1

5lovenski

Sokolski koledar

v v  za leto 1906 ??

o o o

Izdal

MIROSLAV AMBROŽIČ
načelnik »Gorenjskega Sokola" v Kranju.

I. letnik.

V KRANJU 1905.

Založil vaditeljski zbor »Gorenjskega Sokola".

Natisnil Iv, Pr. Lampret v Kranju.

Koledar za 1.1906.

Leto 1906

je navadno in ima 365 dni ali 52 tednov in 1 dan.
Judovsko  leto 5666,5667,
turško  leto 1323/1324.

Zlato število.7

Epakta.V

Sončni krog.11

Rimsko število.4

Nedeljska črka.G

Število praznikov.25

Nedelj in praznikov skupaj.67

PREMIČNI PRAZNIKI.

4

Posveč.- cerkva
1. adventna nedelja

21. vinotoka
2. grudna.

Od božiča do pepelnične srede je 65 dni ali 9
tednov in 2 dni; post traja 46 dni, od 28. svečana
do 14. mal. travna.

NORMNI DNEVI.

a)  Ples je prepovedan:

Zadnje tri dni velikega tedna, velikonočno nedeljo,
binkoštno nedeljo, na dan sv. rešnjega tel.. 24. grudna,
t. j. na sveti večer in 25. grudna, t. j. o božiču.

b)  V gledališčih sc ne sme igrati:

Zadnje tri dni velikega tedna, na dan sv. rešnjega
telesa in 24 grudna.

c) Gledališke predstave in koncerti v dobrodelne
namene se smejo prirejati samo s privoljenjem kom¬
petentnih oblastev:

Velikonočno nedeljo, binkoštno nedeljo in o božiču.

POČITNI DNEVI PRI SODNIJAH

so vse nedelje in prazniki ter od 15. mal srpana do
26. vel. srpana.

ZAŠČITNIKI DEŽEL,

ki se praznujejo v avstro-ogrski državi.

V Bukovini:  Janez Novi (14. rožnika).

Na Češkem:  Ivan Nepomuk (16. vel. travna) in
Vaclav (28. kimovca).

V Dalmaciji:  Spiridion (14. grudna).

5

V Galiciji: Stanislav (7. vel. travna) in Mihael
(29. kimovca).

Na Gornjeavstrijskcm:  Leopold (15. listo-
pada) in Florijan (4. vel. travna).

Na Hrvaškem:  Mija (20. mal. srpana) in Rok (16.
vel srpana)

Na Koroškem:  Jožef (19. sušca) in Egidij (1.
kimovca).

Na Kranjskem:  Jožef (19. sušca) in Jurij (24.
mal. travna).

Na Moravsk  cm:  Ciril in Metod (5. mal. srpana).

Na Ogrskem:  Štefan (20. vel. srpana).

Na Primorskem:  Blaž (3. svečana) in Jožef
(19. sušca)

Na Sedm ograškem:  Ladislav (27. mal. srpana).

V Slavoniji:  Ivan (24. rožnika).

Na Solnograškem:  Rupert (24. kimovca).

Na Spodnjeavstrijskem:  Leopold (15. listo-
pada).

V Šleziji:  Hedvika (15. vinotoka).

Na Štajerskem:  Jožef (19 sušca).

Na Tirolskem:  Jožef (19. sušca) in Vigilij (26.
rožnika).

V Trstu:  Just (2. listopada).

LETNI ČASI.

Pomlad  se prične 21. sušca ob 1. uri 58. minut
popoldne.

Poletje  se prične 22. rožnika ob 9. uri 47 minut
dopoldne.

Jesen  se prične 24. kimovca ob 12 uri 20 minut
zjutraj.

Zima  se prične 22. grudna ob 6. uri 58 minut pop.

6

SONČNI IN LUNINI MRKI.

V letu 1906 mrkne sonce trikrat in luna dvakrat,
vendar se bo pri nas deloma videl le prvi lunin mrk.

1. L u n a mrkne popolnoma dne 9. svečana.
Prične ob 7. uri 2 min. zjutraj ter traja do 10 ure 43
minut dopoludne Vidno: V zapadni polovici Evrope,
v severozapadnem delu Afrike, na Atlantskem oceanu,
v Ameriki, na Tihem oceanu, severovzhodni Aziji in
na vzhodni obali Avstralije.

2. Sonce mrkne deloma dne 23. svečana.
Pričetek ob 7. uri 3 minute zjutraj in traja do 10. ure
35 minut dopoldne. Vidno: Na južnih polarnih krajih,
v južni Avstraliji in južni Novi Zelandiji.

3. Sonce mrkne deloma dne 21. malega
srpana.  Pričetek ob 12. uri 54 minut opoldne, konec
mrka ob 3. uri 46 minut popoldne. Vidno: V južnih
delih Atlantskega oceana in v južnem koncu Južne
Amerike.

4. Luna mrkne popolnoma  dne  4. vel.
srpana.  Pričetek ob 12. uri 16 min. opoldne, konec
mrka ob 3. uri 56 minut popoldne. Vidno: V zapadni
polovici Severne Amerike, na Tihem oceanu v Avstra¬
liji, v jugovzhodnem delu Azije, v Indijskem oceanu
in na Madagaskarju.

5. Sonce mrkne deloma dne 20. avgusta.
Pričetek ob 12. uri 59 minut zjutraj, konec ob 3. uri
38 minut zjutraj. Vidno: V zapadnih delih severne
obali Azije, severozapadnem delu Severne Amerike in
v severnih polarnih krajih.

LETNI VLADAR VENERA.

Venera je v vrsti planetov od sonca druga. Njena
oddaljenost od sonca znaša nekoliko nad sedem de¬
setink razdalje med soncem in našo zemljo. Po veli-

7

kosti je približno enaka zemlji. Za pot okoli sonca
potrebuje 225 dni, dočim se zasuče okrog svoje osi.
kakor se sodi, v 24 urah Po svetlobi presega vse.
planete. Spektroskopične preiskave so dognale, da
ima Venera gosto atmosfero, ki ovira natančno opa¬
zovanje njenega površja.

ZNAMENJA ZA LUNINE PREMENE
(po srednjeevropskem času):

Mlaj. •

Prvi krajec. f

Ščep ali polna luna.©

Zadnjikrajec. t


Prosinec

Poljsko: Styczen.

Češko: Leden.
Hrvatsko-srbsko: Sjeianj.
Rusko : Janvar.

Dr. Murnik:  Slovenec sem, in kdo je več!

Svečan

Poljsko: Luty.

Češko: Unor
Hrvatsko-srbsko: Veljača.
Rusko: Fevral.

| lobo, ker je ptica jasnega dneva in ne temne
noči, tako se tudi mi odvračamo od teme, od
j črne noči nevednosti in blodenj in potapljamo svo-
j jega duha edino v jasnih valovih prosvete in resnice.

Češko: Brezen.
Hrvatsko-srbskO: Ožujak.
Poljsko: Marzec. Rusko: Mart.

Tyrš: V mislih domovino, v srcu pogum, v
roki moč.

Sušeč

Mali traven

Poljsko: Kwiecien.

Češko: Duben.

I Irvatsko-srbsko: Travanj
Rusko: Aprjel.

Krepimo se!

Veliki traven

Poljsko: Maj.

Češko: Kvčten.

Hrvat-srbsko: Svibanj.
Rusko: Maj.

Češko: Červen.
Hrvatsko-srbsko: Lipanj.
Poljsko: Czervviec. Rusko: Ijun.

V telesu zdravem zdrav prebiva duh.

Rožnik

IVI ali c ribati Češko: Cervenec.

iVia.ll srpan  Hrvatsko-srbsko: Srpanj

Poljsko: Lipiec. Rusko: Ijul.

Veliki srpan

Češko: Srpen.

Hrvat.-srbsko: Kolovoz.

Poljsko: Sierpien.

Rusko: Avgust.

Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!

Kimovec

Poljsko: Wrzesien.

Češko: Žari.
Hrvatsko-srbsko: Rujan.
Rusko: Septabr.

Češko: R r j e n.

Hrvat.-srbsko: Listopad.
Poljsko: Pazdziernik. Rusko: Okt’abr.

Aškerc: Slovenec vsaki bodi Sokol hraber,
Slovenka vsaka vrla Sokolica.

Vinotok

Češko: Listopad.
Hrvat.-srbsko: Studen.

Poljsko: Listopad. Rusko: Nojabr.

Žižka:  Sovražnikov se ne bojte, na njih
število ne glejte!

Listopad

Češko : Prosinec.
Hrvat.-srbsko : Prosinac.
Poljsko: Grudzien. Rusko: Dekabr.

Gruden

NAJVAŽNEJŠE POŠTNE DOLOČBE.

A.  Določbe za pisemsko pošto.

Navadno pismo  v Avstro-Ogrsko, Bosno in Her¬
cegovino ter v Nemčijo ne sme prekoračiti 20 gramov.
Navadno pismo v vse avstro-ogrske, bosniške in her-
cegovinske kraje (izvzemši sandžak Novi Bazar) in
celo Nemčijo s Helgolandom, imeti mora tuzemsko
znamko za 10 v. — Za lastni kraj, kjer se odda pismo
(za »mestna pisma”), je pisemsko - poštna znamka za
6 v, nad 20 gramov 12 v.

Pismo nad 20 gramov do vračunši 250 gramov v
vse avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino ter
v Nemčijo imeti mora poštno znamko za 20 v.

Pisem, nad 250 gramov težkih, ne vsprejema pisem¬
ska pošta. Take odpošiljatve se odpravljajo po vozni
pošti. — Le uradna, poštnine prosta dopisovanja spre¬
jema pisemska pošta tudi v dom čem prometu do 2 >/ 2
kilograma; taka pisma namenjena na Ogrsko, v Bosno
in Hercegovino pa le do 1 kilograma.

Pisma v inozemstvo.  V Nemčijo stanejo pisma
do 20 gramov 10 v, nad 20 do 250 gramov 20 v; v
•Crnogoro za vsakih 15 gramov 10 v; v Srbijo za
vsakih 15 gramov 15 v; v druge države za vsakih
15 gramov 25 v.

Priporočena (rekomandirana) pisma  plačati mo¬
rajo kot priporočilno pristojbino brez razločka teže tako
za tu- kakor za inozemstvo poleg navadne pisemske
pristojbine še 25 v. Priporočiti se morejo vse pisem-
sko-poštne pošiljatve.

Povratni listi (retour-recepisi) se pridevajo pismu le
na izrecno zahtevanje. Za to plača oddajnik 25 v.

Dopisnice  so dovoljene v celem obsežju svetovno-
poštnega društva. Iste stanejo v vse kraje Avstro-

21

Ogrske in cele Nemčije 5 v; v Črnogoro 5 v; v Sr¬
bijo in v druge k svetovno-poštnemu društvu spada¬
joče dežele 10 v.

Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat
toliko, kakor navadne dopisnice; dovoljene niso samo
v notranjem prometu Avstro - Ogrske, marveč v vse
dežele svetovno-poštnega društva.

Tiskovine.  Kot tiskovine proti znižanim pristojbi¬
nam za take pošiljatve se dopuščajo: knjige, mehko
in trdo vezane, slike, karte, objave i. t. d., tiskane,
kamnopisane in fotografirane. Zavite morajo biti tako,
da se lahko pregleda njihova vsebina, ter ne smejo
obsezati nikakršnih pisanih prilog ali dostavkov; v
notranjem prometu, potem v onem z Nemčijo ne smejo
prekoračiti teže 1 kilograma, v ostalem svetovno-poštnem
prometu pa ne teže 2 kilogramov.

Dovoljeno je pri cenilnikih lastnoročno vpisovanje
cen in podpisovanje imen; pri korekturnih polah ko¬
rekturni dostavki, celo na posebnih lističih; pridevati
se sme tudi rokopis.

Kot pristojbina za notranji promet Avstro-Ogrske
in oni z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo je 3 v
do 50 gramov; 5 v do 100 gramov; 10 v do 250
gramov; 20 v do 500 gramov; 30 v do 1 kilograma.
V vse ostale dežele svetovno-poštnega društva je za
vsakih 50 gramov 5 v.

Obrazci in poskušnje blaga.  Poskušnje blaga se
morajo v vrečice, zabojčke ali zavoje, ki se dajo od¬
preti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina. Imeti
ne smejo nobene kupne vrednosti in nobenih drugih
pisanih opazk, kakor ime ali tvrdko odpošiljalčevo,
naslov prejemnikov, tovarniško ali trgovsko znamenje,
številke, cene, težo in mero blaga, ter koliko ga je na
razpolago. Dalje ne smejo poskušnje blaga presezati
30 cm v dolgosti, 20 cm v širokosti in 10 cm v viso¬
kosti, kakor tudi ne teže 350 gramov.

22

Pristojbina v notranjem prometu in v onem z Bo¬
sno, Hercegovino in Nemčijo je 10 v do 250 gramov,
od 250 do 350 gramov 20 v. V ostalem svetovno-
poštnem prometu 5 v za vsakih 50 gramov, najmanj
pa 10 v.

Ekspresna pistnii  morajo imeti jako natančen na¬
slov in opazko „pr. ekspres". Ekspresna pristojbina
znaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno le
30 v. Ako pa naj se izroči pismo zunaj oddajnega
kraja (mestne proge), zaračuni se vročnina z 1 krono
vsakih 7 in pol kilometrov.

Poštno-denarne nakaznice  (komad po 2 v) do
zneska 1000 kron sprejeti mora vsak poštni urad. Pri
navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah v Avslro-
Ogrsko in Lichtenstein se plača za zneske do vra-
čunši 20 kron 10 v, do 100 kron 20 v, do 300 kron
40 v, do 600 kron 60 v, do 1000 kron 1 krono.

V Bosno, Hercegovino, Novi Bazar (samo v Plevje,
Priepolje in Priboj) in v Srbijo je od denarnih na¬
kaznic plačati: do 40 kron 20 v, do 100 kron 40 v,
do 300 kron 80 v, do 600 kron 1 krono 20 v, do
1000 kron 2 kroni.

V Nemčijo, Turčijo (c. kr. poštne urade) in Luksem¬
burg je plačati od poštnih nakaznic: do 40 kron 20 v,
za vsakih nadaljnih 20 kron 10 v.

Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici v
druge vnanje države iznaša: za vsakih 25 kron 25 v,
čez 100 do 1000 kron od vsakih 50 kron 25 v. — V
Angleško, Irsko in Združene države Severne Amerike:
za vsakih 25 kron 25 v.

Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro-
Ogrske je porabiti »mednarodne poštne nakaznice”,
katerih komad stane 2 v.

Za brzojavne denarne nakaznice se morajo poleg
teh pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno
odpošiljatev i. t. d.

23

Zalepkc  po 6 v. oziroma one po 10 v se rabijo
kakor pisma.

Kdor hoče navadna pisma nazaj vzeli iz poštnega
urada pred odhodom ali po odhodu pošte, naznaniti
mora to doličnemti poštnemu uradu pismeno ter sc
obvezati, da ostane odgovoren za vsako škodo, ka¬
tera bi mogla nastati iz tega, da se pismo nazaj
vzame. Ravno tako sc tudi naslov že odposlanega
pisma ali druge pošiljatve lahko premeni. Pokazati se
mora dotičnemu poštnemu uradu lastnoročno pisan,
popolnoma enako se glaseč naslov in, ako je pismo
zapečateno, tudi isti pečat. Pri priporočenih pošiljalvah
se mora na vsak način pokazati in oddajnemu uradu
izročiti prejetimi list. Pristojbina za že odposlana
pisma je v notranjem prometu 35 v. v dežele med¬
narodnega poštnega društva 50 v. Zgodi se to lahko
tudi brzojavnim potom.

B. Določbe za vozno pošto.

Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in zavojčke
(pakete) z denarjem; listine z navedeno vrednostjo;
zaveznice in dr.; pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad
250 gramov; vozno blago, naj jc vrednost navedena
ali ne, do 50 kilogramov; pošiljatve proti poštnemu
povzetju; vrednostna pisma in poštne zavojčke.

Naslov pri voznopoštflih pošiljatvali mora biti po¬
polnoma jasen; naveden mora biti kraj, dežela, kakor
tudi mestni okraj, ulica in hišna številka.

Denarna pisma  se morejo oddajati zaprta ali od¬
prta; odpria le do teže 250 gramov in v vrednosti
od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za
denarna pisma (komad po 2 v) zadostuje zapeča¬
tenje z dvema pečatoma ; ako se rabijo pa drugi za¬
vitki, spravljati se morajo denarna pisma v navskrižne
zavitke in zapreti s petimi pečati. - Zavita denarna
svota se mera na naslovu navesti po svojih delili.

24

Pošta jamči pri zaprtih pismih samo za izročitev ne¬
pokvarjenega pisma, ne za njegovo vsebino.

Vrednostni papirji,  dolžna pisma, delnice i.t. d. se
morajo vedno zaprti oddati: navesti se mora njihova
vrednost, ter naj se zapečatijo s petimi pečati, ako se
porabi navskrižni zavitek

Vozno-poštne pošiljatve  se morajo vsebini pri¬
merno zaviti in trdno zapreti, da se ne more priti do
vsebine, ako se ne odpro ali poškodujejo zavojčki.
Na zaklepe zavoja (šive, špranje, konce vrvice i.t. d.)
pritisniti se morajo pečati v zadostnem številu.

Vsem voznim pošiijatvam, ki presezajo 50 gramov,
pridejati se mora poštna spremnica (komad stane
12 v) Kupon poštne spremnice se sme porabiti za
pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik odrezati.

Brez navedene vrednosti se morajo vozno-poštne
pošiljatve tudi pošiljati v notranjem prometu. V slu¬
čaju, ako se izgubi pošiljatev ali pa poškoduje, povrne
poštni zavod od dokazane škode za vsak kilogram 4 K-

5 poštnim povzetjem  smejo vozno-poštne pošiljatve
do izneska 1000 K pošiljati vsi avstrijsko-ogrski ter
bosniško-hercegovinski poštni uradi in do istega iz¬
neska tudi v Egipet. Denarni iznesek. katerega ima
plačati prejemnik pošiljatve poštnemu uradu, navesti
mora oddajnik na obeh naslovili (na zavojčku in na
spremnici) pod zaznamkom v vrednosti z besedami:

»povzetje.K . . v“, natančno s številkami

in črkami, in sicer pri pošiljatvali v inozemstvo tudi
v veljavi dotične države.

Spremnica za poštno povzetje je različna od na¬
vadne poštne spremnice in stane komad 12 v.

Povračilo  za poštno povzetje znaša za Avstrijo,
Ogrsko, obsedne dežele, Črnogoro in Srbijo po ‘/ a °/ 0 ,
to je 1 vin, od vsakih 2 K, najmanj po 12 vin.

25

Ekspresne pošiljatve.  Tudi vozno-poštne pošiljatve
dostavljajo se na zahtevanje takoj po njihovem pri¬
hodu s posebnim selom naslovniku v stanovanje. Na
zavojček kakor tudi na poštno spremnico se mora raz¬
vidno zapisati beseda .ekspres" ali „s posebnim se¬
lom". Pristojbina za ekspresno vročitev pri pošiljatvah
v mestne okraje iznaša 50 v v slučajih, v katerih
se pošiljatve same vroče, v onih slučajih pa, v katerih
se dostavijo samo naznanila (avisi), 30 v. Za po¬
šiljatve v deželne okraje iznaša ta pristojbina 1 K na
daljavo 7' 2  kilometrov.

26

c

§. s

CO t
O

, 0 5

O CO •— 1  tO tO —• l— * —“

OO'vl4^'-00aiK)CDa)C0- i

OOOOOOOOOOOCn

oooooooooooo

CO O CO tO tO tO 1 —* — »— 1  „

- OCOS^^OOCniOCDOJCO-*
OOOtOOOOOOOOOCn

: ooooooooooooo

&£ O + 1 * tO ►

• ?r

C 3 CO

3. S o

I I

4^ CO tO 1 — 1

OtO4^CT>00CT>4i*tO’-‘ ^

0000000010004^
000000000004^-

O

C- ■

o,_

?N f


4^ -£>.  CO  tO  —

COOtO^OiOOO^^tO-

OOOOOOOOOtOCO-£-

0000000000004^

n<C Oi to O -"4 OI to ►

I !

n <

n< v)

N

3'^

. Cn -

P ~

O -t 'Or

O o i o
o a

N

to

o

gS

O co

00 l
: o c

tO tO — —

4^OQ)t0C04^C0tO'—*
OOOOOOCOOO 4^-KD
OOOOOOOOOOOO

CO tO tO — —>

IO 4* O Gi tO CO >4 CO tO *—*

ooooooooooa>4^to

OOOOOOOOOOOOO

n<o =

O 4^

p<o;

o <

^ to---
3 OCn tOO SCn tO ►
5  Cn


27

KOLKOVNE LESTVICE.

28

TABELA ZA PRERAČUNANJE DOMAČEGA IN TUJEGA DENARJA.

Strokovni del.

NAŠA NALOGA, SMER IN CILJ .*)

Iz članka dr. Mir. Tyrša „Naš likol, smer a cil“ ;
preložil dr. V. Murnik.

Vsazgodovina stvarstva vobčeinčlo-
veštva posebej je večen boj ,za bitje in
obstanek", v katerem podleže in izgine,
kar ni za življenje sposobno in je celoti
na potu, ohranjujoč samo sled svoj kot okamenina
v skalnih plasteh ali pa tudi v pismenkah knjige, ki
se imenuje zgodopis. Tako se glasi ta splošni zakon,
ki ga je naš vek razodel in jasno izrazil in ki se je
pokazal čim dalje tem očitneje vseobčno veljaven;
neizprosni zakon, kakor vsak drugi, ki vlada v pri¬
rodi in, kar je isto, v zgodovini; zakon, ki ga ni
moči zakleti niti z molitvami, niti s samoslepilnimi
besedami, da, tudi ne s samo podedovano pravico.
Njemu so podlegli drobni kakor tudi mogočni stvori
nekdanji, iz živeče prirode so izumrli tedaj, ko v
polagoma premenjenem svetu niso več našli nadaljnjih
pogojev za svoj obstanek; njemu so podlegle naj-

*) V tem članku, objavljenem v 1. štev. ,Sokola"
1. 1871, je veliki ustanovitelj Sokolstva, dr. Miroslav
Tyrš, pokazal cilj češkemu Sokolstvu. Najlepši članek
je to in najznamenitejši, kar jih je poteklo iz njego¬
vega peresa. Nisem mogel, da ne bi vsaj najvažnej¬
šega dela tega članka priobčil v prvem letniku slov.
sok. koledarja. Prevod celega članka je objavljen v 2.,

30

močnejše' združbe in narodi, nekdaj najslavnejši —
zakaj tudi človek je samo del splošne prirode — so
mu podlegli, bržko so ostareli v vedno novem svetu,
bržko oslabeli niso korakali dalje in so tako zašli v
odpor z duhom večnega gibanja in napredka in tako
cesto tudi z duhom nove dobe, ki je med tem izšla
nad človeštvom, njemu so podlegli, bržko sc je na¬
posled neogibno pridružila še vseobčna skaza notra¬
njega življenja. To vse v dokaz, da nobena, niti ne
najsijajnejša preteklost, ampak samo zdrava in delavna
sedanjost jamči narodom bodočnost, da gredo narodi
nazaj, kadar ne gredo naprej, da odznotraj odmirajo,
in da splošni tek dogodkov samo spravi s pota, kar
je že tako prhlo, kar nima več vrednosti v splošnem
življenju. Kajti le to splošno življenje je prirodi po pravici
na srcu, podobno kakor v vsakem zdravem ustroju ce¬
lota velja in tehta več nego deli in posamezniki; in
oni »boj za bitje in obstanek", ki je naravi skozinskoz
najvišji zakon, ne pomeni ničesar drugega, nego da
mora del propasti, kadar se preči celoti ali ji preti z
nevarnostjo, da ostane le in se tem prosteje more
razviti, kar je zmožno polnega življenja in vredno, da
ostane in obstane v celoti. — Mi seveda se oziramo
tu le na človeštvo. Naj se že ona odprava s pota tu
godi počasi ali šiloma, toliko je tudi tukaj gotovo,
da je tudi vsak narod izginil le po svoji
lastni krivdi,  in ravno tako, da se na bojiščih ne
odločuje usoda narodov, da je že odločena pred bo¬
jem. Ni en narod, kar jih je bilo na svetu, številen ali

3. in 4. številki »Slovenskega Sokola" 1. 1904. Opo¬
zarjam pa tudi na br. dr. V. Murnika članek .Po¬
gled nazaj in naprej!"  v 1. štev. »Slovenskega
Sokola" leta 1904, ki na koncu objasnjuje, da mora
biti cilj slovenskemu Sokolstvu ravno tak kakor češ¬
kemu.

Izd.

31

neštevilen, ni izginil ob svoji čilosti in godnosti,
vsak je padel izrabljen, brezbrižen in nizkoten. Tukaj
kakor povsod stori dolgo prizanesljiva priroda napo¬
sled strogo sodbo, toda tudi pravično in za celoto
blagodejno, odstranjujoč iz človeštva člene, zdravemu
razvoju in napredku nadalje nepristopne in zategadelj
nepotrebne in škodljive. To je obenem edini pravi,
nepobitni in veliki nauk, ki ga nam daje vsa zgo¬
dovina. Zakaj s cer se v njej nič zgolj ne ponavlja,
nič ne stoji trdno. „Kar so veki obračali, obrne doba“
in stoletja kljubovanja proti vsakršnim navalom in
pritiskom ne jamčijo nikomur obstoja tudi nadalje,
zlasti ne v času, ko tehtajo dnevi več nego nekdaj leta.

Kaj sledi iz tega za nas? Dve stvari in dve res¬
nici ! Ena trda in druga v našo tolažbo !

Iz tega sledi pred vsem resnica, da morajo
biti narodi tem delavnejši, čim manjši  so,
da bi tudi ob skromnejšem svojem številu bili in
ostali veljavni in važni členi človeštva, in da morajo
v vsem tem bolj paziti na svoj zdrav razvoj in napre¬
dek. Zakaj pri malih narodih se zastanek in skrnina
laže in hitreje razpaseta po vsem telesu, a pri velikih
narodih more dolgo trajati, predno bolezen pronikne
vso snov in premaga zdravo življenje. To nam se¬
veda nalaga večjo iskrost in čuječnost. Toda kdo ne
bi hotel delati in čuti? Saj nam iz tega izvira tudi
ta gotovost, sledi iz tega druga resnica, da nobena
vnanja moč, nobena gmotna in surova sila
sama na sebi ne uniči narodov,  da je živ¬
ljenje narodov, dokler se razvija na soncu resnice,
dobrine in občnega napredka, v tem zmislu neran¬
ljivo kakor sončni žarek, in da ga ne premorejo in
pogubijo nobene moči teme, laž ali nasilje.

Prihajamo k zaključku. Če so to temeljne resnice,
veljavne za ves naš narod, potem morajo iz njih ne¬
ogibno tudi za nas kot enega in nikakor ne zadnjega

32

izmed čmiteljev v nnrodnem življenju slediti gotove
posledice.

Mislimo, da te: Kakor so naša društva za vse, a
imajo vendar posebno smer poleg vseli, podobno je
tudi naša naloga tu dvojna. Prva in splošna je ta, da,
pred drugimi poklicani, ohranjamo svoj narod pri tisti
vsestranski čilosti,  ki ne dopušča, da bi narodi
izumrli, pri tisti trajni in čvrsti moči,  pri tjstem
telesnem, duševnem in nravnem zdravju,
ki ne dovoljuje, da bi se pokazalo kakšno izprijenje
in tako kakšen zastanek, kakšno nazadnjaštvo, ta naj-
grši, da, morilni zločin, storjen narodom. Kako pa
mora vse naše delo prevevati isti čili, sveži in ne¬
umorni duh, kako morajo vražji duhovi nemarnosti,
lenosti in omrzelosti za vselej ostati zakleti z oboda
naših tekmovališč — bodi tu samo naznačeno. Saj bi
bili sicer same karikature, potvare tega, kar moramo
biti, in nikakor ne prednji in trdni vršilci splošne
vloge, v narodnem življenju nad druge važne.

O drugem posebnem polju našem, o naših čisto
strokovnih težnjah, poleg drugih različnih pa tudi
strokovnih, zadostuj tu toliko: Reklo se je nekoč —
in strinja se to s tem, kar smo povedali v splošnem
pogledu — da more narod neštevilen kakor mi, in
zlasti v teh okolnostih časovnih in krajevnih, v ka¬
kršnih smo, čakati le dvojne usode, da mora namreč,
če je malomaren, polagoma izginiti, ali pa, če hoče
živeti, da se mora po krepki in vsestranski
delavnosti povzdigniti nad druge.  Da ho¬
čemo in moremo kot narod živeti, in to polno na¬
rodno življenje, o tem. mislimo, da ni pri nas vpra¬
šanja, to, zdi se nam, je složno mnenje in složna
volja vseh, ki bi je nihče ne mogel omajati. Saj ona
povzdiga, za katero gre, ne pomenja ničesar drugega,
kakor da nam je zopet doseči tisto ospredje omike

33

in prave prosvete, kjer je naš (češki) narod nekdaj že
bil; in ne sodimo, da bi bil sposobnost in nadarjenost
za to že zapravil. Toda treba je seveda, da vsak po¬
sameznik, vsako društvo v svoji stroki dela z vsemi
silami, da vsakdo v izvoljeni stroki teži za najvišjim
ciljem. Le tam, kjer je stvar dognana tako
daleč, da se ni treba sramovati in bati
primere z vsem inozemstvom, le tam se
j e i z v r š i 1 a naloga v narodnem življenju
in dosegla vsa določena težnja. Kdor hoče
manj, j e, k a k o r bi ne hotel ničesar.  Ne vla¬
čiti se, ampak v poletu dalje! Pasti ali dospeti! Vse
ali nič! mora seve biti tu prizadevanja geslo. To res¬
nico spoznati, ji neustrašeno pogledati v lice in po
njej delati, samo to nas ohrani in povzdigne. Nedo¬
stojno je, sebe podcenjevati, toda nevarno in nemo-
žato, sebi laskati se in sebe varati in samoizdajalsko
se zadovoljiti z malim, kjer reši le najvišje dejanje in
delavnost, mereča na najvišje vrhunce!

Za kolikor je tako naša naloga manj lahka nego
ta, ki je morda pripadla drugim narodom, za toliko
je častnejša, za toliko je nrospešnejša njena razrešitev
za napredek in za notranji naš razvoj; in čim večja
je tako, s tem večjim ponosom, s toliko bolj navdu¬
šeno težnjo nas mora navdati.

In tako nas tudi na tem polju, kjer se razširjajo
bojne vrste vsega naroda, čaka novo splošno tekmo¬
vanje. Kamor so drugi narodi, ki niso bili nikdar v
sponah, po srečnejši usodi dospeli pred nami, tam,
da, še dalje leži skupni nam cilj. Tu so vse težnje,
so si vsa naša društva zopet tekmeci misli ene in
vendar zavistne; vsak bodi vsakemu tu zgled in iz-
podbuda, in vsakdo, zmago ostalim z bratsko mislijo
želeč, napni vendar vse moči, da svoji stvari priboriš
zmagoslavni venec in ga obesiš v skupnem svetišču
domorodne zgodovine kot slaven spomenik.

34

Predobro vemo, kako dolga, kako težavna je pot,
ki vodi do tega venca. Naj pa kdorkoli kakorkoli to
tolmači, vendar ne prikrivamo svojega neovržnega
prepričanja, da stvar sokolska, povzdigujoča misli nad
vsakdanjost in sama že v zasnutkih nad druge po-
vznešena, more izmed vseh prva dospeti tja,
kamor moramo meriti vsi,  bodi obenem z
vsemi, bodi na čelu vseh.

To bodi v tej tretji vezi, v narodni vezi, naša
smer in naš cilj, tako vršimo svoj delež pri skupnem
delu vsega naroda in zapomnimo si, da mora, kdor
je vstopil na tekmovališče, brez prestanka dalje in
dalje speti, ali kar je isto: da je vsakdanja, ne¬
prestana in vendar ne kričava delavnost
tu odločilna,  a nikakor ne le hrupni in le sem-
patja se pojavljajoči nastopi. S tem vsakdanjim, ne¬
pretrganim gmotnim in duševnim delovanjem, v vsem
pomneč napredek, rešimo pred vsem tu svojo nalogo,
prispevajoč k temu, da ostane naš narod na veke
zdrav in silen, da med ostalimi nikdar ne bo neve¬
ljaven, zaostal in oviren člen, ki bi ga tek dogodkov
z ozirom na celoto moral odstraniti s torišča zgodo¬
vine.

Tako vsak dan branimo svoj narod, ki bi ga bilo
prepozno in zaman z mečem na zunaj braniti v tem
primeru,  ko bi znotraj nebrižnost in skaza zglodali
trdno tn čvrsto njegovo jedro.

Splošni znak bolne in izprijene družbe je ta, da
prevladuje v njej mehkužna sebičnost in samoslepilna
laž. Kjer pa je jedro življenja zdravo, tam velja celota
delom nad vse, tam ni prostora za izdajstvo, brez¬
brižnost in strahopetnost, ki sebično pazijo le na
osebno korist in lastno ohranitev ih ki v odločilnem
trenotku izpodnašajo napor plemenitejšega dela; le
tam je mogoče, da nihče ne odstopi bojaz¬
ljivo ali izdajsko, daves narod stoji in ob-

35

stane kot en junak, ob čigar neprodirnem
oklopu se naposled razbijejo morilni meči.
Le zdravi narod je tudi zmožen braniti  se.  Orožje
v vsaki pesti! Uredba vojaška! Stokrat, tisoč¬
krat bodi to rečeno! Toda k orožju in uredbi  pred
vsem tudi mladeništvo in moštvo izdatno
in godno! Kdor hoče ob vojski ubraniti svoj narod,
ta mora že ob miru stati na straži, da se ne vtiho¬
tapi skrnoba v življenje, ta s plamtečim mečem krvo¬
sese in netopirje na vsakem polju uničuj in razpršuj!
To nam bodi vodilna zvezda našemu početju, naša
vera in najvišja posvetitev vsega življenja!

To je naše stališče, tako razumemo mi sokolsko
nalogo in ono trojno tekmovanje, ki nam je naloženo
in v katerem treba, da, je dolžnost, boriti se za palmo
zmage. To, mislimo, je vsem naloženo, ki so se z
resno in zavedno mislijo priglasili za sokolsko stvar.
Kar mi tu nameravamo in hočemo, ne more biti dru¬
gega, nego da se pridružimo k vrstam tekmovalcev,
težečih za tako vznešenim ciljem, nevzdržno hitečih
dalje za geslom gesel, ki slove:

Naprej!

36

DVA SKUPNA NASTOPA SLOVENSKIH
SOKOLOV V LETU 1905.

Slovensko Sokolstvo je v letu 1905 dvakrat skupno
nastopilo: prvič pri izletu s telovadbo na Jesenicah,
drugič pri slavnosti odkritja Prešernovega spomenika.

Dalo si je nalogo, poleteti skupno v kolikor mo¬
goče obilnem številu na Jesenice, tam potrditi mla¬
dega »Jeseniškega Sokola" v neumornem delu, vzbu¬
diti in navdušiti narod, kateremu preti ponemčenje in
pokazati oholim tujcem, da čuje nad prelepo planinsko
pokrajino, katero si hoče le-ta osvojiti; pokazati svojo
silo in vztrajno moč.

Sebi dano nalogo je izvršilo dne 6. vel. srpana.

Daši je lilo z neba celo dopoldne, sešlo se je na
jeseniškem kolodvoru okrog 300 Sokolov v kroju, od
teh nad 70 iz Ljubljane, drugi iz Idrije, Jesenic, Kam¬
nika, Kranja, Šiške, Trsta, Tržiča in Zagorja. Poleg
njih pa se je iz bližnjih krajev pripeljalo mnogošte¬
vilno narodno občinstvo.

Sokolstvo s pevskim društvom »Merkur” iz Ljub¬
ljane, ki se mu je pridružilo, je nameravalo izstopiti že
v Javorniku, ter potem iti v izprevodu na Jesenice,
toda vsled slabega vremena to ni bilo mogoče in od¬
korakalo je z jeseniškega kolodvora z godbo na čelu,
burno pozdravljano, pred tamošnjo občinsko hišo.
Ondi je pozdravil Sokole, kakor druge goste starosta
»Jeseniškega Sokola* br. Lovro Humer,  kateremu
se je zahvalil podstarosta »Ljubljanskega Sokola* brat
dr. V. Ravnihar.  Nato je v imenu jeseniške občine

37

pozdravil Sokole župan g. Klinar,  kateremu je od¬
govarjal načelnik »Ljubljanskega Sokola' brat dr.
V i kt o r Murnik.

Nebo je pokazalo prijaznejše lice — zjasnilo se je.
Telovadci so takoj odkorakali na telovadišče v »Mila¬
nov log*, kjer so po skušnji ob polpeti uri pričeli
z javno telovadbo. Nastopila so društva iz Idrije,
z Jesenic, iz Kamnika, Kranja, Ljubljane,
Šiške, Trsta in Zagorja vsako z eno vrsto
na drogu, bradlji, mizi in konju z enkrat¬
nim menjanjem orodja.  Mnogobrojno občinstvo
je z burnim ploskanjem pritrjevalo vsaki vaji, telo¬
vadci so svojo nalogo vršili častno.

Po vajah na orodju je 120 telovadcev nastopilo pod
vodstvom načelnika »Ljubljanskega Sokola' br. dr.
V. Murnika s skupnimi prostimi vajami
(izvajale so se vaje II. slov. vsesokolskega zleta). Že
sam nastop k prostim vajam je nudil divno sliko, kaj
šele vaje same, ki so se izvajale ob spremljevanju
meščanske godbe iz Kranja docela točno in enotno.

Navdušeni »Na zdar“- in „Živio“-klici so spremljali
telovadce, strumno korakajoče s telovadišča, izražali
jim pohvalo in simpatije narodnih Jeseničanov.

Po telovadbi se je razvila v »Milanovem logu' ži¬
vahna zabava, katere pa Sokoli niso mogli dolgo vži-
vati, kajti ob 8. uri so se društva zbrala ter odkora¬
kala z Jesenic skozi Savo na Javornik. Celo pot jih
je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Na kolodvoru je
zapel »Jeseniški Sokol' še nekaj pesmic, potem pa se
poslovil od drugih bratov, za katerimi so, ko so se
že odpeljali, še dolgo doneli krepki »Na zdar“- in »Ži¬
vio “-klici. — —

Slavnosti odkritja Prešernovega spo¬
menika  v Ljubljani se je slovensko Sokolstvo ude¬
ležilo v jako častnem številu. Zastopana so bila so-

38

kolska dfuštva iz Brežic (6 članov v kroju), Celja (30),
Gorice (2), Idrije (9), Jesenic (24), Kamnika (4), Kranja
(24), Ljubljane (116). Novega mesta (3), Postojne (20),
Solkana (4), Šiške (29), Trsta (18), Tržiča (4) in Za¬
gorja (25), 15 društev z 318 člani v kroju.  Zveza
hrvatskega sokolstva je poslala deputacijo 16 Sokolov
iz Zagreba, katerim se je pridružila deputacija Sokola
v Opatiji (2) in Siska (3)

Sokolski nastop pri izprevodu in ob spomeniku se
je izvršil brez napake, ob najlepši disciplini, Sokol¬
stvo je veledostojno počastilo spomin velikega našega
pesnika.

39


POVELJA ZA REDOVNE VAJE V ČLENU
IN ČETI.

Sestavil dr. Viktor Murnik.

(K poveljem pristavljene številke pomenjajo strani
,Slovenskega Sokola" iz 1. 1904., na katerih je raz¬
ložena izvedba.)

I. ČLEN.

1. Nastop v red! 57.

2. Odmor! 38.

3. Pozor! 38.

4. Razhod! 57.

A. VAJE NA MESTU.

1. V desno (v levo) se — ravnaj! 58.

Premo — glej! 58.

2. Krij ! 58.

3. Zastop! v desno (v levo) — v bok! 58; 38, 39.

4. Red! v levo (v desno) — s čelom! 58; 38, 39.

5. Prečno! na desno (na levo) — vprek ! 58; 38, 39.

6. Premo — s čelom! 58; 38, 39.

7. Premo - v bok ! 58; 38, 39.

8. S čelom — vzad ! 59; 38, 89.

9. S čelom — spred! 59; 38, 39.

B. VAJE Z MESTA.

1. Stopoma — stopaj! 59; 48, 49.

2. S skračenim korakom — stopaj! 59; 49.

40

3. S hitrim korakom — stopaj! 59; 49.

4. V teku — tek! 59; 50.

5. Vzad — stopaj! 59; 50.

6. Postati — stoj! 60; 50.

7. V desno (v levo) zavij — stopaj! 70.

V premo — mer! 70.

8. V desno (v levo) protihod — stopaj! 70.

9. Bočno v red, na desno (na levo) — vprek! . . .
Stopaj! 71.

10. Čelno v red, na levo (na desno) — vprek! . . .
Stopaj! 71.

C. VAJE MED POHODOM.

1. Škrati — korak! 72; 50.

2. Dolgi — korak! 72; 50.

3. Hitri — korak! 72; 50.

4. Zmerni — korak! 72; 50. '

5. V teku — tek! 72; 51.

6. Stopoma — stopaj! 72; 51.

7. Menjaj — korak! 72; 51, 59.

8. Zmeti — korak! 60.

9. Enak — korak ! *) 60.

10. Zastop! v desno (v levo) — v bok! 72; 51.

11. Red! v levo (v desno) s čelom — stoj! [ . . .
Stopoma — stopaj!] 72.

12. Prečno! na desno (na levo) — vprek! 72; 51.

13. Premo — s čelom! 72; 51.

14. Premo — v bok! 72; 51.

15. S čelom — vzad! 72; 51.

16. S čelom — spred! 72; 51.

17. V desno (v levo) — zavij! 72.

V premo — mer! 72.

*) Menjanje koraka brez povelja ter povelji „Zmeti
— korak!" in »Enak — korak!" sem v »Slovenskem
Sokolu" pomotoma navedel pri »vajah z mesta"
(str. 59 in 60).

41

18. V desno (v levo) — protihodl 72.

19. Čelno v red, na levo (na desno) — vprek! .
Dolgi — korak! 73.

II. ČETA.

1. Nastop v redi . . . Dvored na desno (na levo, k
sredi)! dragi — vzad! 135; 136.

2. Red! drugi — naprej! 136.

3. Nastop v dvored! 136.

4. Odmor! 38

5. Pozor! 38.

6. Razhod! 136.

A. VAJE NA MESTU.

1 V desno (v levo) se — ravnaj! 136.

Premo — glej! 136.

2. Dvostop ! v desno (v levo) — v bok ! 136.

3. Dvored! v levo (v desno) — s čelom! 136.

4. Prečno! na desno (na levo) — vprek! 136.

5. Premo — s čelom! 136.

6 Premo — v bok! 136.

7. S čelom — vzad! 136.

8. S čelom — spred! 136.

9. Četverostop! v desno (vlevo) — vbok! 147,148, 149.

10. Dvored! v levo (v desno) — s čelom ! 147, 148, 149.

11. Dvostop! — naprej! 149.

12. Zastop! — vzad! 149.

13. Četverostop! — naprej! 149.

14. Dvostop! — vzad! 149.

B. VAJE Z MESTA.

1.-8. = 1.-8. pod I. B. 150.

9. Bočno v dvored, na desno (na levo) — vprek!
. . . Stopaj! 150.

10. Čelno v dvored, na levo (na desno) — vprek!
. . . Stopaj! 150.

42

C. VAJE MED POHODOM.

1.-9. = 1.-9. pod I. C. 151.

10. Dvostop! v desno (v levo) — v bok! 151.

11. Dvored! v levo (v desno) s čelom — stoj! [ . . .
Stopoma — stopaj!] 151.

12. Prečno! na desno (na levo) — vprek! 151.

13. Premo — s čelom! 151.

14. Premo — v bok! 151.

15. S čelom —• vzad! 151.

16 S čelom — spred! 151.

17. Četverostop! v desno (v levo) — v bok! 121.

18. Dvored! v levo (v desno) — s čelom! 151.

19. V desno (v levo) — zavij! 151.

V premo — mer! 151.

20. Dvostop! — naprej! . . . Dolgi — korak! 151.

21. Zastop! — vzad! 152.

22. Četverostop! — naprej! . . . Dolgi — korak! 152.

23. Dvostop! — vzad! 152.

24. Čelno v dvored! na levo (na desno) — vprek!
. . . Dolgi — korak! 152.

43

NEKAJ O TELOVADBI.

Telovadba je tisti del sokolskega dela, s katerim
vzgajamo ona trdna, mogočna telesa, katera naj bodo
čist zdrav dom vzneseni sokolski misli. Pri njej go¬
jimo vse one vaje, katere telesne gibe urejajo in vse
mišičje jednakomerno razvijajo v prospeh celotnega
razvoja in delavnosti posameznih organov. Ako pa
hočemo gojiti telovadbo uspešno, jo moramo kolikor-
mogoče individualizirati, t. j. mi moramo moč, čas tra¬
janja in zdatnost gibov zmenjavati sorazmerno s sta¬
rostjo. spolom in telesno usposobljenostjo poedincev.

Mladost je oni čas, v katerem so telesne vaje naj¬
koristnejše; one ostre čutila ter krepe gibala. V času
pubertete učinijo, da se na vse mišice enakomerno
porazdeli ona bohotna moč, katera se ravno v tem
času le prerada koncentrira na spolne organe. In s
tem se odpravijo vse one slabe navade, katere često
nastanejo ravno vsled prevelike dražljivosti spolovil
in katerim se današnja mladina tako rada vdaja. Niti
moralne pridige, niti kazni in raznovrstne omejitve
ne morejo ugonobiti teh pogubnih skušnjav; samo v
izmučenju udov in močnem, a splošnem razdraženju
mišic nahajamo gotov lek proti njim.

V možki dobi je telovadba neobhodno potrebna
za vzdrževanje ravnotežja med posameznimi organi.
Posebno važna pa je za ljudi, ki cel dan presede.
Ravnotako koristna je telovadba — seveda zmerna —
v starosti. Telovadba podpira medsebojno učinkovanje
organov ter vzbuja dražljivost onih živcev, kateri so

44

že skoro 'otopeli. Vidimo torej, da so koristi telovadbe
res izvanredne; svarimo pa glasno pred različnimi
ekstremi ter povdarjamo vse one vaje, katere smat¬
ramo v že navedenih slučajih kot najprikladnejše.

Telovadba ni, kakor se često misli, samo nihalni
drog, ona ne znači samo bradljo, drog, konja, palice
i, t. d., in ni je, kakor to store nekaterniki iz neved¬
nosti ali pa iz zlobnosti, zamenjavati z akrobatiko in
atletiko. Seveda tiči tudi v telovadbi od vsega tega
nekaj, a k telovadbi spada več, veliko več. Tu imamo
kombinacije in stopnjevanja gibov, kar vse je rezultat
znanstvenih študij; tu imamo menjavanja postav in
vaj, katerih vsaka ima svoj poseben in premišljen
namen. Treba je hitre misli, razumnega duha in trdne
volje, da premagamo odpor telesa ali orodja. Bistro¬
umnost je pri nas doma, premišljena vstrajnost in
globoka temeljitost. Polni zaničevanja Smo proti meh-
kužnosti, nemožatosti, pohlevnosti in ponižnosti, le¬
nobi in domišljavosti, katere sestra je vstrajnost-trma.
Jeklo je naše telo, ne škoduje mu dež, ne solnce,
niti lakota, niti glad. Lepo je naše telo, čvrsto je in
zdravo. Lepa pa mora biti tudi naša duša, polna vže
naštetih kreposti. In to vse je učinek telovadbe, tega
imenitnega narodnega leka.

Otrok je kakor mehak vosek, katerega lahko vle¬
čemo in raztezamo na vse strani; samo če ga preveč
raztegujemo, se bode vosek pretrgal, in cilj bi bil
napačen. Truditi se moramo, da ohranimo to mlado
telo okretno in prožno ter da ga razvijamo, pri tem
pa moramo opažati največjo zmernost pri izberi vaj.
Paziti moramo v teh letih, t. j. do 10. ali 12. leta, da
ne zahtevamo vaj, za katere je potrebna naporna moč;
s takimi vajami oviramo rast in tudi na značaj otroka
ne vplivamo ugodno. Otroka moramo krepčati, a ne
prenapenjati, ne njegovih moči in zdravja podkopo-
vati. V času pubertete nam je odpraviti vse vaje, ka-

45

tere bi eventuelno dražile spolovila (plezanje po vrvi,
palicah i. t. d) Sicer vladaj pri telovadbi tega našega
naraščaja veselo vrvenje, naj se prekopicne vsak par-
krat čez glavo, boljše še vedno, kot da bi gledali v
prisiljeno resne obraze teh mladičev.

Mladenič naj se podvrže vsem telesnim vajam, da
si očvrsti in uredi krvni obtok, delovanje pljuč in da
si poveča moč in prožnost mišic (er pojekleni svoje
živce. Da se bode mogel protiviti vsaki materijelni
nevarnosti naj vadi vse impulsivne gibe. Znati mora
preračunati in prevdariti predno kaj stori, ko pa en¬
krat sklene, mora sklep brez obotavljanja izvršiti.
Skratka, vadi naj vse vaje, katere razvijajo v njem
okretnost, pogum, zaupanje v samega sebe, ravno¬
dušnost in odločnost. V telovadnici pa bodi miren,
discipliniran, ne izogni se nobeni vaji, katerih celo
polje ti je v teh letih odprto.

Pri ženski telovadbi moramo opažati isto previd¬
nost in opreznost kakor pri otroški. Kakor šibko gr¬
mičevje, katero se bolje protivi nevihti kakor stoleten
hrast, si mora ona pridobiti vso ono moč in energijo,
katero bode potrebovala v dneh, ko postane mati;
ohraniti pa si mora pri tem vse one lepe, zaokrožene
forme in čarobno milino, katera je lastna njenemu
spolu. Žena naj izvaja zmernejše vaje, katere narede
ude prožne, razvijejo oblikovita prša ter krepe ledja.
Dajmo njenemu organizmu vso moč, kakor tudi vso
okretnost, kolikor si jo more pridobiti, vzgojiti pa ne
smemo atletskih žen. — Veliko predsodkov in po¬
mislekov vlada še dandanašnje proti telovadbi devojk,
predaleč bi prišli, ako bi jih hoteli navesti, vsaj so že
tako dobro znani. Potreba bode še mnogo, mnogo
dela, predno bode naša javnost spoznala, da ima te¬
lovadba večji pomen za devojke, vprežene v moderne
družabne navade in obsojene k večnemu sedenju, ka¬
kor ono dolgoletno bivanje za asketskimi, samostan-

46

skimi zidovi, kjer se duh pripravlja samo za nego¬
tovo posmrtnost na škodo telesa, katero se pri tem
pušča v nemar — in s tem se oškoduje slovenski
narod za jedno zdravo mater.

Možem v zreli dobi odmerimo lahko energičnejše
gibe; prikladne so jim zelo tezne vaje. V starosti pa
moramo zopet zdatnost gibov zmanjšati.

Se par splošnih navodil. Vaje, katere mlademu
možu koristijo, škodujejo lahko ženi, kakor tudi
starčku, bolnika pa lahko pokopljejo. Sploh imejmo
vedno v misli, da naše telovadnice niso lečilnice ali
pa kaki ortopedični zavodi. Bolnika pripustimo k te¬
lovadbi samo z zdravnikovim dovoljenjem. Bodimo
previdni 1

Par besed samo smo napisali o telovadbi, a naj
bi se teh par navodil in pravil tudi točno in resno
izpolnjevalo in naj bi se posameznih vaj le preveč ne
zamenjevalo. — Se o domači telovadbi. Ravnotako je
med posameznimi vajami, katere izvajamo doma na
omejenem orodju, in onimi v telovadnici, kakor če
uporabljamo mineralno vodo doma v malih dozah ali
pa se zdravimo pri studencu.

47


DOBRI SOKOL.

Kakor hitro stopiš v sokolsko društvo bodisi po
lastnem nagibu, ali te kdo drugi privede k temu,
bodi tvoja prva skrb, se temeljito seznaniti z društ¬
venimi pravili in poslovniki da spoznaš društveni red,
dolžnosti in pravice, namen društva in sredstva, s ka¬
terimi je ta namen doseči.

Neguj pridno in pravilno telovadbo!  S
sistematično telovadbo krepiš telo, njegovo silo vzdr¬
žuješ in pomnožuješ, krepiš svojega duha in ga na¬
gibaš h krepostim. S pravilno telovadbo največ pri-
pomoreš svojemu zdravju, zato radovoljno posvečuj
telovadbi dovolj časa.

Vobče si življenje uredi tako, da si ohraniš naj¬
dražje človeško imetje: telesno in duševno
zdravje,  pazi, da neguješ vsako duševno in telesno-
silo v soglasju, dovršenosti in izdatnosti, kakor ti ve¬
leva dolžnost kot narodnemu predbojevniku.

Dobri Sokol naj ceni in pospešuje razvoj So¬
kolstva.  Seznaniti se mu je ž njim po sokolskem
čtivu, po njegovih časopisih. Zato si naroči in
pridno čitaj vsaj en sokolski list,  da vse,
Sokolstva se tikajoče, temeljito proučiš.

Kot član velike organizacije, katero preveva svo¬
bodomiselni, napredni, demokratski in bratski duh,
zasleduj neumorno vse težnje po napredku, zlasti na¬
rodovem, ter žrtvuj zanje karkoli in kjerkoli moreš.

Ker si sin malega, maloštevilnega naroda, ki se
kljub svoji manjšini hoče vznesti do višine, v kateri

48

bo mogel' tekmovati z drugimi narodi v vsakem
oziru, pomni, da z lastnim telesnim, nravnim
i ii gmotnim s p o p o 1 n jen j em s p o p o 1 n j uje š
narod;  skrbi torej za svoje telesno, duševno
in nravno zdravje.

Neguj,  kar  je  lepega in dobrega, sicer nisi
cel človek in dovršen sin svojega naroda; pomni, da
v zdravem in lepem telesu biva zdrava in lepa duša.

Slovenci imamo poleg dobrih lastnosti tudi mnogo
slabosti, ki škodujejo celemu narodnemu življenju.
Treba jih je odstranili; in tu prični najprvo pri sebi;
ne bodi prepirljiv, ne razburjaj se prehitro, ne bodi
malomaren in omahljiv — to je protivno možkemu
značaju.

Pri vsem društvenem delovanju, pri telovadbi i. t. d.
bodi pozoren, da dobiš najširši pregled v sokolskem
delu, da mu postaneš dobra straža in vnet soborilec.

Ne bodi Sokol poln malomarnosti, hladnosti ali
celo brezbrižnosti; to so kletve sokolske misli. Kam
bi že mejila naša organizacija in vse naše delovanje,
ko bi ne bilo Sokolov takega značaja!

Imej v mislih vedno vse dobre sokolske čednosti
in skušaj, da si jih osvojiš in vzdobiš. Ljubi enakost,
prostost in svobodo, bodi odkrit in cel brat svojim
sočlanom, pripoznavaj vselej resnico; ako bodeš tako
ravnal v vsem svojem sokolskem delovanju, vzgojiš
v sebi poleg možatosti discipliniran pogum in pre¬
mišljenost, vstrajnost, točnost in trdno voljo, skratka
značaj, kakršnih nam tako zelo primanjkuje.

Ne usti se s svojim Sokolstvom, ne zaklinjaj se
nanj in ne prodajaj ga na vsakem trgu; z delom, ki
prihaja iz globokega, gorečega prepričanja, dokazuj
svoje Sokolstvo in posvečuj mu celo svoje življenje.

A. V. P.-A.

O O O

49

O VADITELJSKIH TEČAJIH.

(Načrt.)

Porok obstanku vsakega sokolskega društva je
dober vaditeljski zbor, naloga je torej tako posameznih
društev kakor posebno Zveze, da poskrbi za dober
vaditeljski tečaj. Č. O. S. je že pred leti ustanovila
take kurze ter jih prireja v zadnjem času po dvakrat
na leto (enega po žitni, drugega po leti); vpeljala
je tudi pred kratkim vaditeljske izpite. Nismo sicer
popolnoma zadovoljni s temi le preveč telovadnimi
tečaji, katerim bi morali pridati še precej za pravega
Sokola prepotrebne tvarine, vendar pa vidimo že tu
par prav lepih vspehov. Slovenska sokolska zveza
bode tudi v kratkem primorana ustanoviti slične te¬
čaje, ako hoče, da bodo društva procvitala, da, sploh
živela. Po našem mnenju bi morala to delo deliti
društva in Zveza. Kajti nemogoče je pri nepriprav¬
ljenih članih-kurzovcih tekom enega meseca prede¬
lati vso tvarino. Treba je k temu že nekoliko sploš¬
nega pregleda vse tvarine, katerega naj bi dal posa¬
mezniku društveni vaditeljski zbor, predno ga pošlje
v Zvezin tečaj. Najpripravnejši mesec za tečaj bi bil
mesec veliki srpan.  Za vsprejem naj bi veljala
naslednja določila:

1. Namen vaditeljskega tečaja Slov. sokolske zveze
je vzgojiti društvom dobre vaditelje.

2. Pravico udeleževati se vsakoletnih tečajev, ka¬
terih doba in načrt se naznani v .Slovenskem Sokolu*
kakor tudi posameznim društvom, imajo vsi člani slo-

50

venskih sokolskih društev, dolžnost pa je vsakega
društva, ki je v Zvezi, da pošlje vsako leto v vad.
tečaj po enega člana, katerega predlaga društvenemu
odboru društveni vaditeljski zbor; in to na polovico
na društvene stroške, na polovico pa na Zvezine (člani
in članice za tečaj 100 K). Na svoje stroške pa po¬
haja lahko vsak član tečaj Zvezinih društev.

3. Prijavi, katero je vložiti posamezniku, oziroma
društvu v določenem roku pri Zvezinem vaditeljskem
zboru, je priložiti: 1. na posebni poli življenski po¬
pis, v katerem naj bode posebno točno opisana telo¬
vadna vzgoja, 2. zdravniško izpričevalo, da je dotičnik
telesno in duševno popolnoma zdrav, 3. zadnje šol¬
sko izpričevalo, 4. izpričevalo društvenega vaditeljskega
zbora o telovadski izurjenosti.

Predno vstopijo prijavljeni v tečaj, se morajo
podvreči praktični telovadni preskušnji, katerfe obseg
določa Zvezin vad. zbor. Od te skušnje je odvisen
vsprejem v tečaj.

5. Pouk mora biti brezplačen.

6. Vsak si mora sam omisliti telovadno obleko,
kakor jo predpisuje Slov. sokolska zveza.

Tako smo prišli do kurza; nastane sedaj vprašanje,
kdo naj poučuje in kaj naj se poučuje? Dobrih
učiteljev-vaditeljev imamo malo, tako da bi v prvih
letih prišlo na tistih par zmožnih posameznikov precej
dela. Za nekatere postranske predmete pa bi si mo¬
rali učnih moči poiskati med zdravniki, srednje- in
ljudsko-šolskimi učitelji, kateri sicer v besedi simpa¬
tizirajo z nami, tu pa bi imeli lepo priliko dejanja.
Na ta način bi bilo rešeno vprašanje, odkod dobiti
učnih moči. Preidimo torej k vprašanju, kaj naj se
poučuje. Naš odgovor bodi kratek! V prvi vrsti go¬
tovo telovadba, in ta teoretično in praktično. Obenem
nam bi bilo v tečaju tudi proučevati literaturo o so¬
kolski ideji, zelo na mestu bi bilo, ako bi se čitali

51

vsaj odlomki iz Tyrševih spisov v izvirniku. Strokovna
predavanja bi si uredili nekako tako-le: 1. o sokol¬
ski ideji  v zgoraj omenjenem obsegu. Dobro je, ako
prineso kurzovci že s seboj glavne pojme, katere jim
je pridobiti v društvenem pripravljalnem vadi¬
teljskem tečaju,  o katerem hočemo govoriti še
pozneje, 2. sokolska sistematika in metodika,
tudi predmet za pripravljalne tečaje, 3. o sestavih
dr u gi h n aro d o v i n njihovem zgodovinskem
razvoju. 4. zgodovina telovadbe  (z demon¬
stracijami), tu bi bilo posebno povdarjati nalogo te¬
lovadbe v različnih dobah, 5. orodjeslovje  (risanje
načrtov), 6. o telovadnicah  (proučevanje načrtov). To¬
liko teorije. Praktično telovadbo pa bi morali omejiti
kolikor mogoče na manj poznane vaje; naj nekoliko
naštevamo: težje sestave prostih vaj,  redovne
vaje v členu, četi, praporu in zboru ter po¬
sebno rajalne vaje,  vaje z ročki, bremeni, pali¬
cami, zastavicami, batonom, kiji, kopjem, dis¬
kom  ali kroglo; na orodjih pa: vaje v prostih skokih,
v skokih z naskokom, v skokih ob palici, na
konju,  kozi, mizi, bradlji, drogu,  na ni¬
halnem drogu, krogih,  koloteku, lestvah, ple-
zalih, gredeh, hodaljkah, ročnicah in piramid-
kah. Vaditi je tudi sestave skupin ter vse razrede
borilnih vaj. Na razprto  tiskane panoge je po-
kladati večjo važnost. Pri praktični telovadbi se ni
treba ozirati samo na člansko telovadbo, ampak še po¬
sebno na telovadbo naraščaja in žen.  S tem smo
izčrpali strokovni del; preidemo torej k predmetom, ki
so v neposredni zvezi z telovadbo, to so: 1. fizi-
jologična anatomija, 2. prva pomoč pri ne¬
zgodah,  3. glavni pojmi iz dietike, 4. psiho¬
logije, 5. etike, 6- estetike in 7. iz peda¬
gogike.  Če bi dostajalo časa, je predavati še o slo¬
venski zgodovini in slovenskem slovstvu. K

52

praktični telovadbi bi se sčasoma lahko vpeljal še
pouk v jahanju, veslanju in streljanju, gotovo pa
pouk v vseh mogočih igrah. Kurzu ob strani mora
stati dobro urejena Zvezina strokovna knjiž¬
nica,  katera naj obsega vsa strokovna dela (zlasti
časopise) vseh narodov, poleg te pa še mal modelni
oddelek  (modeli in slike za telovadnice in orodja,
telovadne in anatomične tabele, skeleti, modeli člo¬
veškega telesa iz gipsa in v preparatih).

Omenili smo poprej društvene pripravljalne vadi¬
teljske tečaje. Ti naj bi se vršili v vsakem društvu od
1. prosinca pa do tečaja po eno uro na teden. Pri
teh tečajih je največ vzgajati telovadsko izurjenost,
podati splošen pregled o vseh strokovnih predmetih
ter uriti pripravnike v poveljevanju in vodstvu po¬
sameznih vrst, najzmožnejšega je potem poslati v tečaj.

Dogotovili smo tečaj, nastane vprašanje, ali naj se
vrši vaditeljski izpit neposredno po tečaju ali nekoliko
pozneje? Po našem mnenju je veliko bolj umestno,
ako se da kurzovcu prilika, da vso snov še enkrat
predela in prebavi, ter tako zamaši eventualne luknje
v svojem znanju. Ako dovrši kurz, naj se povrne zo¬
pet v svoje društvo, tam naj pod vodstvom načelnika
še enkrat vso stvar predela ter naj načelniku v vsem
pomaga. Tekom meseca grudna naj se vrši izpit. Pred¬
meti izpita so vsi strokovni predmeti, lastna
ielovadska izurjenost ter vodstvo vrst raz¬
lične kakovosti v različnih oddelkih, na¬
tančno poznanje človeškega telesa inprve
pomoči pri nezgodah.  Vsi drugi predmeti v
kurzu imajo le vobče vzgojevalen pomen, vendar se
jih mora vsakdo udeleževati. Izpraševalni odsek
določi Zvezino predsedstvo v soglasju z
Zvezinim vaditeljskim zborom.  Dotičnik, ki
prebije izpit, dobi kolkovano izpričevalo, podpisano od

53

vseh članov izpraševalnega odseka, ter zadobi s tem
pravico vaditeljstva v vseh Zvezinih društvih.

Edino na ta način si bodemo vzgojili vaditelje
strokovno in splošno naobražene, kateri bode svojim
članom svetel vzor možatosti, sigurnosti, odločnosti,
jasnosti, resnosti, odmerjenosti. prijaznosti, družab¬
nosti in točnosti, in kateri bodo v resnici pravi na-
nodni učitelji. Naprej torej!

54

TELOVADBA NA SREDNJIH ŠOLAH.

(!■ J)

Klici mislecev in pedagogov [Montaigne (1513),
Locke (1632), Rousseau (1712)] po vzgojni gimnastiki
dolgo niso našli odmeva in tudi ne moža, ki bi bil
te plemenite ideje spravil v sistem in jim postavil prak¬
tično podlago. Prvi je vpeljal v šolo telovadbo kot
vzgojno sredstvo Basedovv (1774) v svojem filantro-
pinu v Desavi. Znani pedagog Pestalozzi je v svojem
poskusu elementarne gimnastike (1807) skušal razde¬
liti in vrediti tvarino za vzgojo telesa, toda ostalo je
le pri poskusu. Priti je moral mož, globoko izobra¬
žen in izboren pedagog, kateri je dal podlago sedanji
šolski telovadbi.

Adolf Spicfi (1810—1858) je i v Švici i v Nemčiji
otvoril ali povzročil več telovadnic in sam z vzgle¬
dom in razpravami pokazal pot, po katerem naj hodi
telovadba. Izmed različnih izvrstnih telovadnih spisov
je najvažnejši „Turnbuch fiir Schulen" (1857, 1851) v
dveh delih, kjer je popolnoma sistematično razpore¬
jena telovadna tvarina za mladino po letih in telesnem
razvoju. Njegov ideal je bila šola kot „vzgojevalni
zavod v polnem pomenu besede, ki naj obsega telesno
in duševno življenje mladine". Na podlagi tega na-
ziranja je zahteval, da bodi telovadba obvezna za vse
učence in v šoli enakovredna z drugimi predmeti.

55

Zato naj se telovadba vzame v učni načrt, izvršujejo
naj ga pa pedagoško in telovadno izobraženi šol¬
niki,

To načelo se je sicer pripoznalo, toda pri nas še
do danes ne izvedlo. Organizacijski načrt za gimna¬
zije iz 1. 1849 sicer dovoljuje vpeljavo obveznosti te¬
lovadbe, a ta se je redkokje izvedla, čemur se pa ni
čuditi, ker je še dandanes jako malo umevanja telo¬
vadbe. 1869. leta izdani ljudskošolski zakon določa
obvezno telovadbo v ljudskih in meščanskih šolah ter
učiteljiščih; toda telovadi se malokje radi nedostatka
izobraženih telovadnih učiteljev in vsled pomanjkanja
sredstev. V realkah je telovadba obvezna po dež'
zak. iz 1. 18S9—74.

Sedaj je za telovadbo v srednjih šolah veljaven
učni načrt z 12. sveč. 1897. Ta temelji na Spiefiovih
in deloma Jagrovih načelih ter zahteva razredno telo¬
vadbo v obliki skupnih vaj. Načrtu ni ničesar očitati
ker predpisuje sistematični in metodični razvoj telo¬
vadbe, daje telovadnemu učitelju natančne predpise,
a zajedno dovolj prostosti, da vodi telovadbo po last¬
nih pedagoških principih. Kak namen naj zasleduje
šolska telovadba, o tem nam obširno govore „Inštruk-
cije“. Vsa telovadba naj se vrši pod vplivom šolskih
vzgojnih namenov in naj ne bode sama sebi namen,
ampak le sredstvo za razvoj moči in spretnosti za
poznejše življenske naloge. Razvija in utrjuje naj
značaj ter uči mladino discipline v skupnosti Gleda
naj se več na izvršitev, kakor na vajo samo, da se
vzbudi v mladi glavi estetični čut. Telovadba naj
krepi telo in ga harmonično razvija ter naj ga navadi
v vsakem oziru podvreči se volji. Vzbudi naj torej
energijo in samostojnost ter s to združeno cenitev
lastnega znanja.

Krasni in plemeniti nameni se nam izražajo v in-
štrukcijah, ravno zato se moramo vprašati, zakaj da

56

šolska telovadba na takih principih ne prospeva. Vzro¬
kov temu je veliko. V prvi vrsti manjka poznanja
namenov in smotrov telovadbe skoro vsi naši javnosti;
sokolska društva so si sicer pridobila mnogo zaslug
za razširjenje telovadne ideje a od tega nima šolska
telovadba do danes mnogo koristi.

Velik zadržek razvoju telovadbe je tudi dejstvo,
da v gimnazijah ni ta predmet obvezen. I stariši i
deca smatrajo telovadbo samo za igrišče brez višjega
namena in pomena, kot samo sredstvo, da se mladina
po dolgournem sedenju v šoli malo razprši in omaja.
Da je telesna vaja potreben del mladinske vzgoje in
integrujoč del splošne izobrazbe, o tem je celo le
malo število inteligentnikov preverjenih.

Država sicer stremi po tem, da bi bili vsi telo¬
vadni učitelji tudi akademično izobraženi, a jih ob¬
enem tako slabo plačuje, da se vsakdo premisli
žrtvovati vse svoje sile telovadbi. Zato jih imamo
tudi tako malo, in še ti opravljajo svoje posle brez
višjega namena. Ncakademiki pa nimajo pri srednje¬
šolcih dosti avtoritete, zlasti ker .stoje socialno nižje”
od profesorjev in se jih i od vlade i od javnosti ne
smatra tem enakovrednih.

Velika napaka je pa tudi, da telovadba nima stro¬
kovno izobraženega nadzornika; radi tega manjka
enotnosti v izvajanju predpisov.

To so take ovire za razvoj telovadbe, da bo dotlej,
dokler jih javnost in vlada ne odstranita, ostal idealni
namen „Inštrukcij“ le ideal, srednješolska telovadba
pa pastorka.

Na Kranjskem imamo 10 srednjih šol in na teli
6 telovadnih učiteljev, izmed katerih so štirje akade¬
mično izobraženi. Ti zavodi imajo v celem 8 precej
prostornih telovadnic (dvoje je bolj slabih), ki so z
vsem običajnim orodjem preskrbljene, a za skupno

telovadbo po SpieBovem sistema in „Inštrukcijah“ imajo
premalo orodja.

Pohajanje telovadbe na različnih zavodih je bilo v
drugem tečaju 1905/06 sledeče:

Žalostno je, kar opažamo na višjih gimnazijah,
namreč, da se mladeniči vedno bolj odtegujejo telo¬
vadbi : najbolj se to pozna v Novem mestu, kjer
je v najvišjih 3 razredih telovadilo izmed 67 učencev
samo 10, torej niti 15 odstotkov.

Poleg telovadbe pospešujejo naši srednješolski za¬
vodi tudi igre, drsanje, plavanje in izlete, ki se vrše
pod vodstvom tel. učiteljev ali profesorjev. Ti so za

*) Za vse srednješolske zavode nismo dobili po¬
datkov.

58

razgibanje jako koristni in se jih udeležuje tudi pre¬
cejšnje število dijakov.

Lansko leto se je tudi izrazil deželni šolski svet
kranjski, da ne brani srednješolcem telovaditi pri »So¬
kolu", toda pod pogojem, da telovadijo v posebnih
urah zase pod vodstvom »Sokolovih" vaditeljev. To
dovoljenje vživajo dosedaj edino ljubljanski srednje¬
šolci.

Upajmo, da zasije tudi šolski telovadbi kmalu zora,
da se ji ovire odpravijo in bo mogla v polni moči
zasledovati svoj plemeniti namen.

59

RAZNOTEROSTI.

Krepčila pri športih. Časopis .Skandinavski fizijo-
logični arhiv" je prinesel sledeče: Skoro neposredno
po užitju alkohola  se poviša zmožnost in delavnost
mišic, 12 do 14 minut pozneio pa nastane oslabljenje,
ki traja najmanj 2 uri. Alkohol je torej sredstvo, ki
spočetka krepi mišičje, pozneje pa ga slabi. — Slad¬
kor poviša  zmožnost in delavnost mišičja 30—40
minut, torej toliko časa, dokler se sladkorja ne pre¬
bavi. Poznejšega oslabljenja ni. — Čaj tudi poviša
žmožnost, a samo za kratek čas in v majhni meri. —
Holandec Stoli trdi, d i se je hranil pri zadnji, šest
dni trajajoči tekmi v teku  takorekoč izključno s slad¬
korjem in hrano, ki obsega mnogo sladkorja, kar mu
je izborno služilo. — Sveže sadje  se posebno pri¬
poroča radi velike sladkorne vsebine in v istini je
pri večini jezdecev - tekmovalcev zelo priljubljeno.
— Priporoča dalje, da se podnevu vzdržimo alkohola
in se tudi pri kajenju zelo omejimo. Ob taki dijeti
ostane tekmovalec pri največji vročini — seveda ob
tečni hrani — vselej čvrst in ko je svoje delo do¬
vršil, si lahko privošči zmerno alkohola in nikotina.

O O O

Union de France, zveza francoskih telovadnih
društev, katera je praznovala lani o veliki noči svoj
31 zlet, šteje sedaj 971 društev, 69 .membres dona-
teurs" (podpornih članov) in 2464 „membres associes"

60

(izvanrednih članov). Pred devetimi leti so bile do-
tične številke 287, 6 in 164. Prihodnji zlet bode letos
v Tourvvingu, 1907 v Clermont-Ferrandu in 1908 V
Troyes.

O O O

Kako ljudje rastejo. Neki zdravnik priobčuje v
listu „British Medical Monthly“ sledeče opazovanje:
Možki rastejo najbolj v 17., ženske v 14. letu; v
tem ko dosežejo deklice polno visokost v 15. letu,
zadobe polno težo šele v 20. letu. Dečki so do 11.
leta močnejši kot deklice, potem pa imajo deklice do
17. leta pretežo, nakar se razmerje zopet obrne. De¬
klice pridobijo na velikosti in teži najmanj v času od
listopada do malega travna, od malega travna do ma¬
lega srpana rastejo na dolžini, zgubljajo pa na teži
in od malega srpana do listopada pridobivajo na teži,
nikoli pa na visokosti.

O O O

Vpliv sestavnih telesnih vaj na rast in razvoj
telesa je bil znova proučeval Henry C. Beyer na več¬
jem številu ameriških pomorskih kadetov. H. C. Beyer,
kateri svoja opazovanja priobčuje, je imel priliko pri
meijati 186 mladih ljudi, kateri sploh niso telovadili,
z 188, kateri so od 16. leta telovadili. — Na dan tri-
četrturna sistematična telovadba je pristopila še po¬
sebej k nemajhnemu telesnemu vpreženju, katero je v
zvezi z vzgojo ameriških pomorskih kadetov, in
vspehi so bili imenitni. Povprečni prirastek rasti telesa
je znašal pri telovadbi v 5 letih 26'6 mm, teže telesa
149 kg, prirastek moči pljuč za 1'722 proti normal¬
nemu življenju. Še bolj je vplivala telovadba na raz¬
voj mišic, kar se je na poseben način merilo. Rezul¬
tati, kateri so. tu podani v kilogramih, so ti: V tem

61

ko je bil letni prirastek mišic pri kadetih, do 20. let
starih in normalno živečili, 55'6 kg, je bil isti pri te¬
lovadcih 235 kg, torej štirikratni. Po Beyeru bi se dal
doseči še mogočnejši razvoj, posebno kar se tiče dol¬
žine telesa, ako bi se gojila telovadba v dobi naj¬
mogočnejše rasti.

O O O

Ali smo somerno rasli? Že od zdavnaj se je bilo
zlasti od umetnikov trdovratno trdilo, da je razvito
človeško telo simetrično raslo, šele po najnovejših
anatomičnili raziskavanjih je bilo dokazano, da ta tr¬
ditev ni prava. V anatomičnetn zavodu v Breslavi
je bilo podvrženo 5141 vojakov raznih polkov, pe¬
hotnih in jezdnih, točnemu merjenju telesa ; da se je
izbralo samo vojake, je vzrok ta, ker so ti že sami
po sebi nekak izbirek možkih. Rezultat je bil ta: Pri
največih so bile noge in roke neenako dolge, in po¬
navadi je bila leva noga in desna roka daljša. Izmed
5141 mož je imelo: 82 odstotkov neenako dolžino
rok; enako dolžino 18 odstotkov; neenako dolžino
nog 68 odstotkov, enako 32 odstotkov; večjo levo
roko 9 odstotkov, večjo desno roko 75 odstotkov,
večjo levo nogo 52 odstotkov, večjo desno nogo 16
odstotkov. Med vsemi je bilo samo 1 odstotek levi¬
čarjev. Največja razlika pri dolžini roke je znašala
3  cm, pri dolžini noge 2 cm. Kakor že znano, nastopa
v organih, kateri razvijajo večjo delavnost, večji krvni
obtok, mišice so mogočnejše, in celi ustroj pridobi na
moči in mogočnosti; zato imajo desničarji večjo desno
roko, levičarji pa levo. Kar se tiče razmerja nog proti
telesu, se je opazilo, da imajo’ večji ljudje raz-
merno daljše noge in krajši trup, kar je pri manjših
ljudeh zopet narobe. Hrbtenica je pri malo ljudeh
ravna; tudi pri še tako lepo raslih ljudeh je nekoliko

62

izbočena 'na desno ali levo. Od navedenih vojakov je
imelo ravno samo 32 odstotkov, na desno izbočeno
52 odstotkov, na levo 16 odstotkov. Popolnoma na¬
ravno je, da se s češčejšo vporabo desne roke ne o-
silijo samo mišice roke, ampak tudi ž njimi zvezane
prsne in bedrne mišice ter je tudi desna stran prs in
bedr mogočnejša kot leva, in je tudi hrbtenica vsled
češčejšega napenjanja ravno k desni strani priteg¬
njena, s čemur nastaja že zgoraj omenjeno izbočenje.
Ravno z večkratnim počivanjem na desni nogi, kakor
tudi s prenašanjem cele telesne teže na to nogo vpliva
na izbočenje na desno stran in k stlačenju desne
noge. Iz navedenega spoznamo, da je jako malo lju¬
di somerno raslih.

63

OBRAZEC SOKOLSKE ORGANIZACIJE.

Im  a siovriiiskep Sokolstva.

To tvorijo:

Sokolske zveze

(Češka sok. zveza, Narodno sokolsko društvo v Zdru¬
ženih državah v Ameriki. Poljska sok. zveza, Veliko-
poljska sok. zveza, Hrvatska sok. zveza, Slovenska
sok. zveza),

sokolske župe

(češke, moravske, poljske, ameriške, jugoslovanske),

okraji

(vsaka župa sc deli po velikosti v 2—4 okraje),

društva

,'cška moravska, poljska, velikopoijska, ameriška,
jugoslovanska).

Odbori:

Zvezini, župni, društveni.

Zbori in odseki:

Vaditeljski zbor, ženski oddelek, jezdni odsek, iz¬
obraževalni, pevski, igralni, zabavni odsek.

Činitelji:

Starosta, načelnik, tajnik, zapisnikar, blagajnik, arhivar
in njih namestniki.

Člani:

Ustanovni, redni, podporni, ženski, naraščaj.

64

Slovansko Sokolstvo

KRATICE:

Ust - ustanovljeno
st. —^ starosta
pst. -- podstarosta
nač. —- načelnik
t. — tajnik
zap. - zapisnikar
bi. = blagajnik
odb. odborniki
vad. = vaditelji

v. pr. = vaditeljski pri¬
pravniki

v. p vaditeljski pomočn.
nar. — naraščaj
ž. žene
čl. = člani
tel. = telovadci
pregl. rač. = pregledovalci
računov.

SLOVENSKO SOKOLSTVO.*)

ZVEZA SLOVENSKIH SOKOLSKIH
DRUŠTEV.

Ust. 1. 1905.

Sedež: Ljubljana.

Predsedništvo:  St. dr. Vlad. Ravnihar (Ljub¬
ljana), I. pst. dr. Dragotin Treo (Gorica), 11. pst. dr. Jo¬
sip Karlovšek (Celje), nač. Josip Smertnik (Celje), t.
Bogumil Kajzeij (Ljubljana), bi. Rudolf Vesel (Ljub¬
ljana), zap Bojan Drenik (Ljubljana), nam. Fran Per¬
dan, Viljem Rogelj, Viljem Vincenc (vsi trije v Ljub¬
ljani). pregl. rač. Josip Ulčakar (Trst). Julij Novak
(Idrija), Hinko Sa.x (Kamnik)

*) Na nekaterih mestih je statistika slovenskega
Sokolstva pomanjkljiva, to pa radi tega, ker br. na¬
čelniki več društev kljub  večkratni prošnji niso poslali
podatkov. Izd.

65

DRUŠTVA:

Brežice (Štajersko): Ust. 1. 1904. — St. dr. Strašek,
pst. Benjamin Kunej, nač. Josip Uršič, odb Miha Ba¬
lon, dr. Smirmaul, Andrej Sevak. Anton Umek, Josip
Boečio, Šveiger; vad. Janko Vidmar; članov 78, nar.
15, članov v kroju 30, tel. 15, telovadi se v torek,
sredo, petek Javni telov. v Brežicah in Rajhenburgu.
Orodje: Drog bradlja, konj, krogi, priprava za skok,
uteži, palice. Telovadnica meri 80 m 2 .

Celje (Štajersko): Ust. 1. 1890. St. dr. Josip Kar-
lovšek, pst. dr. Gvidon Serncc. nač. Josip Smertnik. t.
Karel Govekar, bi. Mirko Meglič, odb : Makso De-
tiček, Fran Lončar, dr. Janko Sernec, dr. Ljudevit Šti-
ker; vad.: Tomo Burgstaler, Makso Detiček, Pavel
Detiček, Anton Jager, Vilko Kukec. (Piki Fran za
Žalski odsek); čl. 116, ž. 10, nar. 22, tel. 24. čl. v kroju
78, telovadi se v ponedeljek, sredo, petek. Javne te¬
lovadbe: V Braslovčah, Celju, Žalcu, Gornjem gradu,
Kaplji vasi. Celjski Sokol je imel dosedaj telovadnico
v okoliški ljudski šoli. Ta telovadnica pa je v zdravst¬
venem oziru tako slaba, da je obolelo več telovadcev.
Iz tega vzroka je moralo društvo opustiti to telovad¬
nico in je sedaj takorekoč brez strehe.

Odsek Celjskega Sokola v Žalcu:  Ust. L
1903. — Preds. Fran Hodnik, podprcds. F'ran Brinar,
t. Josip Hvalenc, bi. Fran Nidorfer, orodjar Ivan Perger.
odb. Vilko Kukec in Fran Piki; vad Fran Piki; čl. 56,
tel. 28, čl. v kroju 17. telovadi se v torek in petek.
Javne tel. v Braslovčah, Celju, Gotovljah, Žalcu in
Kaplji vasi. Telovadnico ima odsek v sušilnici br. R.
Senice in meri 112 m 2 . Orodje: Drog, bradlja, konj,
priprava za skok, ročki, palice, kiji.

Domžale (Kranjsko): Ust. 1905, čl. 116.

Gorica (Primorsko): Ust. L 1887. St. dr. Drag.
Treo, pst. Srečko Kovačič, nač. in t. Jos. Zadel, bi. Iv.
Meljavec, odb.: Jos. Ferfolja, Ludovik Kranjc, dr. D.
Puc; vad. Ludovik Kranjc, v. pr. Ivan Vuga, Ivan Mo¬
lek, Jos. Malnič, Filip Bačner; čl. 110, čl. v kroju 42,

66

tel. 34,' telovadi se v ponedeljek, sredo, petek (četrtek
za vad. pr.) Javni tel. v Prvačini in Vrhovljah. Najeta
telovadnica meri 18P5 m 2 .

Idrija (Kranjsko): Ust. 1. 1897. — St. Jan. v Gruden,
pst. Fran Ciniburk, nač. Julij Novak, t. Ivan Šinkovec,
bi. Andrej Primožič, odb. Ivan Pajer, Valentin Albreht,
Josip Kerševan, Fran Krčnik; vad. Fran Krčnik, v.
pr. Karel Spet, Valentin Albreht, Ivan Šinkovec,
Leop. Pivk. Čl. 102, ž. 39 nar. 37, dijakov 22, čl. v
kroju 36, tel. 18. Telovadijo čl. v ponedeljek, sredo,
petek; ž. v torek, četrtek, soboto; v. pr. v četrtek
Javni tel : v Idriji, na Jeličnem vrhu. Orodje: Drog.
bradlja, konj, miza, koza, priprava za skok, kiji, pa¬
lice, praporci, sulice, ročki, sablje. Telovadnica meri
180 m 2 . — Načelnica ženskega odd. Rozalija Vidmar.

Ilirska Bistrica (Kranjsko): Ust. 1. 1905, — St Jos.
Samsa, pst. Albert Domladis, nač. Janko Jerala, odb.
Ant. Batista. Robert Bilc, Avgust Ludvik, Radovan
Strnad, Anton Žnideršič, Josip ^Žnideršič, nam. odb.:
Julče Martinčič, Santo Oljšak Čl. 52, tel. 13, telovadi
se v torek in petek. Orodje: drog, bradlja, krogi, vi¬
seči drog. Telovadnica meri 82 m 2 .

Jesenice (Kranjsko): Ust. 1. 1904. — St. Lovro
Humer, pst. Ivan Legat, nač. Vinko Rabič, t. Ivan Bo¬
kal, bi. Mihael Artel, odb. Simon Žmitek, Davorin
Plankar, Dragotin Ažman, Ivan Naraks; pregl. rač.:
Fran Valjavec, Josip v Ravnik; vad. Dragotin Ažman,
Josip Ravnik, Simon Žmitek, Jernej Zaveljcina, Vinko
Ambrožič; čl. 108. nar. 35, tel. 44, čl. v kroju 42. Te¬
lovadi se v torek, četrtek in soboto. Javni telov.: na
Jesenicah in v Kranjski gori. Orodje: drog, bradlja,
koza, priprava za skok; telovadnica meri 96 m^.

Kamnik (Kranjsko): Ust. 1905. Čl. 100, tel. 28.

Kranj (Kranjsko): Ust. 1. 1896. — St. Ciril Pirc,
pst. Vinko Majdič, nač. Miroslav Ambrožič, t. Janko
Sajovic, bi. Ivan Jagodic, odb : Fran Ažman, Konrad
Geiger, dr. Josip Kušar, Rudolf Rooss; vad. Fr. Ažman,
Evg. Sajovic, Janko Sajovic, vad. pr. Fran Benedik,

67

Val. Vester. Čl. 130. nar. 50, ž. 36, članov v kroju 40,
tel. 25. Telovadi se: čl. v ponedeljek, sredo, petek,
nar. v ponedeljek, sredo, petek, nedeljo; ž.: v torek,
četrtek, vad. pr. v četrtek. Javna telov. v Škofji Loki.
Orodje: drog, bradlja, konj, miza, koza, krogi, lestva,
priprava za skok. vis. drog, kiji, palice, ročki, priprava
za plezanje, priprava za mečevanje. Telov. meri 210 m 2 .

Kranjska gora (Kranjsko): Ust 1. 1905. — St. Iv.
Žerjav, pst. Anton Slavec, nač. Ivan Slavec, t. Rudolf
Šinkovec, bi. Jurij Jakelj, odb. Ivan Hribar, Justin
Černe, Anton Cvek, Mihael Benet. Josip Jakelj; pregl.
rač. Makso Razinger, Andrej Košir: čl. 40, tel. 20, te¬
lovadi se v sredo, soboto, nedeljo; orodje: drog in
bradlja.

Ljubljana (Kranjsko): Ust. 1. 1863. — St. dr. Viktor
Murnik, pst. dr. Vladimir Ravnihar, nač. Bojan Drenik,
t. dr. Fran Windischer, bi Pavel Skale, odb.: Janko
Bleiweis vit. Trsteniški. Avgust Jagodic, dr Alojzij
Kokalj, Viljem Bukovnik, Henrik Lindtner. Rudolf Ve¬
sel, Matko Prelovšek: vad. Viljem Bukovnik. Hinko
Lindtner, dr. Viktor Murnik, Viljem Vincenc; čl, 488,
ž. 1, nar. 170, tel. 110, čl. v kroju 180. Telovadi se:
čl. v ponedeljek, sredo in petek ; nar. v torek in če¬
trtek. Javna telovadba na Jesenicah. Orodje: 3 drogi,
3 bradlje, 3 konji, 3 koze, 1 miza. krogi, krogotek,
priprava za skok, plezanje, mečevanje, lestve, kiji.
ročki, železne in lesene palice gred. Telovadnica meri
300 m 2 .

Ljubljana. Žensko telovadno društvo.  Ust.
1.1900. — Starostka Franja Tavčarjeva, pst. Ana Žup-
nckova, nač. Josipina Kajzelj, t. Mila Vdovič, bi. Ma¬
rija Skaletova, odb. Milica Hribarjeva, Ana Hudover-
nikova, Minka Jebačinova, Ana Juvančičeva, Cecilija
Kaučnikova, Marija dr. Kokaljeva, Marica Pcrušekova,
Minka dr. Pirčeva, Berta dr. Trillerjeva; vaditeljice :
Iva Belič, I. Burger, Matilda Debevc, Jelica Jebačin,
Minka v Jebačin, Bela Kaučnik, Frida Kokalj, Anica
Sedej. Ženi Seunik, Vika Svetek, Pipa Tavčar. Članic
51, tel. 10, gojenk 69; društvo ima svojo bradljo,

68

podstav k lestvi, kije, 12 fleuretov z maskami, telo¬
vadnico in vse drugo ima od »Sokola” v najemu.

Ljutomer (Štajersko): Ust. 1. 1903. — St dr. K-
Choupek, pst. Ludovik Babnik, nač. Franc-Stajnko, t.
Franc Schneidcr. bi. Anton Mišja, odb.: Jože Rajh.
J. Tomažič, Janko Dijak, Franc Puconja; odb. nam. Ig.
Lipovec. Lovro Petovar; vad. Ig. Lipovec, Janko Vučko;
čl. 88, ž. 14, nar. 20, tel. 30, čl. v kroju 60. Telovadijo
čl. v torek in petek, ž. v ponedeljek in četrtek, nar.
v nedeljo. Javne telovadbe v Vrablju, Gornjem Ka-
menščaku, sv. Juriju ob Ščavnici, na Muti pri Muri, v
Ormožu. Telovadnica meri 350 m 2 .

Mozirje (Štajersko): Ust. 1. 1882. — Čl. 100.

Novo mesto (Kranjsko): Ust. 1. 1887. — Čl. 32,
čl. v kroju 8.

Postojna (Kranjsko): Ust 1. J894 — St. dr. Fran
Piki, pst. Emil pl. Garzarolli, nač. Janko Prosenc, t.
Fran Kuttin, bi. Dragotin Vičič, odb. Josip Rusjan,
Janko Zwolf; čl. 105, nar. 25, tel. 10, čl. v kroju 48:
telovadi se v torek in petek. Javna tel. na Ravbarko-
mandi. Orodje: drog, bradlja, konj, koza, priprava za
skok, ročki, palice, kiji. Telovadnica meri 72 m 2 .

Prvačina (Primorsko): Ust. 1. 1891. — St. Josip
Mozetič, pst. Peter Leban, nač Henrik Furlani, t. Anton
Zorn, bi. Vinko Tušar, odb. Edv. Furlani, Jakob Zorn,
Ivan Šemolje; vad. Alojzij Sulič; čl. 85, tel. 34, čl. v
kroju 36. Telovadi se vsaki petek; javna telovadba v
Prvačini; orodje: bradlja, drog, krogi.

Solkan (Primorsko): Ust. I. 1899 — Čl. 165, tel. 42,
čl. v kroju 75.

Šiška (Kranjsko): Ust. 1. 1902. — St. Ivan Zakotnik,
pst. Dragotin Klobučar, nač. Aleks. Kostnapfel, t. Fran
Furlan, bi. Fr. Humer. odb. Fr. Kmetič, Pavel Kovič,
Fr. Železnik; vad. Fr, Novak, Fr. Železnik; vad. pr.
Fran Furlan, Stanko Legat, čl. 70, tel. 14, čl. v kroju
40, nar. 82; tel. se: čl. v torek, četrtek in soboto,nar.
v sredo, četrtek, petek in nedeljo. Javna tel. v Šiški.

69

Orodje: drog, bradlja, konj, koza, lestva, vis. drog.
krogi, priprava za skok in plezanje, ročki, kiji palice:
telovadnica meri 104 m-’.

Trst (Primorsko): Ust. 1. 1882. — St. dr. O Rvbaf.
pst. dr. E Slavik, nač. Humbert Maurini, t. F. Kukar,
bi. L Modic, odb. dr. Vilfan, V. Ternovec, M. Ajdišek,
R. Rutar, nam. odb. M. Zwitter, L^Knaflič: vad. Rud.
Brajnik, VI. Dekleva. Peter Jeraj. Čl. 246. tel. 80, čl. v
kroju 40, nar. 30, telovadi se vsaki dan; javna telo¬
vadba pri sv. Ivanu pri Trstu. Orodje; drog. bradlja,
konj. koza, lestva, priprava za skok in plezanje, krogi,
kiji, palice. Telovadnica meri 140 m-.

Tržič (Kranjsko): Ust 1. 1903 — St. Miha Zaletel,
nač. Kristj. Šarabon, t. Franjo Meglič, odb.: Ivan Dob¬
rin, Josip Luzar, Peter Smolej, Josip Zupan: vad. Iv.
Dobrin, čl. 94, ž. 7, tel. 16, čl. v kroju 20, tel. se v
torek, četrtek in soboto, javni telovadbi v Pristavi in
Bistrici, orodje: drog, bradlja, priprava za skok.

Zagorje (Kranjsko): Ust. 1890. — Čl. 66, tel. 12,
v kroju 40, nar. 10. ž. 12.

70

NAČELNIKI SLOVENSKIH SOKOLSKIH
DRUŠTEV.

71

IZKAZ PEŠIZLETOV SLOVENSKIH SO¬
KOLSKIH DRUŠTEV.

72

ČEŠKA SOKOLSKA ZVEZA.

Leto ust. 1889.

Sedež: Praga.

Predsedništvo: St. dr. Jan Polipny, I. pst dr. P. Fiša.
II. pst dr. Jos. E Sclieiner. t Fr. Mašek, nam. t. Karel
Pokorny, nač. dr Jindrich Vaniček, nač. nam. Jos.
Klenka, zap. Karel Chrast, bi. Eda Waraus; Rudolf
Bilek, Karel Kettner, J. B. Zyka.

Po statističnem izkazu Češke sokolske zveze kon¬
cem leta 1904 je imela na Češkem. Moravskem, Šlez-
kem in Spodnjeavstrijskem 37 žup, 645 društev,
50.935 članov, odteh 11.642 telovadcev. Število nara¬
ščaja 6907, gojencev 5854, žen 6432. gojenk 2267,
vaditeljev 3160. Izletov so ta društva priredila 1546,
javnih telovadb 269.

HRVAŠKA SOKOLSKA ZVEZA.

Ust. 1. 1904.

Sedež: Zagreb.

Odborniki: St. dr. pl. Stjepan Miletič, pst. dr. Božo
Vinkovič, t. dr. Franjo Bučar, bi. Josip Hirt. nač. Dra¬
gotin Šulce, nam. nač. Ivan Dončevič. — Pregledniki:
Akačič, Frlan, Vaniček.

POLJSKA SOKOLSKA ZVEZA.

Leto ust. 1892.

Sedež: Lyov.

Odborniki: St. dr. KsaverFiszer, 1. pst. Vlad.Turski,
II. pst. Ignac Romanovvski, nač. Ant. Durski, t. Tadej
Witwicki, bi. Viktor Osiadacz.

VELIKOPOLJSKA SOKOLSKA ZVEZA.

Leto ust. 1893.

Sedež: Poznanj.

Odborniki: St. dr. Bernard Chrzanowski, L pst. dr.
A. Chlapowski, II. pst. in t. Karel Rzepecki, bi. T. Preiss,
nač. Vikt. Gladysz.

73

SLOVAŠKA SOKOLSKA ZVEZA V ZDR.
DRŽAVAH V AMERIKI.

Leto ust. 1896.

Glavni odbor: St. Karel Rehak, pst. Jan Ungvarsky,
t. Fran Adarnik, bi. Štefan Began. nač. Izidor Sraitka;
Fran Stas, Štefan Gerlach, K. Šlebodnlk.

NARODNA SOKOLSKA ZVEZA V ZDRU¬
ŽENIH DRŽAVAH V AMERIKI.

Sedež: New. York,

St. F. Martyny, pst. F. Hroch, t. Jan Černy.

POLJSKA SOKOLSKA ZVEZA V ZDRU¬
ŽENIH DRŽAVAH V AMERIKI.

Leto ust. 1894.

Sedež: South-Bend, Ind.

Odborniki: St. G. W. J. Kalczinski, I. pst. P. Niez-
godzki, II. pst. E. M. Szymorowski, III. pst. F. J. Karch,
t. L. M. Kucharski, bi. J. W. Papczynski, nač. Ignac
Novvak.

DRUŠTVA NA SRBSKEM:

Beligrad. — Niš. — Pirot. — Vran.

NA BOLGARSKEM:

Sredec. — Kustendil. — Plovdiv. — Gabrova. —
Varna.

NA RUSKEM:

Kijev. — Moskva. — Petrograd. — Dubno.

74

NA NEMŠKEM:

Avgsburk, Berolin, Draždane, Hamburk, Lipsko,
Monakovo, Norimberk, Pirna.

NA FRANCOSKEM :

Pariz.

NA ANGLEŠKEM:

London.

Slovanskih sokolskih društev, štejemo: čeških  na
Češkem 516. na Moravskem 171, na Šlezkem 15, na
Dunaju 10, na Štajerskem 1, na Ogrskem 1, na Nem¬
škem 8, na Francoskem 1, na Angleškem 1, v Ameriki
čeških 73, slovaških 88; skupaj 885 društev; polj¬
skih  v Galiciji 142, na Šlezkem 1, v Bukovini 1, na
Nemškem 70, v Ameriki 26, skupaj 240 društev,
slovenskih  na Kranjskem 13, na Štajerskem 4, na
Primorskem 4; hrvaških  v Hrvaški in Slavoniji 8,
v Dalmaciji 5, v Bosni in Hercegovini 2, v Istriji 3,
srbskih  na Šrbskem 1, na Hrvaškem 1, na Ogrskem
1, bolgarskih 35, ruskih  v Galiciji 130,vMoskvi
1, v Petrogradu 1, v Tiflisu 1, v Kijevu 1. — Skupaj
vseh sokolskih društev 133 6.

Sokolskih zvez  je 8, in sicer, češka, poljska,
velikopoljska, poljskoameriška, slovenska, hrvaška,
narodna zveza češka in slovaška v Ameriki.

75

V. vsesokolski zlet v Pragi
leta 1907

se vrši v dneh 28., 29. in 30. rožnika ter
1. in 3. malega srpana.

I. hrvaški vsesokolski zlet
leta 1906

se vrši 7., 8. in 9. kimovca.

76

Oglasi.

Lastna zaloga

OO

O

a

cs

c

C/5

U

>

# N

CJ

C

CJ

u

O)

N

Z

Praga

Jungmanova cesta 20

priporoča telovadne hlače (širše, franco¬
ski kroj), temnomodre, volnate ali bom-
bažaste; telovadne jopice, rdeče obrob¬
ljene; volnate pasove, rdeče ali bele, črne
telovadne nogavice.

Nove telovadne obleke za naraščaj za
javne nastope. — Kroji, izdelani po pred¬
pisu, čepice, pasovi, volnene in platnene
srajce, surke. znaki za pasove in čepice,
pasovi z napisom društva i. t. d. — Ve¬
lika izber sokolskih peres. — Zaloga
telovadnih oblek za ženske.

Opomba. Pri naročilih hlač sc pripo¬
roča, naznaniti mero ob strani in širino
pasu, pri nogavicah daljino stopala.

N

=r

r“t-

rt>

<

O

N

»5

C/5

r-K

o

3

3’

o

c/><

rt>

“i

O

C/5

O

Pri naročilih čez 40 K pošiljam franko

Založnik sokolskih
potrebščin

Praga-Kralj. Vinogradi

priporoča bratskim jugoslo¬
vanskim društvom za telo¬
vadbo hlače, jopice, črevlje,
pasove, obleke za telovadke,
blago za slavnostne obleke,
čepice, pasove, surkc in vr¬
vice, rdeče srajce i. t. d., bla¬
go za žensko telovadno ob¬
leko, blago za trikot-hlače,
za haveloke in vse druge
sokolske potrebščine.
Lastni izdelek. Cenik pošljem
na zahtevo.

Založnik vaditeljskega zbora
..Praškega Sokola".

proKop 5Ho^oV;Hy in sin

Glasovita tovarna lodna in modernega
sukna iz čiste ovčje volne

v Humpolcu na Češkem.

Priporoča se sukno za sokolske obleke in
za sokolske haveloke ter tudi za druge
vrste obleke.

Vzorci se pošiljajo gratis in franko.

Vsakovrstni vrezki, štampilje iz kovin in kavčuka

Sokolske monograme, emajlirane
znake krasno in ceno izdeluje
brat Jaroslav Kyseiy
limet, graverski zavod, Praga-Žižkov
na Češkem.

vtisnjeni pečatni,
društveni znaki
vsake vrste

Najstarejša manufakturna
trgovina v Kranju

Feri Sajolic

priporoča

rame sokolske
potrebščine.

Hi

Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta,

1  Suttner 1*2*

Moške ure naravne velikosti.

Št. 502. Nikelnasta anker-re- Št. 505. Prava srebrna ci-
mont.-Roskopf, trpež. kolesje linder-remont., trpežno ku¬
gi. 2-45. enaka srebrna gl. 3*95, lesje, močni pokrov, gl. 4‘85.
ista 7.  dvojnatim srebr. moč- ista z dobrim anker-kolesjem
nim pokrovom gl. 6\50. gl. 5‘95.

Prave švicarske ure, zlatnina in srebrnina, kakor
tudi stenske ure in budilke v največji izberi solidnega,
trpežnega izdelka po najnižjih cenah. Bodisi ura naj¬
nižje ali najvišje cene, jamčim za njo dve leti. Vsaka
ura je natančno preizkušena. Radi poštene postrežbe
in dobrega blaga je moja tvrdka znana po celem
svetu — Zahtevajte najnovejši cenik, kateri obsega
blizu 1000 slik; pošlje se ga zastonj in poštnine prosto.

Špecijaliteta: Sokolske verižice za ure,
nikelnasta 85 kr., srebrna gl. 2’90.

Najcenejša in največja domača ekspertna tvrtlka.

ttno in volneno blap

za gospode, modno blago, lodni za lovske,
gozdarske in civilne obleke, blago za raz¬
lične uniforme, beli flanel i. t. d. priporoča

/

J. SKorkpvsKy

humpolec (ČešKo).

Vzorci na zahtevo franko.
Solidna postrežba.

za sokolska društva

v platno vezan, za 6 ali 3 vrste. Cena več¬
jemu za 6 vrst 4 K, manjšemu za 3 vrste
3 K- — Zapisnik zadostuje za 2 leti.

Naročila na:

Vaditeljski zbor ..Gorenjskega Sokola"

Moderno urejeno

Knjigoveznico

priporoča

VIL J En POŽGAJ

knjigovez v Kranju.

tovarna za sukno in
volneno blago

V Žirovnici na ČešHctn

priporoča cenj. sokolskim društvom
blago lastnega izdelka
za sokolske kroje in za gasilce (surke, hlače,
haveloki), izdelane po predpisu Č. O. S. in
zveze gasilnih društev. Najtrpežnejše po
zmernih cenah. — Za stanovitnost barv sc

jamči.

Vzorce na zahtevo franko.

Bratom Sokolom

se priporoča

hotel,floto posta*

Stud. Jeglič v pranju.


f -

V prid „Ustredni Matice školske"


B lago za sokolske obleke
Humpolško sukno in loden
Damski lodni

Modno sukno za obleke iz
čiste ovčje volne

priporoča |( oc { in

tov. za sukno v Humpolcu (Češ.)

Vzorci franko. Tovarniške cene,

G

tičat »

$ Mejač

£juhšjatia

Prešernove ulice št. S.

Velika zaloga izgotovljenih
oblek

za gospode, dečke in otroke.

Konfekcija za dame.

Solidno blago po čudovito
nizkih cenah.

j Ir j se razpošiljajo zastonj
In! in poštnine prosto.

Jffarija firenik

trgovka v Ejukljatii

na Kongresnem trgu

priporoča obleko za telovadbo in druge
potrebščine za sokolsko uniformo.

je bila odlikovana na
pariški razstavi leta 1900 in na
inilanijski leta 1896.

Razven vsega glasbe¬
nega orodja so tudi vsa-
‘ kovrstne sekirice (note)
za različne inštrumente
v zalogi. Priporočajo se
izvrstne gosli, citre, ki¬
tare, mandoline, har¬
monike in okarine. V isti tovarni izhaja tudi stro¬
kovni iist ,,Tambiirica“ po enkrat na mesec ter
stane za celo leto 8 kron z glasbeno prilogo vred.

Za vsaki inštrument še jamči. Velik cenik s
slikami se pošlje na zahtevanje zastonj.

sisečka tovarna tamburic

se priporoča v izdelovanje naj¬
finejših vsakovrstnih oblek po
najmodernejšem kroju.

V nabavo telovad¬
nega orodja

se priporoča tvrdka brata

Mafija Inna

k  Kranju.

Sprejema in izvršuje naročila za
tisek vsakovrstnih tiskovin, kakor
vsakovrstne knjige in brošure, lična
vabila, račune, kuverte in pisem¬
ski papir, raznovrstne vizitnice v
elegantnih škatljah, osmrtnice, po¬
ročna in zaročna naznanila, le¬
pake v vseh tudi največjih veli¬
kostih in sploh vsa v tiskarsko
stroko spadajoča dela,

Postrežba točna, izvršitev lična.

Cene nižje kot povsod drugod,

Prva domača slovenska pivovarna

v Ljubljani, Wolfove ul. 20

ustanovljena 1. 1854 in odlikovana na raz¬
stavah živil v Parizu in Londonu z naj¬
višjim odlikovanjem „grand prix“ in zlato
kolajno ter na svetovni razstavi v Liege

priporoča

sl. občinstvu in spoštovanim gostilničarjem

svoje izborno marčno in na bavarski
način varjeno pivo v sodcih in ste
klenicah.

za šolo 3 V.», 4,
Sp,  6, in 7 gld.
za orkester v
' skrinjici z lo¬
kom št. 0: 9 gl..
Št 1 : 10 gld.,
št. 2: 12 gld.,
št. 3: 15 gld.,
št. 4 (posebno
fine): 20 gld.
koncertne v skrinjici z Jokom : lit. A: 25 gl.,
lit. B: 30 gld., lit. C: 10 gld., lit. D:
50 gld., lit. E: 65 gld., lit. F: 75.

Najboljša godala iz  lesa in kovin

in sinodi

1  Kralj. Gradcu.

Manufakturna trgovina

v

Ce;«iH $ MilaVec

priporoča

predpisano blago za so¬
kolske obleke (ševiot) in
loden za pelerine, istotako
predpisano platno za telo¬
vadke.

(V zalogi imava nove vrste blago za sokol¬
ske obleke [ševiot]. Za barvo in kakovost
se jamči.)

Cene najnižje.




s