo peško-davan na levi nogi, opekarskega mo;'stra Josipa Svetličiča, ki si je zlomil desno nego, nadalje Marijo Plesi:"evo, ki ima prav tako zlomljeno desno nego, in natakarja Nikola Bažikova, ki ga je sunek vrgel v izložbo bližnje trgovine, to ko da sc je porezal po hrbtu. Lažje poškodovana je tudi 61ctna hčerka Plesl:čeva. Reževaici so ponesrečence pripeljali v bol išrico usmiljenih eester.
Ii Sffklfe
Slovo italijanskega poslanika, pred dnevi je zapustil Beograd italijanski poslanik Mameli in odpotoval na svoje službeno mesto v Sofijo. Na kolodvoru so se od njega poslovili zastopnik vojaškega poveljni-štva za Srbijo general Lončar pooblaščenci zunanjega ministrstva in vodje ostalih diplomatskih zastopstev.
Radijska ura za delavce v Boru. Beograjska vojaška radijska postaja je začela oddajat; vesele ure za delavce v Boru. Zadnja taka prireditev je bila v torek v Ufi-nem gledališču »Beograd«, kjer so nastopili radijski orkester, gledališki igralci m novi jazz orkester beograjskega vojaškega rad a. Na prireditvi je b lo zbranih 100.00J denarjev, kj so jih namenili za delavsko kniižnico in časopisje v Borovu.
Letno tab°rišče za kmete. Dne 10. jul ja •■'e bil odprt prvi letošnji tabor za kmete v okol'ci Skoplja. Poletje bo t-am preb"lo po sto kmetov v dveh izmenah.
Maksimalni cemk
Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po na-redbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. 1. naprej, do!oča za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z vSteto trošarino): .
1 Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g £.20 ire; testenine iz enotne moke 3 90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire; rii navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	.Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 Ure za kg; slanina so-Ijena 19 lir za Kg; mast 17 "lir za kg.
3.	Kis. 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za aozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za k«. v kockah 8 35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana. franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 !ire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline. 4.10 lire za kg.
Radio Lf!3Mia!*a
TOREK, 13. JULIJA 194S/XXL
7.30: Napevi in romance. 8.00: Napoved časa. — Poročila v itaJijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45; Lahka glasba. 13.00: Napoved časa.. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih SO v slovenščini. 13.12 :Klasični orkester vodi dirigent Manno. 13.45: Pisana glasbau. 14.00: Poročila v itaJijanščini. 14.10: Koncert Radi jskega orkestra., vodi dirigent D. M. ši-janec. — Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo. 17.40: Lahka glasba. 19.30; Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.40: V deželi romanc. 21.35: Sinja fantazija — vodi dirigent Petralia. 22.05: Perdavanje v slovenščini. 22.15: Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. 22.45: Poročila v italijecrr&činl
ŠPORT
šest tekem In šest zmag
LjaMjaisa žica,ga šestič Kad Tlačna tovarno še enkrat in ©svaji domače jsrvessstvo — Mladika prva v II. diviziji
Ljubljana, 12. julija.
Včeraj popoldne smo na igrišču Hermesa v šiški, kjer se je pred tremi meseci začelo, pričakali tudi konec letošnjega domačega nogometnega prvenstva. Zadnja dva nasprotnika. ki sta morala še nastopiti, da so zdaj vse tabele polne, sta b la po kakovosti in tudi po dosedanjih uspeh"h tako različna. da je tekma imela samo še prestižni značaj in smo si že v naprej obetali bolj ali manj skromen obračun na zelenem polju brez velikih pretresljajev. Kakor mi, tako je sod lo tudi občinstvo, ki ga ni bilo baš toliko, kakor ga sicer prihaja gledat kadar igrajo naši belo-zeleni, — recimo okrog 600 — in imelo je prav.
Res je, da je Ljubljana tudi to pot ostala zvesta tradiciji in je brez težav desegia enak izid na račun enajstorce Tcbačne tovarne kakor v prvi tekrni( toda veš njen nastop je bil včeraj vecdarle pod dojmom sigurnosti in brezskrbnosti in le zato je razumljivo, da si je privoščila v tej zadnji pre zkušnji precej odmora in tudi odlomkov, ki so bili skoraj dolgočasni. Druge faze igre pa so spet dokazale, da je naša najboljša nogometna enajstorica slej ko prej v odlični fonni in bi lahko s pridom nastopila proti vse drugačnim nasprotnikom, kakor jih lahko sprejme v sedanjem okolju, še bolj kakor pričakovani zaključek včerajšnje tekme nas je veserio, da sta obe moštvi, predvsem pa tobakarji kljub temu, da v igri ni šlo za nobeno odločitev več, do zadnjega ostali v mejah dovoljene in prave športne igre in je imel sodmik Zajec pr-; svcjem poslu lahko stališče. Splošen vt;s. ki smo ga odnesli s te zaključne prireditve za točke je bil pač ta, da sta moštvi v pravem športnem duhu zadostil; svoji dolžnosti. Tako so naši nogometaši, ki smo jim med tem prvenstvenim tekmovanjem nekajkrat morali napisati nekaj hud1-h očitkov, v nastop:h zadnjih nedelj spet zabrisali reljube spomine in tako odhajajo na počitnice z vsemi častmi in pravicami.
6:1 LJubljana
Z zelo izdatno zamudo —■ to je še ena slaba stran, za katero bo treba tudi trdo prijeti naše športnike — se je ob 18.30 začela včerajšnja glavna prireditev z žogo, zadnja tekma iz I. divizije, med že neizpodbitnim zmagovalcem Ljubljano in med nespremenljivo na zadnje mest» obsojenim moštvom Tobačne tovarne. Medtem ko je Ljubljana poslala na teren svojo standardno enajstorico z Gomezelom kot levim branilcem ter šercerjem kot srednjim krilcem, so tobakarji posegli po nekaterih nado-mestnik;h v spredn-'i petorici, ki se je predstavila takole: Lovšin, Marn, Roth, Vidmar, Mar en če.
ZMAGOVALCI
Bc-lo-zelen; so zaigrali, kakor smo že rekli. uf?pešno v vsakem pogledu. Treba pa je kljub temu pripomniti, da so sem in tja v:dno popustili vajeti in s; privoščili marsikatero lagodnost, ki bi se v drugačni tekmi lahko kruto maščevala. V celoti pa so se najbolj izkazali v onem podrobnem tehničnem delu posameznika in posameznih delov, v katerem so bih v3aj za domače razmere to pot skoraj nedosegljivi. To velia predvsem za desno stran napadalne vrste z odličnim Haclerjem in Krcupo, pa tudi Lah in Bertoncelj sta se uveljavila z njuno priznano rutino. To je kvintet, s katerim se da doseči še mnogo več. kakor je bilo doseženega včeraj, tembolj, ker so bili vsi do zadnjega glede streljanja zelo netočni. Samo pozitivno oceno zasluži tudi odlična krilska vrsta, k; je zmerom znova pošiljala napad v ospredje in z lahkoto pod;ra!a nasprotniku še ono malo šanc. ki so se mu ponudile. O ožji obrambi ni povedati mnogo, saj je bila zaposlena komaj omembe vredno in samo ca trenutke, tako da njena zasluga pri tem šestem zaporednem« uspehu v šestih tekmah skoraj ne pride v peštev.
PORAŽENI
Moštvo Tobačne tovarne je zaigralo požrtvovalno in predvsem tako, kakor je športnikom treba, ter je kljub močnemu pritisku nasprotnika neomajno vztrajalo do kocea. Pri premoči, ki jo je uveljavila Ljubljana nad nj:m, je to že krepka postavka v dobro, posebno za njegove obrambne formacije, k' so bile zaposlene skoraj brez oddiha, pa so se vendar zmerom znova uspešno otepale duhovitih in nevarnih akcij belo-zelenega napada. Levji delež priznanja, da je rezultat ostal samo 6 : 1, pa gre seveda i zbornemu vratarju Oblaku^ ki je igraje prestregel celo vrsto vseh mogočih žog in reševal najbolj kočljive situacije 7. največjo hladnokrvnostjo prav do zadnjega. Konstruktivno delo moštva je bilo seveda precej borno in omejeno na. nekaj bol j ali manj po' ref enih p-odorov ki pa niso mog1; roditi i.-speha. Častni gol so si tobakarji ustrelili -;z enajstmetrovke, saj so sicer ie preredko prihajali v tako nevarno bližino Rožičevega svetišča.
KAKO JE PRIŠLO DO 6:1?
O poteku na kratko tole: Že 1. minuta prinese prvi kot v korist Ljubljane, toda dogodek mre brez nesreče za Tobačno tovarno. Belo-zeleni napadajo kar naprej, mirno, premišljeno in nepopustljivo. Spet kot in spet nič. spet strel in spet nič, toda v 8 min. dobi Bertoncelj lepo žogo od srede pride pred samega vratarja in zadene prvič v mrežo. 1 : o za Lj. Igra teče samo na strani tobakariev, toda belo-zeleni pošiljajo žoge mimo droga in preko njega. Razlika je nespremenjena celih 20 minut, čeprav ves ta čas tobakarji niti ne morejo na drugo stran. V 22. min. se potem Ber-tonclju le ponudi nova priložnost; z glavo opravi še zadnje delo ter povša rezultat na 2 : 0. Premoč Ljubljane je stalna; mnogo se komb'nira in spet podira, tako da gledalci, kj računaJo na gole, nikakor in nikakor ne pridejo na račun. V 40. min. je potem prva senzacija; tobakarji so na strani Lj. in v nedolžnem dvoboju, v katerem posreduje Gomezel nekoliko pretrdo in tudi z reko, se izcimi enajstmetrovka. l?i jo Roth pretvor; v prvi gol za svoje. 2 : 1 ra Lj. Ljubljana igra mlačno in kakor brez yolje in do odmora ostane pri tem.
1	Po odmoru se tehtnica takoj spet visoko dvigne v korist belo-zelemh. Iz številnih pozic j, ki obetajo gol, dob; Ljubljana tudi prisojeno enajstmetrovko, iz katere Lah poviša na 3 : 1 za Lj. Tgra se prenese čfsto na stran T. Lj. se igra z nasprotnikom kakor mačka z miško in že 2 min. kasneje plasira Vodeb naslednji gol z glavo; to je 4 : 1 za Lj. Belo-zelenj prevladujejo še naprej ;n kaj ;"e bolj naravno, da polagoma prdejo tudi novi zgeditk'. V 24. min. si ustvari Kroupa čisto pcz cijo in že je 5 : 1 za Lj. Sprednja petorica belo-zelenih dela s polno paro in res traja samo pet minut do naslednjega zgoditka, k* ga duhovito spravita v mrežo Vodeb jn Kroupa. To je 6' : 1 za Lj. Zmagovalci očitno popustijo, tobakarji se še rešijo novih nevarnosti in tako ostane do konca brez vsakega dogodka v številkah. Koti 7 : 2 za Ljubljano.
Viš — Žafej ak 1:1
Drugorazredna prvenstvena tekma, ki je morala razčistiti vprašanje, kdo bo v tej skupini zasedel drugo in kdo tretje mesto, se je po čudnem naključju — to je prav za prav senzacija minule nedelje — končala remis v veliko zadoščenje Vičanov. Viško moštvo je s tem neodločenim iz;dom tik pred slovesom dobilo svojo prvo točko v letošnjem prvenstvu, obenem pa je žabja-čanom prekrižalo lahek račun za dosego drugega mesta v tabeli. Po nedeljski delitvj točk pa imata moštvi Korotana in žabjaka enako število točk in bo sedaj zveza rekla zadnjo besedo, kajti koFčnik sam, ki je v prilog Žabjaka, po splošno uveljavljenem načelu na italijanskih terenih za dosego boljšega mesta ne bo zadosten.
Viško moštvo je včeraj zaigralo prav dobro in si je prvi polovični uspeh več kakor zasližilo, saj bi bilo z boljšimi strelci lahko tudi tesno zmagalo, žabjak je imel ta dan nesrečo, ker se je v drugi polovici igre po nesreči poškodoval vratar, tako da je moštvo igralo več kakor pol ure samo z 10 možmi. Prvi gol so spravili v mrežo žabjačani iz enajstmetrovke, ki jo je pretvoril Zadel, izravnali pa so Viča-ni v 25. min. po Kovač:ču. Tekma je bila izrazita prvenstvena, po svoji zunanji obliki pa je seveda povsem spadala v naš drugi razred.
Manjše tekme včerajšnje nedelje so se končale takole:
med mladi nami: Vič—žabjak 2 :Q (par forfait, ker žabjak ni nastopil), Her-mes—Ljubljana 1 : 0, Mladika—Mars 5 :1. med rezervami: Mladika—Žabjak
2	: 0. Mars—Vič 2 : 1, Korotan—Hermes 1:0.
Z včerajšnjo nedeljo se je po 12 nedeljah končalo domače prvenstveno tekmovanje v nogometu in je vrstni red klubov naslednji: VI. diviziji : 1. Ljubljana 12 točk 2. Hermes 8 tečk, 3. Mars 4 točke in 4. Tobačna tovarna 0 točk ter
V II. diviziji : 1. Mladika 11 točk, 2. in 3. žabjak jn Korotan 6 točk in 4. Vič 1 tečka.
Glede na gornje je Ljubljana domači prvak v I. in Mlad;ka v II. diviz;ji, tako da bo po razpisu prihodnjič Tobačna to-varra igrala v II., Mladika pa v I. diviziji Glede zasedbe II. in 'II. mesta v drug; di-vlz"'ji pa je treba počakati na cdlcčtev Nogometne zveze. Nekai komentara k ta> belam jutri!
prekašala naših atletskih nastopov zadnjih
dni, bila pa je spet dogodek več, ki nas potrjuje v trdnem prepričanju, da bomo tudi z domačo atletiko polagoma prišli na zeleno vejo.
V naslednjem objavljamo samo tehnične izide, kratek komentar o njih pa si pridržujemo za jutrišnjo številke.
teli na 100 m: 1. Albin Kadunc (Pl.) 12.5, 2. Bojan Galien (H.) 12.8, 3. Leon Končan 13.2, 4. Zoran Podlipec (oba Vič) 13.2, 5. Rudolf Pisker 13.6 in 6. Zoran Za-loker (oba H.) 14.4;
tek na 300 m: I. predtek: 1. Janez Krapež (H.) 43.1, 2. Slavko Zoppe 45.2, 3. Cvetko Kogovšek (oba Vič) 49.9; — II. predtek: 1. Franc Zupane (H.) 43.4, 2. Branko Justin 43.7, 3. Rado Menart (oba Vič) 47.6; — finale: 1. Janez Krapež 42.0, 2. Franc Zupane (oba H.) 44.4, 3. Branko Justin, 4. Slavko Zoppe (oba Vič) 45.0;
tek na 1000 m: 1. Slavo Bezlaj 3:01.0, 2. Rudolf Pisker 3:03.3, 3. Lado Bizjak 3:03.4, 4. 4. Ferdo Majdič (vsi H.) 3:15.9;
skok v daljino: 1. Franc Zupane (H.) 5 m, 2. Zvone Podlipec 4.84, 3. Branko Justin 4.43, 4. Cvetko Kogovšek (vsi Vič) 4.41, 5. Rado Menart (H.) 4.39, 6. Zvone Gorjup (V.) 4.20;
skok v višino: 1. Marko Juren 1.50, 2. Janez Krapež (oba II.) 1.40, 3. Slavko Zoppe (V.) 1.40, 4. Stanko šavrič (H.) 1.40, 5. Bojan Zavašnik (V.) 1.35;
met krogle: 1. Marjan Magister (Pl.) 10.69, 2 Marjan Dolničar 10.67, 3. Zoran Zaloker 9.85, 4. Lado Bizjak (vsi H.) 9.55, 5 Zvone Gorjup (V) 8.67 m;
met kopja: 1. Marjan Dolničar (H.) 36.47, 2. Bojan Zavašnik (V.) 33.10, 3. Sveto Zupančič (H.) 30.60 m;
met diska: 1 Leo Končan (V.) 27.86, 2. Ferdo Majdič (H.) 21.08 m.
Točke za plaketo: Hermes 86, Vič 44 ln Planina 12.
Ferenc Kormendi:
ZMOTA
18
Boman

Ljubljana, 12. julija.
Včeraj dopoldne je bil na Hermesovem stadionu atletski miting za pokrajnsko prvenstvo juciorjev, na katerem je nastopilo dva tucata atletov, mladih pobornlkov za naš novi atletsk; kader, ki so pokazali razveseljiv napredek. Prired tev ni vidno
Ivo Kavšek — prt Abrahamu
V trnovski fari se je rodil na današiij': dan pred 50 leti g. Ivo Kavšek, uradni K drž. železnic v Ljubljani, eden največji n pobornikov slovenskega športa. 2e v ram mladosti se je kot dijak ljubljanske realke krepko udejstvoval v vseh športnih panogah, v katerih se je pozneje dvignil d-; slovenskega rekorderja. 2e kot dijak je gojil razne športe, po prvi svetovni vojni pa se je povsem posvetil športu — SK Iliriji, ki ji je še danes njen zvesti član. Našega jubilanta žaneta — kakor ga imenujemo prijatelji — lahko upravičeno smatramo za enega izmed pionirjev slovenskega športa. Mimo nogometa se je s pokojnim Slavcem Pretnarjem posebno oklenil lahke atletke, kjer je žel lepe uspehe. V zimskem športu je bil svoj čas vsako leto med prvimi v umetnem drsanju. Pri smučanju je skupno s pokojnim Jožetcm Po-gačarjem ustvarjal prve slovenske in državne rekorde v skakanju, prav tako pa je bil prvi pri sankanju.
Krono vsega športnega udejstvovanji pa si je postavil pri umetn'h skokih v vodo, kjer je bil dolgo let državni prvak. Ko se je umaknil iz aktivnega dela. si j.e zadal nalogo, da izuči naraščaj, ki ga bo vreden, kar se mu je tudi v polni meri posrečilo. Iz njegove šele je izšla cela vrsta skakalcev v vodo kakor Kord-lič, Zi-herl in drugi, ki so mu pozneje sledili kot državni prvaki v tej d:sciplini. Krepko se je udejstvoval tudi v težki atletiki, kjer je bil vedno med prvimi.	,
Premalo je prestora, da bi lahko nave- f dli še vse njegove vrline. Kaj vse bi lah- £ ko povedali o lovu, saj je izbercn strelec, j; kaj o njegovem baritonu, kadar nam zapoje »Mehke kite ti poljubljal...«, kaj o njegovi družabnosti sploh. Za druž:co v življenju si je izbral tudi eno najbo'jših sportnic-hazenašic go. Zcf; roj. Leranovo, za zabavo pa je obema njuna hčerka Tatjana. Pred šestimi tedni je noš jubilant cbolel za hudo pljučnico, ki pa jo je kot krepak športnik srečno prestal ter sedej že spet opravlja svojo službo.
Dragemu žanetu, možu kremenitega in poštenega značaja, ki je tudi star naročnik naših listov, želimo še mnogo srečni'1 in zdravih let. Vsi slovenski sp-rtniki pa mu kličemo: »Dragi 2ane. še mnogo, mnogo srečnih let!
-at.
em sveta
Orkan na Madžarskem. Te dni so imeli širom Evrope velike viharje z deževnimi nalivi. Iz Budimpešte poročajo, da j a viharno vreme na Madžarskem ' povzročilo ogromno škodo. V Kečkemetu je veter divjal z brzino 100 km na uro, dež pa je zbil vse prilelke na polju. Ponekod je neurje poškodovalo človeška bivsCišča in ugonobilo tudi več goveje živ:ne. Doslej poročajo o petih čoveških žrtvah. Mnoge telefonske in brzojavne proge co razdejane. V neki vasi pod Karpati je neurje terjolo življenje enega delavca, 50 drugih pa' je bilo rs njenih.
Omejene počitnice na Finskem. Tudi v deželi tisočerih jezer je bilo trajanje počitnic skrčeno na 14 dni. Ker so nekatei a ozemlja iz vojaških razlogov nedostopna., del hotelov pa je uporabljen za. vojaške namene, je na razpolago samo 20 do 30 odstotkov postelj za tujski promet.
Sovjetski diplomati dobe uniforme. Po
sklepu sveta ljudskih komisarjev dobe sovjetski diplomati v kratkem uniforme.
Kanadčani hočejo biti samostojni. Po poročilu londonskega »Nevvs Chronicie« se je na razpis Gallupovega instituta skoraj po-loviea kanadskega prebivalstva izrekla za samostojno državo, Eli pa za to, da bi se Kanada združila z Zedinjenimi državami.
Indiji primanjkuje železa. »Times« poročajo, da oblastva v Indiji v bodoče ne bodo uporabljala več igel in sponk v svojih uradih, ker primanjkuje železa. Za spenjanje papirja bodo uporabljali trnje nekega džungelskega drevesa.
Druga bolgarska univerza v SkOp]ju. V zvezi z otvoritvijo bolgarske univerze v Skopi ju, ki bo 3. oktobra, je akademski senat sofijskega vseučilišča sklenil iz tehničnih razlogov ustanoviti začasno samo zgo. dovinsko-filolcško fakulteto.
Kitajske izgube v 6. letu vojne. Po podatkih japonskega glavnega stana so Kitajci izgubili v 6. letu vojne 457.800 mrtvih. 24.500 ujetih, 270 letal, 110 topov; 4150 Strojnic in 16.000 hrt ladijskega prostora. Japonci so v tem času izgubili 8280 mrtvih in 240 letal.
Japonci bodo dvignili potopljene lactje.
V ta namen so japonske voj-žke oblasti v šonsnu (Slngapuru) otvorile tečaje ra potapljače, v katere bodo sprejemal dom-člne Malajee v starosti od 15. do 21. leta. Ko bodo izvežbani, jih bolo uporabili za dviganje potopljenih snglešk h ladij.
»Zaradi postopka, gospod pravni zastopnik. Ne pa zato, da ...«
»Da bi kaj?!« je silil Janko in njegova razburjenost je naraščala.
»Ne zato, da bi izvolili odločati o stvari brez predhodnega dogovora z osebnim oddelkom.«
Jankov gnev je nenadoma popustil. »Poglejte, gospod —« je s trdim glasom govoril v telefon, »ne igram tu vloge petega kolesa. Jaz rešujem stvari, ako jih je mogoče rešiti! O čem naj bi se skupaj posvetovala, ko je zadeva enostavna in jasna! Škoda bo povrnjena in konec.«
»Pardon,« — glas Bele Szlavika je postal nekam nervozen, »pardon, toda nikar se ne razburjajte. Hočem se prilagoditi načelom gospoda pravnega zastopnika, to je moja dolžnost. Hotel bi le vedeti, kako se stvar razvija. Ali poteka plačevanje v redu?«
> Samo po sebi se razume, da poteka v redu.«
»Samo po sebi se razume?! Nič natančnejšega nočete vedeti?«
»Ne, gospod Szlavik. Ne zanimam se za to stvar. Toda razume se po sebi, da je vse v redu, kajti ako ne bi bilo kaj v redu bi mi moja pisarna to že povedala in bi že vedeli postopati naprej.«
Belo Szlavika je razjezilo, v besnost ga je spravila beseda »razumljivo«. Tako pač ne! je togoten razmišljal, meni ne boste natvezli ničesar o razumljivosti! Mene se ne morete iznebiti s takole izjavo. Tu nekaj smrdi! Priprl je oči. Nečesa se je domislil.
»Prosim, gospod pravni zastopnik. Torej je vse v redu. Še trenutek, prosim, potem vas ne bom več nadlegoval. Ako je stvar taka, potem je rešena tudi za osebni oddelek. Toda tisti gospod Kolo-man Borbely ima tu spravljene nekake dokumente. Ako bi bil gospod pravni zastopnik tako ljubezniv, in bi naročil do-tičnemu ali njegovemu zastopniku, recimo osebi, ki prihaja plačevat v pravno pisarno, da pride k meni po te dokumente?«
»Ali mu ne bi mogli poslati po pošti
teh dokumentov?«
»Po pošti? Kaj pa poštne znamke? Saj se vendar ne moremo še s tem obremenjevati ...«
Toda Janka je vsa stvar že utrujala. »Zares ni vredno zaradi nekaj ubogih vinarjev pošiljati človeka sem!« je grobo dejal v telefon, »ako pa vztrajate pri tem. vam pošljem osebo, ki bo prihodnjič prinesla denar. Moj poklon.« In je odložil slušalko.
Gospod prokurist Szlavik se je posmehljivo namrdnil. Za nekaj ubogih vinarjev! Kako da ne! Ako ima kdo letno šestdeset tisoč stalne plače in Bog vedi koliko še zraven. No da, gospod zet, in poš ljati sem človeka! Koga pošiljati? : Osebo, ki bo prihodnjič prinesla denar«! Kdo pa bo prihodnjič prinesel denar? Usti, ki ga vedno prinaša. Vsak ponedeljek?! Kdo pa je dotičnik? Tega do-tičnika si moramo lepo iz bližine ogledati ! Stopil je k vratom, jih naglo odprl.
»Gospod Varga! Premaknite se! Prinesite mi osebne dokumente tistega Ko-\ lomana Borbelyja, ki ie stopil iz službe!«
Janko ni pozabil, kaj je bil obljubil i prokuristu Beli Szlaviku. Povedal je zadevo svoji tainici Honi Szabovi in ta je uredila vse, kar .ie bilo potrebno. Na-jj sprotno pa ie bil Szlavik nemiren, kajti ! naslednji ponede'iek ie prišel k njemu ml^d^nič Štefan Fiiredi. ki je kot bodoči zet Kolomana Borbfilvja hotel prevzeti dokumente svojega tasta. Toda gospod prokuriet Sz^vik mu ni izročil listin, ker ni smotrni 7.\ nooblaščenega. da bi -"ih sr>re-'ol. temveč mu je naročil, naj
F
pride po dokumente bodisi Koloman Bor-bely sam, ali kdo iz družine, z eno besedo kak njegov sorodnik. Zakaj tokrat ni prišla tista Irma Borbelyjeva? se je vpraševal v duhu in pri tem je čutil čudno razdraženost, saj je doslej vendar ona plačevala ta denar. Zakaj ? Zato, si je takoj odgovoril na to zvito vprašanje, ker je ali bolna, ali ni imela časa priti, ali pa je zaslutila, da si jo bo danes tu nekdo pošteno ogledal. In četrtič je mogoče tudi to, da je bil nekdo, razumete ?! nekdo interesiran na tem, da si nobeno prebrisano oko ne bi moglo pobliže ogledati Irme Borbelyjeve. Kratko malo: Irma Borbelyjeva je dobila naročilo, naj pride danes nekdo drugi s tistimi desetimi pengo!
Naslednji teden je bil šef osebnega oddelka nekako posmehljiv, sarkastično, skrivnostno razpoložen. Toda njegov občutek zadoščenja je post?l komaj znosno breme, ko je naslednjega ponedeljka skromno in plaho potrkala na vrata njegove pisarne »dotična« Irma Borbely-jeva.
To je torej ta! je mislil sam pri sebi Bela Szlavik, ko si je temeljito ogledoval dekle. To je ona, poznam jo. Niti ni grda. To je ona, ki jo je vrgel skozi vrata. Nasprotno pa se je gospod pravni zastopnik sporazumel z damico.
Damica, Irma Borbelyjeva, se je plašno, v zadregi in ponižno ozirala okoli sebe, zardevala pod ocenjujočim, ostrim pogledom, jeclja je odgovarjala na hladna, a osebna vprašanja, ko pa je naposled prejela listine, so se ji roke vidno tresle. Aha, si je mislil Bela Szlavik, aha! In dasi v tem trenutku še ni vedel, kaj hoče izraziti s tem svojim »aha«, je bil prepričan, da je na pravi sledi.
r
Irma Borbelyjeva je spet prišla naslednji teden, privedla je seboj svojega ženina in zardevaje prosila Ilono Szabo-vo, ali bi jo lahko priglasila gospodu doktorju, ker bi hotela govoriti z njim v osebni zadevi.
»Ta teden ne morete plačati, kaj ne?« se je dobrodušno pozanimala Ilona Szabova, kakor da je uganila, saj ji je gospod doktor že nekel, da jim v izrednem primeru lahko za teden dni oprostijo vplaiilo, zaradi tega ga ni niti treba spraševati. Ne, kajpa! tu je denar, prosi, naj ji oprosti, da ga nd takoj izročila, ko je prišla, ne gre za to ... nego ...«
»Nego kaj ?« je radovedno vprašala Ilona Szabova, nemara da bi vzpodbudila dekle, ki je jecljalo, po tem vprašanju pa jelo plakati.
»Prosim vas, gospodična ... niti ne vprašajte«, je hlipala, »tako rodbinsko vojno imamo, da semi že vsa neumna... ni dovolj, da ima človek toliko neprilik in skrbi, zdaj pa še tole —«
Več ni rekla, a Ilona Szabova ni naprej spraševala, temveč je prijavila dvojico doktorju.
Rdečih oči, nekoliko pomirjena je stopila Irma Borbelyjeva k Janku. Štefan Fiiredi je v zadregi, togega obraza, nerodnega koraka šel za njo.
»A, to ste vi! Kaj pa je novega?« ju je Janko ljubeznivo podravil. Vstal je izza mize, podal dekletu in njegovemu ženinu roko, jima pokimal, naj sedeta.
»Prosim za oproščen je, da nadlegujem gospoda doktorja ..., da sem si drznila motiti gospoda doktorja ..ker sem hotela prositi gospoda doktorja, da bi bil tako dober in nam pomagal, ker že zares ...«
»Zgodila se je velika nesreča,« je mračno dejal Štefan Fiiredi. »Niti ne vem, ali smemo nadlegovati s tem gospoda doktorja, ali drznemo se upati, da bo naklonjenost gospoda doktorja ...«
KA\J VIEM? IKAJ ZNAM?
Huda železniška nesreča v Carigradu.
V
nekem carigrajskem predoru se je z;odila huda železniška nesreča, pri kote.i je izgubilo življenje mnogo ljudi
Hazsrdisicm preje trda. Bolgarska policija je objavila, da bedo vskeea haz .rlista, ki bo zaleten v zakotnih igralnicah n" vrvi peljali skozi mesto, po končani policijski preiskavi pa intemir;li na ctoku Sa-motraki na Egejskem morju
Bikoborci bodo klssificirani. Iz nemSkih listov povzemamo, da bodo španski bikoborci odslej svojim sposobnostim primerno klas flcirani. Najslavnejši torei ji bodo združeni v posebni skupini, žene pri bikeborbah ne bodo smele nastopati, prav tako ne mladina pod 16. letom. Bikoborci mlojš. od 23. let, morajo imeti dovoljenje staršev.
Rezerviranje prestorev v gostinskih obratih v Nemčiji. Vodja gostinskih obratov v Nemčiji je iz!al posebna navodila glede rezerviranja prostorov za goste. Gostinski obrati smejo največ 20 odstotkov svojih prostorov rezervirJiti za stalne goste. Dnevno pa morajo gostišča voditi seznam gostov, ki so prostor rezervirali. Pri vsakem sedežu mora biti vizitka z navedbo imena naročnika, števila oseb, ki bodo pri obedu in čas, kdaj bodo prišle. Za hotele in penziJone, ki imajo prostor le za svoje goste, ta odredba ne velja.
Svojo smrt je slutil. Upokojenemu pomorskemu kapitanu Giuseppeju Doriji se je primerila te dni huda nesreča Preizkušal je neko stopnjišče, še preden pa ga je pie-izkusil, je izrazil bojazen, da pojde pač po stopnicah gor, ne bo se pa po njih vrnil nazaj. Njegova slutnja se je izpolnila. Nazaj grede se je ponesrečil ter rt zlomil hrbtenico. Kmsilu po prevozu v bolnišnico
umrl.
317.	Kdo so bili Moriski?
318.	Kako se imenujejo »znamenja« vafskega kroga"
S19. Kaj je geodezija?
ži-
Rcšitev nalog 10. t. m.:
313.	»Folio« imenujemo največji knjižni format, iz katerega ie nastala nekoč iz dveh listev zložena pola.
314.	Četrta in zadnja žena Julija Cezarja se ie imenovala Kalpurnija.
315.	»In usum Delphini« (tudi »ad usum Delphini ) pomeni »za dofenovo rabo«, dofen Da je bil naslov najstarejšega sinu nekdanjih francoskih kraljev. Ludovik
XIV- je dal za svojega najstarejšega sina pripraviti posebne, predelane izdaje grških in rimskih klasikov, od tod potem tista latinska rečenica, ki nam rabi danes večinoma posmehljivo za označbo posameznikom rezerviranih stvari.
*
316. Križanka.
Vodoravno: 1. noša, 4. šilo. 6. a. m. (ante meridiem), 7. rovka, 10. Li(tij), 11. Iv. (Ivan), 12. Ti(tan) 14. go, 15. Abram, 16. Ra(dij), 17. Adam, 18. Etna.
Navpično: 1. nakaznica, 2. Šarlota, 3. a moi. 5. okamenina, 8. ki. 9. avtomat, 13- ib. (ibidem), 14. gare.
Kci dveh očetov
V Bologni so imeli pred ondotnim sodiščem zanimivo z:clevo. Pred 18 leti je imela Otilija L. ljubavno razmerje z Brunom C. Otilija je pozneje povila hčerko. Krstila jo je na ime Edera, v matično knjigo pa so zabeležili, da je njen oče neznan. Bruno C. se je zaradi dela izselil v inozemstvo in se ni več javil. Otilija se je med tem poročila z drugim moškim, ki je pohčeril njenega, nezakonskega otroka. Dve leti po tem dogodku je Otilijin. mož umrl, po 18 letih pa se je vrnil iz tujine Bruno C. ter vzel Otilijo za ženo. Nastopil je pred sodiščem, da se je popravil zaznamek v matični knjigi in Elera bo po 18 letih dobila svojega pravega očeta.
Študent iz Gorizije je rešil življenje sina maršala von Bocka
Pred dnevi se je vrnil v Gorizijo z ruske-| ga bojišča vseučiliščnik Adam Medvedček, ki je vpisan že četrto leto na medicinski fakulteti belognskega vseučilišča. Medve-jček je pod orožjem že od decembra 1941.
Lani v avgustu je prispel z nekim sanitetnim oddelkom na rusko fronto ter bil dodeljen 6. nemški armadi, ki je operirala v oddelku' pri Stalingradu. Medvešček je služil pri letal sitem oddelku, ki je prevažal nemške ranjence. Lani dne 6. septembra, ko je bila bitka za Stalingrad v največjem raizmahu, je Medvešček po službeni dolžnosti prišel v neko bolnišnico, kjer so izročili njegovi oskrbi več ranjencev. Med njimi je bil tudi- sin maršala von Bocka, ki bi bil gotovo podlegel, da mu ni Medvešček pomagal. S svojim postopkom mu je rešil življenje. V priznanje zaslug, ki si jih je tedaj stekel, je Hitler poslal Medveščku v Gorizijo železni križno prvega in drugega razreda. Ko so Medveščku 'z >čili nemško odlikovanje, so mu povedaM.	predla-
gan v odlikovanje tudi od pov-°-\tv? AR-MIRa. Prejel bo voj-.l k: žec za v jaške zasluge.
Naroč) te fe «ia romane D O B R E KNJIGE!

MODA IN DOM

Namesto bluze
Pri nadanšnji štednji nikakor ne kaže, da bi si k lahkemu kostumu, ki ga nosimo spomladi in poleti, omislile po več bluz. Kakor pa veste, nam tudi pn tej priliki pomaga moda s svojo iznajdljivostjo. Predprsniki. ki imajo videz sprednjega dela bluze, niso nič novega — že nekaj let je tega, da nam je moda prinesla to originalno domislico. Ali kar je bilo pred nekaj leti samo prijetno modno igračkanje, je v sedanjih okolnostih postalo nujnost. Saj si
lahko kar precej izračunamo, koliko blaga in denarja prištedimo, če si namesto treh lahkih bluz napravimo tri predprsnike v različnih barvah, ki jih lahko izdelamo tudi iz raznih ostankov lahkega tvoriva ali svile. Predprsnik, ki ga predočuje naša skica, je iz belega batista ^in okrašen s prešitimi robčki in čipkastimi vložki ter ustrezajočimi čipkami. Seveda ima tak ljubek in eleganten predprsnik tudi svojo slabo stran: nad^njim sicer lahko odpnemo jopico, da se pokažejo čipke in robčki v vsej svoji prelesti, jopice pa ne smemo sleči, ker bi sicer izdale, da naša prelepa bluza nima ne hrbta ne rokavov!
*
Lepi lasje
Poleti smo se ženske navadile, da hodimo kar brez klobuka. To je prijetno in poceni. Seveda pa je v tem primeru večje važnosti kakor prej. kakšni so naši lasje. Zavedati se moramo, da brez klobuka lasje dosti bolj trpijo, ker so izpostavljeni vetru, soncu in prahu.
In vendar bi rade, da bi bili poleti naši lasje še lepši kakcT po navadi, ker hodimo ves dan gologlave! Naši lasje to takšni, kakršne napravimo. Nikjer drugje ne moremo tako zelo poskrbeti za lepoto kakor prav pr' laseh. In kaj nam je storiti, da bodo lasje lepi in zdravi? Krtačiti jih moramo, krtačiti in spet krtačiti! Najmanj lOOkrat na dan si moramo s krtačo potegniti skozi lase — to ne zahteva več kakor nekaj minut časa. Prav je, če pri krtačenju nagnemo glavo nizdol, tako prisilimo kri, da močneje zakroži po lasišču, zdravo lasišče pa je predpogoj za zdrave in lepe lase. Lase je treba o pravem času prati, poleg tega moramo vsak teden lasišče tudi masirati s konicami prstov, ki jih pomakamo v dobro lasno vedo. Najboljša je lasna voda, ki si jo same pri' pravimo iz kopriv in alkohola. Toda masiranje je važnejše kakor lasna veda! In dajmo lasem pravilno hrano: vitamin A. Dobimo ga v vseh zelenjavah, v pesi in jajcih. Z zauživanjem takšne zdrave hrane pomagamo tudi našim lasem, da ostanejo zdravi in lepi. In še poslednji migljaj: V Ameriki si ženske krtačijo lase na soncu in so nad uspehom takšnega »sončnega« krtačenja navdušene!
Za dveletne gospodke
olgarfjo In Rumunljo
Most čez Donavo med mestoma Giurgiu in Ruse bo gradilo Kruppovo podjetje
Bolgarsko-rumunska komisija za grad- več za vso srednjo in vzhodno Evropo ka
* ____ i - _ ^ —_ T ___ .	__» ---/s.-,^	n I , f i m	1 v	4,1 H n * ■m Kliknil , Vi nrl nn?im i n irr-rvk.
njo mostu čez Donavo med mestoma Giur-gijev in Ruse je zaključila svoje zasedanje. Minister javnih del Vasiljev je k temu izjavil, da sadovi dela mešane komisije sicer ne nudijo možnosti začeti gradbena dela v velikem obsegu, pač pa se že lahko prično priprave za gradnjo mostu, ki jo je prevzelo znano nemško podjetje Krupp. Kruppovo podjetje bo izdelalo tudi načrte. Ko bodo dani vsi tehnični pogoji, se bo sestala bolgarsko-rumunska komisija najbrže v Bukarešti, potem bodo pa razpisana gradbena dela.
Na zaključni seji je minister Vasiljev v nagovoru izjavil, da most čez Donavo med mestoma Giurgijev in Ruse ne bo velikega pomena samo za Bolgarijo, tem-
Za majhne dečke je najbolj praktično obla« čilce, če je ukrojeno kar scela, zlasti za igro doma in na prostem. Hlačke na naših dveh risbah so balonasto nabrane in zadrgnjene z elastiko, životek pa je prevezan z ozkim pasom.
(V spomin pokojni ge. Petri Lenardičevi)
Ali si mislila takrat, draga mati, ko sva se poslavljala pred leti, da je to najino poslednje srečanje. Kako težko si se loč^a, kakor da bi že tedaj slutila, da se ne bova n-koli več videla. Stala si na pragu naše hiše ter gledala za menoj, ko sem odhajal. »Zbcgom!« si mi zaklicala poslednjih in veter je še enkrat prinesel Tvoj glas za menoj. še dolgo si takrat slonela na vratih in si brisala solze. Zamišljena si se ozirala na lipo pred hišo in gledala, kako odnaša veter list za listom... »Ah!«, si se tolažila »ko bo lipa zopet zelenela, se bo vrnil db-mov...«
In lipa pred domačo hišo je že drugič ozelenela, Ti, uboga mati, pa si še vedno čakala in upala, da se Ti bo izpolnila želja. Neprestana skrb za svoje otroke in vse tiste, ki so Ti bili dragi, Ti je vedno bolj razjedala šibko zdravje. V skrbi za druge si čisto pozabila nase. Prejel sem Tvoje poslednje besede. S težko, izmučeno roko si mi pripisala na rob pisma: »Mi je že bolje ...« Svojemu sinu si napisala poslednjo tolažbo v življenju, ker mu nisi hotela ničesar potožiti; spet samo zato, da bi mu olajšala trpke ure. Kako dobro sem razumel tudi to poslednjo žrtev, ki si mi jo podarila!
Napisal sem Ti bodrilno pismo. Za Tvoj god sem Ti pisal, da se spomni name takrat, ko Ti bodo okrasili sobo z rožami. Dokler sem bil doma, sem Ti na ta dan vedno prinesel cvetja z domačega vr^a, ki si ga imela najraje. In glej, draga mati, moja želja se je izpolnila. Okrasili so 'Ti sobo s cvetjem, polno rož so Ti nanosili, le Ti, mati draga, se nisi mogla več spomniti svojega sina. Ležala si mirna in negibna med venci in rožami; sveče so Ti s svojim medlim sijem ožarjale bledi obraz in bele trde roke so se oklepale razpela. In jaz, mati, sem nestrpno pričakoval Tvojega odgovora ...
Dočakala si, mati draga, da je lipa zopet zelenela, ni se Ti pa mogla izpolniti poslednja želja, da bi še enkrat videla svoja sinova, še vedno Te vidim, kako sediš pod lipo in se žalostno oziraš po dolgi, beli poti, ki se izgublja v kostanjevem drevoredu. O mati! koliko večerov sva presedela
v njenem hladu ter se pogovarjala tako lepo in odkrito, kakor z nikomur v življenju.
Nisem Te spremljal, ljuba mati, na Tvoji zadnji poti, niti ne krasi Tvojega svežega groba cvetje iz mojih rok. Tam v tihem, samotnem domu si našla svoj mir in počitek, izmučena od težke poti, in edino plačilo, ki si ga prejela za vse svoje neizmerno trpljenje, za neštete tako malo upoštevane žrtve, za ves Tvoj trud ter vso veliko ljubezen dobre matere, je bilo, da Ti je smrt nadela nemo masko, pod katero si postala ravnodušna do žalosti in veselja, trpljenja in bolečin. Tako daleč je Tvoj grob, o mati, samoten je in žalosten, pa vendar si mi čisto blizu, živa je Tvoja podoba, vabi me Tvoj blagi nasmeh, poln dobrote gledam Te takšno, kakršna si bila ob poslednjem slovesu in taka boš ostala v moji duši vse življenje
Odcvetela je lipa. Veter odnaša počasi cvet za cvetom. In cvetje, ki je padalo z lipe, o mati, Ti je v slovo okrasilo krste, ko so Te za vedno odnesli iz našega doma.
Stane.
Čez nekaj trenutkov je stal lepi tujec pred kraljevičem in njegovo ženo. Globoko se je priklonil in rekel: »Anica, danes pred letom in mesecem dni sem ti stavil pogoj: ako ne zveš, kako mi je ime, boš moja! Torej, lepa moja Anica, kdo sem?«
Anica pa se ni prav nič prestrašila, temveč je rekla glasno in mirno: »Gospod, poznam vas, vi ste Škratelj!«
V tem hipu se je neznančev obraz strahovito spačil, iz oči mu je švignil zelen plamen in obrnil se je tako naglo, da je nastal takšen veter, da so vzvalo-vali vsi zastori v dvorani. Potem se je pognal iz dvorane na hodnik in odtod na stopnišče.

Dotrpel je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric, svak, nečak in bratranec, gospod
lEC mL
POSESTNIK IN SEDLAR
Pogreb bo v torek 13. t. m. ob 9. uri iz hiše žalosti na pokopališče na Dobrovi.
KOŽARJE, dne 12. julija 1943.
Globoko žalujoči: IVANA, žena; BINI, JANKO in FRANCI, sinovi; JAKOB, oče; MARIJA, mati; IVAN, FRANC, JOŽE, bratje; M INKA, IVANKA, sestri —- in ostalo sorodstvo

kor tudi za bližnji vzhod. Dočim je zgrajenih čez Donavo od Dunaja do Pančeva, torej na 765 km dolgi progi, osem mostov, nima Donava od Pančeva do Črne vode v razdalji 865 km nobenega mostu. Novi most bo pritegnil nase promet med Baltikom in Egejskim področjem. Bolgarija bo pa dobila z njim novo važno zvezo s Srednjo Evropo. Čim bo most zgrajen, se bo lahko uporabljalo bolgarsko železniško omrežje za promet med Adrianskim morjem in severom ter med Srednjo Evropo in bližnjim vzhodom. Na tem in onem bregu Donave prebiva 31 milijonov ljudi. Interes obeh držav na novem mostu je velik. Rumunija hoče preko tega mostu pritegniti nase promet vzhodnoevropskih in baltskih dežel, pa tudi promet iz Berlina preko Lvova. Črnovic. Moldave. Bukarešte in Ruse proti Istanbulu. Dedeaga-ču in Solunu. Rumunija si obeta mnogo od te nove prometne žile. ki bo usmerjala promet na progi Ruse, Sofija. Solun. Atene ali od Sofije proti Adriji preko Skop-lja in Bitolja v Antivari in Durazzo in ki bo vodila preko mest Ruse. Sumen ln Odrin (Adrianopol) v Istanbul ali preko Ruse in Odrina v Dedeagač. Tako bi dobila Rumunija dobro prometno zvezo z Orientom ter Egejskim in Adrijanskim morjem.
Bolgarija bi pa dobila novo in ugodno prometno zvezo s Srednjo Evropo, da bi ne bila več tako odvisna od dosedanje edine proge preko Beograda. Nemčija in Turčija bi tudi mnogo pridobili s to prometno zvezo. Novi most preko Donave bi ustvaril drugo in ugodno zvezo med vzhodom in zapadom.
Na govor bolgarskega ministra javnih del je odgovoril predsednik rumunske delegacije ing. Pavu, ki je naglašal zlasti vneto delo rumunskih delegatov za uresničenje tega velikega načrta, od katerega bosta imeli korist obe državi. Izjavil je, da gradnja mostu čez Donavo zdaj ni noben tehnični problem več, vendar pa zahteva konstrukcija tako dolgega mostu mnogo časa in truda. Gradnja mostu med Rumunijo in Bolgarijo ima pa tudi svoj simbolični pomen, ki je dobro znamenje za bodoče stike med obema državama. Na zunaj bo z novim mostom dokumentirano njuno zbližanje, ki gre istočasno tudi notranje svojo pot in pomeni nekaj novega, nov prispevek k ureditvi Evrope po novih načelih. Tu sta se zbližala dva sosedna naroda v velikem tehničnem delu, ki ne
bo koristilo samo njima, temveč vsema
evropskemu kontinentu.
Da bi to naglasil, se je oglasil k besedi tudi namestnik rumunskega ministrskega predsednika Mihael Antonescu. V svojem govoru je najprej naglašal, da je moralo bolgarsko-rumunsko zbližanje premagati velike težkoče, preden je prišlo do sedanje ugodne faze. Toda stiki med bolgarskim in rumunskim narodom postajajo vedno prisrčnejši. Mihail Antonescu je prepričan, da bosta oba naroda v bodoče živela v tesnem sodelovanju, kajti samo tako bo mogoče zagotoviti jugovzhodni Evropi mir in red. Prav tako bodo pa gospodarski stiki med Bolgarijo in Rumunijo mnogo doprinesli k političnemu zbli-žanju. On sam bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da se poglobi prijateljstvo med obema državama in narodoma. Poleg novega mostu, ki bo v bodoče vezal Rumunijo z Bolgarijo čisto fizično, ie potreben tudi duhovni most. V tem pogledu mora igrati tudi tisk obeh narodov važno in pomembno vlogo. Ob zaključku je Antonescu izjavil, da ima Bolgarija v njem iskrenega prijatelja, ki deluje za bolgarsko-rumunsko prijateljstvo ne samo v sedanjosti. temveč tudi v prihodnjosti.
Novi španski poslaniki
Španski uradni Ust je objavil dekret zunanjega ministra generala grofa Jordana o imenovanju novih poslanikov. Za Urugvaj je imenovan Teofomlro Aguilar y Salas, za Turčijo Jose Rojas y Moreno, za Rumunijo Manuel y Garcia Barsanali-ana, za Venezuelo Miguel y Fedroso Idem, za Paragvaj Luis Olivares y Bruguera Idem.
Smrt sloveče španske Igralka
V Madridu je umrla sloveča igralka Lo-reto Prado, ki je bila zelo oboževana ter občudovana. Na oder je stopila, s 14. letom in ga ni več zapustila. Množice so prišle kropit njeno truplo, špansko časopisje ji posveča obsežne nekrologe, saj je s pokoj-ničino osebnostjo povezana polstoletna tradicija španskega gledališča.
Tragična smrt švedskega letalca SaSv/esia
Eden najboljših švedskih letalcev, poročnik Erich Salvven se je smrtno ponesrečil. Njegovo letalo je strmoglavilo na tla, kjer se je vnelo. SaUven je postal letalski častnik 1. 1939. in se je udeležil kot prostovoljec vojne med Finsko in Rusijo, kjer se je odlikoval še prav posebno.
Žrtve potresa v Turčiji
Na zasedanju velike narodne skupščine je turški notranji minister poročal o posledicah potresa v Adapazarju. V Adapazarju, Hendeku in okolici ie bilo nad 346 človeških žrtev.

Po volji Vsemogočnega smo izgubili našo ljubljeno ženo, skrbno, zlato mamico, staro mamico, teto in taščo, gospo
Apolonijo
roj. GRAJZAR
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 13. julija 1943 ob y2 4. uri popoldne z Žal — kapelice sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 15. julija 1943 ob y2 8. uri v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
LJUBLJANA, dne 11. julija 1943.
Žalujoči: JOSIP, soprog, otroci in ostalo sorodstvo
a
v" ".*'-.	,—i. w t
13
kakor lutke razpostavili vzdolž bokov. Predstavljala naj bi gusarje, pripravljene, da naskočijo sovražno ladjo. Drugo lesovje je spet predstavljalo topove, ki so grozeče iztezali cevi nad prednjo in zadnjo palubo. Po vsej palubi karavale so razpostavili sode, napolnjene s smolo, degtom in žveplom. Stene ladje so pomazali s smolo in polili s špiritom, da bi se rajši vnele.
»Strela božja!« je vzkliknil Carmaux in si pomel roke. »Ta bo gorela kakor božično drevesce!«
»Zdaj je zares podobna plavajoči smodnišnici!« je pritrdil Hamburžan, ki se ves čas ni ganil od prijatelja.
»Razmestimo okrog palube še nekaj bakel in pri-žgimo velike svetilke na zadnji palubi!«
»Razobesimo zastavo Ventimiljskih in Valpent-skih!«
»Tvoj predlog ni napačen, Stiller!«
»Misliš, da pojdeta fregati v past?«
»Prepričan sem! Videl boš, kako nas bosta na-"padli!«
»Nu, ali ste končali?« je zdaj vprašal Morgan s »Folgora«.
»Vse je nared, gospod!« je odgovoril Carmaux. »Ukažite odvečim ljudem, naj se umaknejo v čolne, in dajte meni poveljstvo nad zažigalko! Samo Stiller, Moko in še štirje naj ostanejo pri meni!«
»Dobro, a jadra bo treba takoj obrniti! Veter vas bo ponesel proti fregatama!«
»Samo vašega ukaza čakamo, da odvežemo ko-nopce!«
EMILIO SALGAR!
KRALJICA
KARIBOV
PUSTOLOVSKI ROMAN
Lastnik jo je bil dal že pri prvem pojavljenju flibustirjev raztovoriti, boječ se, da ne bi morski roparji iztegnili grabežljivih rok po njegovem blagu. Vendar je bilo ostalo na ladji mnogo kampeševih debel, lesa, ki so ga tisti čas zelo čislali, ker je služil za pripravljanje nekih barv.
»Imenitno! Les nam je dobro došel!« je rekel Morgan, ki je bil sam prišel, da si ogleda karavelo.
Dal je Carmauxu in višjemu podčastniku razna navodila, da bi bila prevara še popolnejša.
»Zanesite se name!« je rekel Carmaux. »Niti topov ne bo manjkalo!«
Takoj potem, ko so bili zasidrali karavelo zraven »Folgora«, se je vzpel nanjo oddelek flibustirjev in se pod Carmauxovim vodstvom lotil dela. Najprej so zgradili okrog krmila močno barikado iz najdenih kampeševih debel, da bi imel ladjevod zaslon. Druga debla, razžagana na razne dolžine, so
U^juje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani
Ko se je Morgan vrnil na poveljniški mostič, je našel ondi Črnega gusarja. Ta je počival na velikih blazinah, in zvesta strežnica Jara je bila zraven njega.
»Vse je pripravljeno, kakor ste želeli, kapitan!« mu je zaklical nadporočnik.
Ventimiljski se je ozrl proti izhodu iz zaliva. Dasi je bilo že tema, je vendar dobro razločil fregati.
V vročih deželah in pod polutnikom so noči nenavadno prozorne.* Svetloba zvezd zadostuje očesu, da še na veliko daljavo razloči predmete.
Obliki velikih sovražnih ladij z njunim konopjem sta se risali na obzorju. Plima ju je bila sicer zanesla bliže vkup, a vendar je bilo med njima še dovolj prostora, da sta se mogli kretati.
»Ogenj njunih dvaintridesetih topov nam ne bo prizadejal kdo ve koliko škode!« je rekel gusar. »Ali je vse moštvo nared za boj! Je vodstvo za-žigalke v rokah človeka, ki ga je vreden?«
»Carmaux se je ponudil za to drzno dejanje! Samo ukaza čaka, da ga izvrši!«
»Dobro, recite mu, da naj se on in njegovi ljudje takoj, ko bo karavela gorela, vkrcajo v čolne in vrnejo na ,Folgore'! Vsaka najmanjša zamuda bi jih utegnila pogubiti!... A kaj je to? Na obali vidim luči!«
»Menda nas ne mislijo presenetiti?« je vzkliknil Morgan.
»Nu, prišli bi prepozno! Dvignite sidra in naravnajte jadra!... Ti, Jara, pa se umakni v kajuto!«
»Ne, gospod!«
»Kmalu bodo udarjale semkaj krogle in granate! <
»Ne bojim se jih!«
»Pa bi te utegnilo zadeti!«
»Tedaj umrem ob vaši strani! Hči darienskega poglavarja se ni nikoli bala španskih svinčenk!«
»Torej si že bila v boju?«
»Da, z očetom in brati!«
»Zato si tako pogumna! Dobro, ostani pri meni! Morda mi prineseš srečo!«
Vzdignil se je in s silnim glasom zaklical: »Možje! Vsi na mesta! Mislite na Zelenega in Rdečega gusarja!«
»Carmaux, zažigalko na morje!« je zdaj zakričal Morgan.
Konopci so bili že odvezani. Carmaux je stal pri krmilu in ravnal karavelo proti fregatama, med tem ko so njegovi tovariši prižigali svetilke in bakle ob ladijski ograji ter osvetljevali zastavo Ventimiljskih, ki je vihrala iznad zadnjega konca ladje, da bi jo Španci spoznali.
Z zažigalke in »Folgora« je planil strahovit bojni krik, ki se je razlegal daleč po morju: »živelo fli-bustirstvo! Ura Črnemu gusarju!«
Bobni so zabrčali, trobente so zadonele in dale znamenje za napad.
Zažigalka je bila dospela do skrajnega konca otoka in neustrašeno zaplula proti fregatama, kakor da ju hoče zakvačiti. »Folgore« je plula neosvet« Ijena kakih 300 korakov za njo. Vse moštvo je stalo na svojih moštvih, topničarji pri topovih, z gorečimi netili v rokah, strelci pa za ograjo in v jam« bornih koših.