KODNA GRUDA Tudi k nam v Slovenijo ho prišli otroci in matere iz Skopja. Skušali umu storiti vse, da hi jim bilo lepo med nami, da bi porabili in preboleli najtežje ter zaživi-11 \ mislih na lepši jutrišnji dan. Bratska ljubezen je čudovite zdravilo, Priklicala je spet sproščen smeh n ji otroški- ustne in prižgala nov blesk t žalostnih očeh makedonskih mater, Nad tri tisoč makedonskih otrok, večjih in manjših, j c- bilo v Sloveniji, Nad polovico, pa tudi matere so se medtem ie vrnili. Po svojih močeh bodo pomagali pri graditvi novega Skopja in šolali se bodo v šolah, v novih montažnih stavbah, ki jih z vse naglico postavljajo. Ostali pa se bodo šolali pri nas v raznih krajih, največ pa v Fiesi in Poreču oh naši obali. kj er je zanje podnebje najbolj ugodno. L čili jih bodo makedonski učitelji. Tisti, ki so odšli, pišejo pisma, kajti v Sloveniji so našli mnogo velikih in malih prijateljev, iPoblngodarimef se v makedonščini zahvaljujejo. Poblngodarime za prisrčen sprejem, za skrb in pozornost in vuo vašo brniško ljubezen!* Oktober 1963 10. LETO ŠT. 10 .... ... . . GRUDA STANE LENARDIČ l-KHI WKDIN D. KRALJ IMA JOŽU ŠMIT luč jhe-saSP-u. S. TATJANA MAVRIC 1,0 jzk kova ere SLIICA NA NASLOVNI STKANI: ASI IH IM AONIC ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V LJUBLJANI i=o poten domovine arenama In pomenki PrcrtKednlk Tito sprejel ministra Freemanu Odlsk NtriiUova v Jaj50ilavJ.il V Makedoniji mjl sl- srvEai-i danes, in Jutri NaSi JiselJcncJ udirajo In ponujajo prispevke Novo Skopje Be gradijo i^o domači deiell V sončnem Julru smo se srečali Zemlja Jakob Savlniek Ob desetem puljskem festivalu arrfnn, KekecI Pas*!, volk jc v sobi NaSi ljudje pn svetil Otroci 17 Skopja, ki 50 v (JorrUi j-AnlCe Cerncjcvp, v ljubi Jani n.BS.It svoj začasni dom Hudii,, ^Jj-Lidn izdaja 5jloirrn- ika izseljenska matica v [J Lih) Jani. tiha ja dvanajst -krat na lete. Letne naročnina za prekomorske d riave Jo * dolarje. roStnlna pla-ČHJia v aotovtnl. Ureja uredniški odbor.Glavna urednica ZIMA VRSCAJ Uredillitvo In uprava: Slovenska Izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva NIL Rokopisov ju slik, ki j ih nismo namilil, nc vrnEamu. Čekovni ra£im pri komunalni banki £00-1l/GOO-flI Po poteh domovine Ladje, letala in vlaki, s katerimi ste se predli ekaj meseci pripeljali, m d vas spet odpeljali. ■■■-Srečiio!s: smo vam iz srca zaželeli, In še dodali: »C e seiin jeJiilu pri nas lepo, naj v«s spremljajo lepi, prijetni spomini pri v asom delu tam daleč v deželah, kjer živiie. Ce pa je bilo vmes kaj ne všečnega, ne /-umerite in pozabite! I n pridite spet, čimprej p:i listi, ki sic jilt zdaj pustili doma, n Ei j pr klej (> z vami. Na svidenje!-; tik ros šeststo rojako". i z prekomorskih dežel je letos mnogi po dolgih desetletjih ■ preživelo nekaj tednov oddiha med svojci \ Sloveniji. I o je le približna Številko, Všleti so le tisti s seznamov, ki so nam jih poslali potovalni uradi in tisti, k.t -so- pri Im j ni i posamezno In so se oglasili v ur ud u Slovenske izseljenske malice. Naj-v vej i letošnji skupini ameriških rojakov, ki sta obiskali Slovenijo, sta bili skupina i/letnik o v Presvete, glasila SNPJ in skupina Slovenske ženske /*ezc, Prav številna je kilti tudi skupina slovenskih upokojencev. Piknik na Oto Sen 4. julija, glavna prireditev zn am e riške rojake, je v vsakem oz i rti dosegel svoj namen. Bil jo res množično srečanje ameriških Slovencev in prepričani smo, da sc prav nihče ni kesal: Kraj je prelep, več kot dovolj je bilo zabavi-, razvedrila, odlične kapljice in prigrizka, pa vesele družbe — znancev in prijateljev in niti vreme ni nagajalo Tudi oba izleta po Sloveniji, k j jih j c organizirala Slut čilska izseljenska matica s Kompasom, sta udeleženec nadvse zadovoljila. Pri drugem izletu sla bila kar dva avtobusa nabito polna veselih ¡/letnikov, I ncli v drugih jugoslovanskih republikah so izsr.lp-inske matice v juliju organizirale razne prireditve in izlete zu izseljence, ki so obiskali svoj stari krFij. Izšel jenskn matica Srbije je prl-praviln za rojake razne zanimiv e izlete, osrednja prireditev pa jr hibi 7. juliju v Smederevu. I tle-ložilo se je ji- okrog J >11 izseljenec v. Mrva tek n izseljenska imtitea je prav tako organizerula več izletov ]aj j-aznili krajih J ugasiti v i je, gin v no proslavo pn je priredila julija v Karlovcu, Izseljenska m utica fbwsne in I lercegovine je pripravila zn i/ii-1 ic IICL- L .juliju posel j j n- p ri I-l-iI i E v e v Mostarju. Prebili jn, ] .j ulmskem, I/Ivtiii, Zenici in v bosanskem Petrovcu, Podružnica hrvatske izšel jenske malice na Reki pa je ". julija priredila v Vrhnika ujj otoku X rku h-po uspeli piknik /a izsc- Ol> prihodu rjJdfA-ji, š-r j« pripeljal Mlse Ijmii vi Nemčije, »mo uje U Imli lata prisrčen objem ,V;jh minili nul rz Holandije, Priili «u rm počitnic? im miš Jadruii. kjer mi »e imeti prt Mi lepo. jV« sliki jipredaj predsednik kdlnoxti Fr. Anderluh (J) Predstavniki tloocnskib izseljencev iz Francije, Holandije in Nemčije ob tovariškem * jjrpriififiJrhrA'/ izseljenske matice — (2) Skoraj vsako letu nas obišče naš zoesii Frane Čebin iz Homberga, Nemčija. Fotografiran .h tajnikom Slovenske izseljenske matice — (1) liti jaki iz Nemčije. 00, avgusta priredi hi najprej sprejem v hotel n iSreniič* v Vidmu, nato pa so se z avtobusom odpeljali na izlet. Ustavili st! se v Brestanici pred spomenikom internirancem, ko n fini rančem in izseljencem, nato pa su se -odpeljali v rudarsko naselje Serovo, kjer je bilo skupno kosilo, domačini pn so jim pripravili krnjši kullunii program. s. s. \a ioojein izletu xu ni ¡¿aetjeiici iv. iJ#mtirjii djkcluli furJi min nluliittlei ubral n tior&čei/i Piknik na jeruzalemskem vrhu V soboto, dne 10. avgusta, se je že zgodaj zjutraj zbralo pred soboškim muzejem okrog 100 izseljencev. Ogledali so si muzejske zbirke, tieito pa so krenili z avtobusi in osebnimi avtomobili proti Radeiicem. Tam a o obiskali novi slatinski obrni v B orače vi in zdravilišče Kadenci. V prikupnih kavarniških prostorih v Radencih je zbrane pozdravila predsednica radgonske občinske skupščine lot. Marija Levarjeva, Nato so okrog poldne krenili naprej proti Ljutomeru. Tudi Lam «u se za kratek čeis ustavili, nato pa so zapeljttli avtobusi proli Jeruzalemu. Prijetno gostišče vrli Jeruzalema je vabilo,,. Preti pričetkom krajšega kulturnega programa je zbrane pozdravi! predsednik podružnice izseljenske malice tov. Franc Sebjanič. Sl celilo je nekaj recitacij, nato pa sta zapela radgonski ga ¡d lski /bor iti meški zbor iz Bogojini e nekaj u metni h in narodnih pesmi. Poslušalce se u ¿iv dušili predvsem Kogoj inčuni s prekmurskimi pesmimi, ki so jih sprejeli izseljenci v. viha-nuhn ploskanjem. KI jul» temu, do so mnogi že oddali svoje prispevke, čim so izvedeli zo katastrofo v Skopju, so v Jcftlviti-lenin ubrali ponovno 12 tisoč dinarjev. Popoldan jc hitro miuevHl, V prijetnem razgovoru so se izseljenci spoznavali in obujali .spomine. Proti večeru so sc pričeli odpravljati domov, Mnogi so si ob slovesu zaželeli, tla se prihodnje leto spel srečajo v stari domovini. Kamenčki z domačih tal Skrha itn njiv«mi hmelja, ki sr jo v teh dueti druge polu vice julija povzpel žo du tričetrt viši ur limdjrvk, sloji d...jjiijfi Kranca Viranta v Šempetru v Savinjski dolini. Tu smo našli na nekaj tedensk¡1l počitnicah Mary in !■’rank n Gantarja ir. Gal upu v Mexico. Bilo jr okrog poldneva in sonce je prijetno fir,;lo. Posedli smo k pomenku, ki sc jr kmalu zasukal okrog vtisov, doživetij na osemdnevnem izletu po Sloveniji, j-Bilo je prečudovito, Videli smo veliko., povsod .so nas zelo h’po postregli. Lr vi h rut sem imela priložnost spoznali to čudovito Slovenijo od VrSiču, Bleda. Bohinja, Velenju, Posluj skr jame, Rogaške Slatine pa tja do Lipice,o je vsa navdušena pripovedovala g. Mary, \ vsakem kraju sem polirala manjši kamen in nat: j napisala hite, lJ4llislu ji ti ho: ti čez morje, fla me spotu in ja j o na nepozabne dni, ko sem po 5.!’ letih prvikrat obiskala domovino.« »S tistimi kamni sem še jaz ime! neposredno opravka,« jo pristavil g. |rrunk. >Nosil sem jili namreč v torlii. /delu se mi je nekam čudno težka, pa mi Mary pred povratkom v Som peter ni hotelu zaupati skrivnosti.« n. p. Mat vt kje pa hodiš v svojih mislih . , , Z možem Andyjem sva sedaj drugič v Jugoslaviji, Prvikrat sva bila letu l[J52r Ko sva se takrat odpravljala na trimesečni dopust v stari k raj. naju jr skrbelo, kaj bova počelu v Jugoslaviji. Sklenila $vn, da si bova pač skrajšala počitnice iti sc vrnila prej. 'leda trije meseci so bili se prekratki, tako hitro nama jo potekel čas med sorodniki in znanci v naših dragih domačih krajih. Po povratku v Ameriko in še dolgo, dolgo poleni sva v najini!) razgovorih in misli k nič-koljkokrat prehodila vsr kraje, vse zuurie stezico, Lelo med delom v tovarni sodi bila odsotna in zamišljena, da me je delovodja večkrat vprašal: Mary, Mary, kje pa sedaj hodiš ■. svojih mislili, ali si spet v Jugoslaviji? In vsa ta leta sva imela z Andyjem pred seboj on cilj, eno željo, da bi uredila svojo pokojnino iti brez skrbi odšla za daljši čas \ prelepo Slovenijo, Sedaj svei prišla z ti pet mesecev in že n v * < i * Srečanja m pomenki vnaprej se bojiva, (In nama bo čas prekratek, kuj ti vem, da bu sedaj slovo še težje. Najprej svn obiskala sorodnike na Piv ki, potem pti sva se udeležila izleta po Sloveniji, Skupaj s še 33 rojaki ir. Amerike sva preživela osem nepozabnih ilui, A vse te lepe kraje, obenem pa seveda še druge, nameravava z Andyjem še enkrat obiskati. kajti v tem kratkem času se jih nisva mogla dovolj nagledati, Ali nekaj je, kar me teži: in m so najini o I roči, V Ameriki sem priraščena na otroke, v Jugoslaviji pa na tu lepo zemljo, ki je no bum mogla nikoli pozabiti. Zdi sc mi, d n ne bo tu mogla biti več no tu ne tam popolnoma srečna. Ce ostanem v Jugoslaviji, me bo srce vleklo k otrokom, če grem v Ameriko, mr bi h v tek In nazaj neznana sil j i, ki mi je že v prvih lotil) mojega izseljenstvu prizadejala toliko bridkih bolečin — domotožje. Ne marava mislili, da buva šla od tod. Tu sva, lepo nama je in lahko ostaneva — tako si govoriva. it. P. 1 f ur j/ ¡d .-l??djr Božič is Clevelanda I \ooi Ganci, najem NdjmlajiVm mestu, ¡a ¡¡¡Huirica dnin šopek mladi predstavnici nategu izseljenskega rotiti Rifioi.it Zofki ii Miirounkre Potočnikova iz Detroita L S. Gorenjski korenini sla. Življenje jnje pestilo in tesalo, kakor je pač takt» ali drugače vse naše ljudi, ki so odšli [jo svetil, A Potočnikova se n ¡st n Jata ugnali v kozji rog. Zdaj živita v Detroitu — leta že. Rudolf je delal v avtomobilski itidnsfriji, kakor večina n n šili ljudi v tem naj večjem mcstil v državi Michigan. Zdaj je upokojen. S soprogo živita na svoji obsežni farmi. ki je postala družabno središče predvsem seveda naših ljudi, pa tudi prebivalcev drugih narodnosti, ^ se mesto pozna prijetne piknike, ki jih prirejajo na Potočnikovi farmi razna društvu, ¡n kaj bi tajili. Rudi je seveda najbolj vesel, kadar sc pri njem zberejo domači ljudje. Kadar jm prosi ra ni farmi zazveni in zadoni domu ču pesem in govorica. O, k čl ko tedaj postreže! Naj izdam še eno skrivnost, ki med Slovenci \ Detroitu in tudi Sirom ZDA že dolgo ni več skrivnost; Rudi ju specialist, Iz antenskih pujskov zna narediti tako pristne kranjske klobase, mesene in riževe, pa vsakršnih sort še, in prekajene želodec, kiikor malokateri slovenski mesar na domačih tleh, [’udi z domače kapljico postreže zraven, da j c vse —■ o kay, In še kako! Letos sta bila na obisku v starem kraju že tretjič; po vojni. Vso Jugoslavijo slu prepoloviti« po dolgem in počez, majhno in \ olike kraje Slovenije sta si ugledala, pomenkovala sla sc -j. ljudmi in navdušena ugotavljala: Res, zdaj vam n i treba več hoditi daleč čez morje iskat Ameriko, saj jo imate doma. In kar jr ste več vredno: vse, kar imate, ste si jami ustvarili] Doma govorimo samo slovensko Rila je UEijmiajša v veliki skupini dvainšestdesetih izletnikov' — ameriških rojakov, ki so sc udeležili štiridnevnega izleta po Sloveniji Riflova Zofka iz Milvaukee, ki je prvikrat obiskala rojstno deželo svojih staršev, je letos doživela komaj svojo 24. pomlad. Prišli sta z mamo, ki je iz Češnjice pri Trebelnem doma. Tam v Milwaukee pa je ostal oče, ki dela v tovarni in ne utegne hoditi tako daleč na izlet, pa Zof-kini sestri Mary in Helena ter bratje: ban, Jožu in Ione, Kar precej napolnjen je 11 if lov dom, pa veselo in domače je v njem. saj vsi otroci lepo slovensko govore. Otroci .študirajo, Le Zidki na mlajša sestra Mary, k j je dovršila gimnazijo, seje že zaposlila v pisarili, Zofka bo postala inženirka koinije. Nadvse jo veseli ta poklic. Iirat John pa bo elektrotehnik. Drugi še hodijo j- gimnazij o. Vsa razigrana je bila Zofka na izletu. Raznolike lepote Slovenije so j o vedno znova veselo presenečale in navduševale, V našem novem, mladem rfiesiii Novi Gorici, je ameriške izletnike prisrčno pozdravil mladi rod. Zapeli so j itn in zaigrali. Mahi pionirka pa je enega od obeh šopkov dehtečih rož s sončnih goriških leh izročila Jiujtnhijši izlet niči noši Zofki, Itudi Potočnik iz /Jetreifa j soprogo tm pikniku ttu Otočcu letos S, jnJj'ju Ker i mam rad Prosveto I* HAZCO VOH A 'L ROJAKOil JOS. DUR JAVA 17. CLEVELANDA — Zakaj sle se letos odločili zn obisk rojstno ■domovino? — /um gol sem v tekmovanju pri dobi valijo novih naročnikov najbolj t-uzšifjenega časopisa slovenskih izseljencev v .Severni Ameriki »Prosvete«. Za nagrado sem prejel brezplačno vozovnico, K c bi j ste odšli v Ameriko ín kako ste tani živeli? -- Rojen sem 12. avgusta 1895. leta v vasi Doblar pri Kanalu ob Soči, V Ameriko sem odšel 1913. lobi, prav z istimi upi in sanjami, s katerimi so odhajali z rodne zemljo mnogi mladi fantje in dekleta. Sprva sem sc nasolil v I.orainu v državi Ohio, Kasneje sem iskal kruha v Pensilvaniji, v West Virginiji, v Illinoisu in v Minnesoti!. Delal sem v preinogokopih. v gozdov ih, po farmah in podobno. Le La 1922 som se vrnil v Cleveland., kjer sem .še danes. — lil potem? — O. polenil Potem som naredil listi veliki korak poročil sem sl: leta 1*121 e Pavjo, rojeno Campa, Soproga je bila rojena sicer v Ameriki, vendar je btln pristno slovensko dekle. Imava hčer in vnuke. — Ali ste prvič im obisku v »starem kraju«? — iVc, prvič sem obiskal rojstno domovino iy52, lota s soprogo. Takrat je Jugoslavija kazala še mnoge posledice vojne, jr.daj se pa ne morem načudili, kako ste mogli tako naglo in v toliki meri napredovati, Žal, prvič tudi nisem imel prilike, da bi videl vso Sle v unij o. zdaj pa sem bil na izletu po Sloveniji. Seveda imam zdaj mnoge širše poglede na Jugoslavijo. — Kako sc društveno udejstvujete v Ameriki? — ■ Sem predsednik pevskega zbora »Slovan« že 19 lot. Zadnjih devet let sem tudi predsednik društva št. 5,Sto vrni* ko narodne podporne jed n trle. kjer sem po s ve ji h močeh št: vedno aktiven. Tudi pri drugih slovenskih organizacijah sodeluj eju, sem na primer član in večkratni urednik Slovenske dobrodelne zveze pri društvu Ribnica št. 12. Obenem sem elan internacionalnega združenja strojnikov. Do svoje upokopiive, leta 1%I, sem d [-bil j>tí družbi Addressogmph, kjer izdelujejo tiskarske stroje. — Kdaj sle prevzeli zastopstvo za Prosveto? — Selc leta 191:1, vendar bom ostal za sl opoj k tega lisia, dokler bom mogel. Imate kakšne težave pri zbiranju naročnikov? — Tudi le su, Naročniki so žal priletni in odkar sem na počitnicah v jugo$lavi j j, \z. gubrl že iri naročnike, oziroma kar je huje, umrli so trije dobri, slnri, pošteni Slovenci, ki so tudi po dolgih letih življenja v Ameriki z zanimanjem prebirali slovenski tisk. Menim, da bi bilo prav, da bi naši starejši rojaki v tujini skušali vzbuditi zanimanje za jezik svoje matere. svoje babice, zanimanje za novice iz domovine. iz katere so izšli, tudi pri najmlajših po-kolenjih. — Kako ste uspeli pridobili toliko naročnikov za »Prosveto«, (bi sle v tekmovanju zmagali? — Čisto enostavno: ker imam rad »Prosveto«, všeč mi je in zu tisto, kar imaš rad, kar ti ugaja, se ni težko boriti. Priznati pa moram, da je marsikdo naročil lisi zalo, ker me pozna, ker je vedel, da tekmujem za nagrado, lil čeprav na zadnjem mesta, moram povedali, da tudi zato, ker sem sc resnično potrudil, - Kaj vam je najbolj všeč v starem kraju? — Dobri, prijazni iti veseli ljudje! v. v. Mar;/ in DiOlli Rrcssi ÍZ DojfttííjyUí, Francij# in njun mati prijatelj TtnnnüiíjHrüw—“ v Makedoniji sta se srečala včeraj in danes Feri Zcrdin Tu e'jti tain se srečati' tij rt n tn ûkedfm h ko prediCff V iLdišj najjužnejši republiki, kjer so moderne stolpnice sosede starim džamijam iz Orienta, po poljih traktor in Ibsenu ralo. kjer .stari pastirji večkrat spodijo tez moderno avtomobilsko cesto črede ovac in kjer zraven moderne limuzine, kt parkira im mestni ulici, stoji privezan osel. ki je prinese! /■ daljne planinske Siptarske vasi svojega gospodarja ... tam srn »e srečata včeraj in danes. fsu današnji sončni dan, ki jc tu bolj vroč kot kjerkoli v Jugoslaviji, so so srečali odsevi petstoletnega turškega jarma z novimi časi. s sedanjostjo. So i il še I ¡L liku ponavljamo: Ma kodom ja jr dežela nasprotij, \ enem Samem dnevu, skorajda v nekaj urah. sc lahko tu sprehodimo skozi zgodovino, skozi stoletja. Od starih samostanov z dragocen in l i freskami na olmhili Ohridskega jezeru itn starega sivolasega E'.dipn \ planinski vosi iMkuštak blizu K tuna nova, starca. ki se *ji-radi krvne osvete že dolga leta ni prikazal med ljudmi, od modernih stolpnic, ki so zrasle oh Vardarju in olepšale makedonsko glavno mesto, do modernih tekstilnih tovarn ^ 3tipu. Vse to je bila Makedonija, najjužnejša joguslm ¿inska republika, ki ima največ sonca, a ji je preteklost pustila največ šene. Sence Ostajajo, brazgotine čjsei se ponekod še danes poznajo. \ zahodnem makedonskem mestu Goativaru in okolici ietova, v mestih, ki ležita To no mn j najbrž Je pri-jrfppe počitnice domu-Jeseni ¡m rmjde xpcf D ptetfo, c šafe I' Skopju preti potresom; mahi xtara praDoslaona cerkeD meti novimi stolp-11 temni ob peti mogoeDe Sar planine, mi L j atije še pripovedujejo o kupčijah, ki so jih preti leti prikrile vodili liptovski prebivalci. Kupčije z de-kitili Dekle v tl m iin i. Il> je hi L bogat vir do-hodkui za skii-še, Ni:ka.j sjo tisočakov nit je obetalo šipi«rik.i družini, ko je v zibelki zavekala deklica. Tako ho storili: dekle j c bilo še v zibelki. njeni starši pn so že iskfili ženina in sklepali pogodbe, ko je ti ek Je shodilo, je prišel po njo "'P eilj 40-leioi moški. Dekle jo doraslo in za možu je imelo starca. mladi Siptarji pa »o ostajali lire-/ ži-tia, kor niso imeli tlonarja.. . Taka je bila žalostna dcdišfijiu starih častit ¡ji kiilcorkoli ho ae ljudje upirali zarudi tegji, kupčij st: ni dalo preprečiti. Zakoni so se težko uveljavljali v odmaknjenih planinskih vaseh. Ju vendar lahko (o pisanje zaključimo optimistično: redko, zc!o poredko je zdaj slišati še 0 kupčijah, čas je tudi 11j neprijetno senco izgnal. Sonce, tobak, riževa polja, vinogradi] bombaž, «pij, ovce in sir s Popove Sapice, vse to jo Makedonija. To je domovina kolu. ki so ga ponesli že daleč po svetu; republika, ki z naglimi koraki Lili v bodočnost In meče s sebe stara zgodo vi lisk n oblači bi. Na poli proti Prilepu mn ob cesti spremljajo n n p ri: g] od ni tobaknvi nasadi. Kmetje ga skrbno zalivajo in težko čakajo tiste avgustovske dni, k n hudo še v temnih j ut ra rij ib urah ubirali prve tobaku ve liste. Siiru milijone kilogramov ga zraste samo tui poljih okrog Prilepa, slavne prestol niče Kraljeviča Marka, ki si je nad tem mestom postavil svoje trdnjave, Teda to še ni ves makedonski pridelek tobaka. ^tl.Oflt) družin gu goji in vedeti moramo, chi pri "in milijonih kilogramov. kolikor ga pridela Jugoslavija, Makedonija prispeva največ. Tobak spreminja tu življenje. Nove strehe, novi radijski aparati, televizijsko antene in sesalci zei ¡mih ter hladilniki v stanovanjih — vse to je izkupiček tobaka, ki je in najbolj kvaliteten, Bogata so makedonska polja in vendar jili mladi trumoma zapuščajo. Bežijo iz vasi jj| trkajo uu mestna vrata, ker pravijo, du je tam lažje življenje, več zabave, l uko ostajajo vasi prazno lil okna zapuščenih hiš gledajo pu vaseh kut mrtve oči, kot prazne očesne votline. Makedonski zemljevid se spreminja, Niso le .spremembe Samo zaradi noiili um etn ib jezer, ki so nastala ob liid ročenInilah, niti zaradi novih cest in železniški]! prog ter izsušenih polj. z zemljevida jr zginilo rridesot makedonskih vasi, ki so jih prebivalci zapustili. Kmetje zapuščajo polja, ztt katera so stoletja krvaveli, kuj ti n ovili lo-vurn v makedonskih mestih je naredilo svoje. Zemlje je preveč in premalo. Medtem ko ji ji eni strani osijijjijo pusto polja, jih drugod spet izsušujejo, 100.000 hektarjev so v enem samem letu iztrgali močvirjem. 20.000 mladih trka im mestna v ruto. Odhajajo tudi taki. ki bi čez nekaj h-1 boljo živeli na vasi, a vendarle odhajajo, Polja ob Vardarju ostajajo neobdelana, vsi hočejo k tovarniškim strojeni, ki jih je čedalje več. Jiočejo stran od lesenega plugu, ki v nekaterih odmakni enih vaseh še Teže h tu zde. Nočejo počakati, (Jej bi mehanizacija prišla tudi k njim. In vendar se da tudi na makedonski zemlji Lepo živeti. Primer in rlokuz so Bogdanci, majhna vasica na makedonskem jugu, ki je nekdaj rodila le seiOiice, ki sit vsako leto odhajali mi »pečaIboc. ia veh; ima zdaj tisoč delavcev ludi iz drugih krajev. I/. polj so naredili tovarno, ki žr takrat. ko jj‘ še vrh bližrijvgji IVIisjra pokrit s snegom, produ durmi in -v inozemstvu 70 ion paradižnika in toliko paprike. Deset mesecev v letu zori sočivje v steklenih bogdanskih vrtovih. Novi čas ni spremenil le ulic til življenja v Skupj n, ampak je segel celo do v laške vasi Suše v« blizu Šlipn. To je v ¿¡n. v kateri so že od nekdaj živeli v laški nomadi s svojimi čredami ovac. ludi tu .sti srečujeta turški včeraj iu makedonski danes. Starci in starko imej o ua čelu tetovirane križe. Turki nekoč niso prizanesli niti otrokom, zato so jim starši tctovirEili na čelo križe. če-Hiir se se Turki bali in otroci po ostali varni, 'I i ntru-H sli zdaj s [ei hči. i m s mrki?, ki živijo v Su še v u. ostali -ho žive priče turškega div- Ta podoba nekdanjega Skopja, ponosnega maim ith i arthirju. ¡e '¿da] «rt-mn še razglednica. Tilda mesto bo spet rut ul rj- i/. nišenin in /a zine! ti. . . janja, In /i\i iudi «turi \ angel. ki pra\ 4jlLc> ml turških časov nosi križ na čelu. Vas starcev in stark je to. Vangel mi pojasnjuje; >Mladi so odšli v šole. Prepustiti so e red e ovne nam in !c včasih se vračajo, prihajajo kol pravniki, agronomi. inženirji in zdravniki. Glejte, ri bodo .imeli drugučiio življenje! Riževa polja v okolici Kocan, bogati vinogradi v K a vodarju, kjer zori znano tikvesko vino. in voh Lipkovo vse (o je Makedonija. Du. i ud i Lipkovo, planinska vas nad k n niunm im. luni ži\i stari 1'klip iz sipturske vasi Niknštnk, ki /uradi krvne osvete že mnogo let ni zapustil liiše. Sprl sc jr s sosedi zaradi votle, ki je in nekoč veljala toliko kot kaplja krvi, Tam pada /.¡laj dr/ |hj n a roči In, po želji, Pada na riževa polja in tobačne nasade, pada tako. kakor ga naročijo pri okenčku v zadrugi. Ljudje so zagradili divjo l.ipkovsko neka in tako je nastalo ogromno jezero, i/. katerega vodni topovi v sak dan bruhajo drž pn poljfll. Kolikor ga kdo hoče i V šiptarsko vas je prišla tudi elektriko, dež pada po želji. Je Edip je še vedno zaklenjen v svoja dvorišča zaradi kr vito osvete. Njemu novi čas ni prinesel sprememb, kdaj bo padci lipkovski dež tudi ti a njegovo sivo glavo? V Titovem Velesu, mestu ob Vardarju, kjer bele hišice trpijo na pobočju kot preplašene ptice. se je rodil k os ta Solev-Racin, naj večji makedonski pesnik, ki je svojim ljudem že tkiv no ob- IJ obijal | epie življenje. Napovedi iz njegovih pesmi so se že uresničile, toda sam ni dočaka! tega. V borbi za lepše življenje je v vojnih telili moral žrtvovati tudi sebe. T.e \ makedonskem glavnem mestu, ki ga danes ni več, se je čas ustavil. Včerajšnji in j ut ris- Rk&pje pred potresom Mamica, kje si? nji dan slu si podala roki tudi v Skopju.. Si ari (Iti mesta Bitpaznr. s turški»» tlako»» in majhnimi hišicami, se je rokoval ■/. novimi modernimi stolpnicami olj Vardarju, ki so potiiouile sedanjost in oznanjale jutrišnji dar», /daj je vse to že preteklost, žalostna preteklost! Namesto stolpnic stojijo ob Vardarju razvaline, izjuod katerih so izkopali toliko trupe! , ,, Zgodila sv je 26. julija ob peti uri in sedemnajst minut jijiiEroj, ko so obstale vso skopske ure. I'akrat sc je prekinil življenjepis mesta, ki so ga vsi ljubili. ^ osem-nujstih mi mi tali je si ra hoten potres razdejal vse, kar so pridne roke gradile osemnajst in še več let. Skopja danes ni več... Ni več tistega Skopja. ki jc NC tik pred začetkom dr ligi! svetovne vojne i mol o le 60.000 prebivalcev, ob potresu pt» je v njem živelo in delalo četrt milijona ljudi. Štiri petine Skopja j c ¡id a j razrušenega in ped razvalinami je za vedno obležalo več kot tisoč ljudi. Tn vendar Skopje ni umrlo, to mesto bo živelo, S pomočjo vseh nožih ljudi m s pomočjo vsega sveta bodo zgradili novo glavno mesto, le tisoči, ki so obležali pod betonskimi skladi, pod delom svojih ruk. tega mosta lic bodo nikoli videli. v gh» vnem 1111 ■ 11 l naše naj j IIŽTiejšc rep lllll ¡k C, kjer sjjc sonce močneje kot kjerkoli v J n gos U-viji, stn se srečala turški včeraj in makedonski danes... srečala sta sc in obstala ter pomolčala, pomolčala v znak sožalj:» mrtvemu mestu, . , Pomagajte Skopju! V zvezi t. nedavni! nesrečo, ki jc zmlela Skopje ni» katastrofalnem potresu, so s»! vse unše izseljenske matice uiirnile na orjtuniuirijr izseljencev po sveta in na posameznike s prošnjo, iln v leh bridkih trenutki}». v katerih so se znašli skupaj »si naši narodi, slnrr, kar je mogoče, (Is 1)01110 pomagali težko prizadetim prebivalcem Skopja. 2e pred teta pozivam pa se jr v vsel» deželah izredni» naglo in spontano pokazala želja nuših izseljencev, da pomagajo Skopju. Naši izseljenci in njihove organizacije SO začeli pošiljali izseljenskim maticam v domovini, našim d ¡ploma Iškim in konzularnim predstavništvom v tujini 1er raznim organom in organizacijam v domovini izraze sožalja ter izražali pripravljenost, d n bodo na vsak ti uči »i pomagali prizadetim. Pokazalo se je. lin jc ta tragedija noše izseljence globoko prizadeli» in pretresla in du jih II il nui uri in pn(rinlu-na čustva spodbujaj o k aktivnemu siniti n van ju in fini hitrejšemu tn učinkovitejšemu odstranjevanju njenih posledic. Zdaj. ko jc od dneva katastrofe minilo žc precej dni. lahko mnogo bliže in jflsncje spoznamo vso (ežn nesreče, ki je zadel n io unie lepo, zgodovinsko mesto ob Vardarju, glavno mesto Makedonije ip po velikosti ir e tj c muslo Jugoslaviji'. Malim? .Sl) odstotkov vseli stanovanj je porušenih ali tako poškodovanih, da jih bo trebn mi k nudilo pu m šili V kalitstroli jc našlo smrt nad tisoč prebivalcev, vrč tisoč pa jih je bilo trii jenih, Vse prebivalstvo Skopja, v iiicslu Ííííieojric, ntíevine ., - je živelo na.il dvesto tisoč ljudi, so obvezna evakuirali. V nesreči je bilo lunin prizadeto gospodar* sivo lega mesta, ker je bilo [iml lici odstotkov gospodarskih objekluv popolnoma uničenih in obratne instalacijske naprave te/ko poškodovane. Dalje so bili po ril svili skoraj vsi kulturni, prosvetni, zdrav* sl veni in socialni objekti, javni objekti in poslopja državnih organov, Skopje, glavno mesto Makedonije, je bilo ludi knlhimo središče te republike. V njem je bilo največ kulturnih, znanstvenih in prosvetnih ustanov. Do tal porušene ali onesposobljene so knjižnice, muzeji, gledališča, ta kulte Ir* iti druge številne šole. bolnišnice in druge zn a us I >e ne us 1 fino ve. Nad Sfl.bUll učencev in mu um šlndenlov je ostalo brez la s(u ili .šol škili prosili rov. Večina imetju prebivalcev je skoraj popolnoma uničeno. Uničena je bila tudi dragocena zgodovinska m znanstvena dokumentacija, laboratoriji, kabineti in knjižnice fakultet in drugih znanstvenih ustanov, sodobne naprave v zdravstvenili nslnmmih, naprave rudi j-h e postaje itd. Til moramo [uisrlii j naglasiti, da so bili med drugim uničeni tudi Številni objekti, ki so jih zgradili V Skopju S pri' s pevki makedonskih izseljencev, kateri so zgovorno pričevali o tesnili vezeh, ki vežejo makedonske iz- Kad ust mia Skopju je globoko prefrestn vso našo skupnost kakor turi L vso svetovno javnost. 7. vsega sveta so priba]ulil sožalja lit tudi pomoč, Jugoslavija samo je podi žela vse ukrepe, da pomaga težko pri' zadetim prebivalcem Skopja in odstrani posledice gtolrcsEi kakor tiiili, da kolikor je le mogoče obnovi gospodarska in družbeno Življenje v mestu. Spontano in vznikale številne poli ode gospodarskih, kulturnih, znanstvenih in drugih organizacij širom po deželi. Jugoslovanska vlada in razni organi, ustanovljeni v vseh republikah za pomoč Skopju, kakor tudi vse izseljenske malice v deželi so si prizadevali uskladiti svojo dejavnost s spontanimi pobudami, ki so sr ¡m-kazale v vsej deželi. Materialno pomoč in izrazi sožalja. ki so prihajali od vseh strani, iz tujih držav, od mednarodnih in drugih organizacij na svetu in ud naših številnih izseljencev, so bili v teh bridkih IrcTtnlkih dragocena in materialna pomoč. Ko vam pisšiljiimo to poročilo, pa moramo poudariti, du ogni in uO oj im si uši1 n jr, ki ga je povzročil potres, terja mnog o večje materialne naložbe, kakor je bito to doslej storjeno z vsemi dosedanjimi prispevki jugoslovanskih narodov in vlade, kakor tudi s p ris pevki dragih dežel ter naših izseljenskih organizacij in posameznikov po svetu, /uto se je jugoslovanska vladi! HiJirmkt mi tuje vlade za nadaljnjo materialno jiomue prek dolgoročnih kreditov ¡11 v drugih oblikah, ila J hi posledice potresu odstranili čim učinkovitejše in Čilu hitreje in Eli prebivalcem Skopja omogočili, iln bi z lastnimi moč ni čim prej 11 ud ¡lijeva li normalno življenje. S tem pismom se obračamo nu vse izseljenske organizacije in vse naše izseljence v pričakovanju, da se bodo s takojšnjo akcijo med svojimi člani in v krogih svojih p rt j ate I jo \ pridružiti naporom domovine, d n Skopje ponovno zaživi. Ponovno moramo naglasiti, da je obseg mate. rini ne škode, ki jo je potres napravil % Skopju, zelo velik in terja ter bo še dolgo terjal ud v se jugoslovanske skupnosti pose h ne in izredne napore. V teli ■uporih visoko cenimo tudi napore naših izseljencev Samo io ji je ostalo uti dormi ¡'rt njenih drugih .. . v tujini in njihovih orgEinizEicij. šimnii nam jo, {In so v več deželah naši rojaki /e ustanovili posebno odbore za pomoč Skopju, ki so že poslali prve zbirke prispevkov in obljubljajo nadnl.¡njo poremč. t parno in sinu o lem tudi prepričani, d a bo v jugoslovanskih naselbinah po svetu v bodoče še več takšnih odborov, ki bodo pripomogli k čimprejšnji obnovi porušenega mestu. Prav gotovo bodo med zgradbami novega mesta, ki bo zraslo 11 ¡1 ruševinah, tildi objekti, zgrajeni s ¡j ris pevki miših izseljencev, ki hodu ostali hodečim rodovom kot simboličen spomin ncrazdrnžljii ih vezi naši El i/Sel jen cev / rodno domovino. Da bi doma in v sveta spoznali obseg pomoči jugoslovanskih izseljencev Skopju, je najIh*]je. da pošiljati' vsiL zbirko in prispevke preko svojih, organizacij oziroma, čel teh 111, preko izseljenskih m utic V domovini, predvsem Izseljenske matice Makedonije v Skopju. Ko vas ob zaključku pozdravljamo, sc najtopleje zahvidjujemo 7« vse izrtize sožalja in za materialno pomoč, ki so jo naši izseljenci in organizacije že doslej zbrali in poslali zn pomoč Skop ju ¡n njegovim prebivalcem. IZSELJENSKE MATICE MAKEDONIJE, SRBIJE, HRVAT UK E, SLOVENIJE. ItOSNfi TN HERCEGOVINE IN ČRNE GO It E Domovina, tvoja bolečina je tudi naša! I rngedijo .Skopja in njegovih p reli ivalečv jt živo odjek ni La v srcih naših ljudi doma in po svetu. Ze v- prvih dneh po katastrofi so Izseljenske matice ¡10 Jugoslaviji začele prejemati so-žalne brzojavke izseljenskih društev in organizacij ter posameznikov i/, vseh delov stola. Mnogi so ul ion mn že tudi poslali prve prispevke, zli ra no za pomoč Skopju. Predstavniki jugoslovanskih izseljencev iz ZDA 3n tvatiLide, ki sii bili uit obisku v Jugoslo-liji. so obiskali tudi Izšel jensko matico Makedonije. ki ji- In Ja Imli zelo prizadeta po potresu. Miša, i kateri je imela svoj urad, jo porušena tn so morali v prvih dneh po nesreči uradovati kar piid šotorom v mestnem parku. Tani so uredniki i Makedonije*, glasila Izseljenske matice Makedonije, zbrali in uredili dokumentirano gradivo zn posebno izdajo »Makedonije*, ki v besedi in sliki s pril rešljivo neposrednostjo govori o najbolj črnili dueli Skopja in njegovih prebivalcev. la posebna izdaja je IilIel seveda tiskana v Beogradu, kei' ju tudi liskama, v kateri so tiskali Makedonijo . prizadeta po potresu. Predstavniki jugoslovanskih izsel jencev so si s tajnikom Izseljenske matice Makedonije ogledali porušeno mesto. Ta ogled jih je, kakor vsakogar, globoko pretresel. Obljubili mi, eIjl si bodo prizadevali, ihi brni n jugoslovanski izseljenci v ZDA in k di urni i zbrali čim več za pomoč in ublaži lev kaUstrofalnili posledic potresu. I mlj v Mehiki so jugoslovanski izseljenci takoj začeli zbirati prispevke. Že v prvem tednu -■o jdinili vku];i j i| ) milijonu di mirjen, .Vi j uh so zbrali i mestu Mehiki tor v državah More!*; in Halisko, Z zbiranjem pomoči so začeli tiifli izseljenci v Kostariki in Panami. Vso svojo pomoč so obljubili uiEikrdonski izseljenci s področji* Torontu in južnega Ontaria v Kanadi, kjer jih živi okrog 40.000. Kol prvi prispevek so poslali za Skopje IH.000 dolarjev. Poleg makedonskih izseljencev zbirajo prispevke za Makedonijo tudi drugi izseljenci jugoslovanskega porekla s področja Toronta, Vancouvra in Montreala. Jugoslovanski izseljenci na Domazflt A riti v Beyrnlu, Libanon, so zbrali za prizadete v Skopju I7L.2H ameriških dolarjev. Predsednik republike Josip Broz-lilo je prejel od lige za enotnost jugoslovanskih Slovanov iz Melbourna v Avstraliji naslednjo brzojavko; »Izseljenci slovanskega porekla, ki žive v Av-arriiliji skupaj z Makedonci, Vas prosijo, iki izrazile prebivalcem Skopja in družinam žrtev tinšc globoko sožalje in bolečino. Tu jr bilo j urin žično zborovanje Makedoncev, ki .so ustanovili odbor zn pomoč in razglasili poziv z« prispevke. Odziv je bil izreden. Zbrali no tisoče funtov, Prcsinio Vas. dii sprejmete maše pozdrave. Živela jugo-sldivijafi A Urugvaju j c Jugoslovansko združenje Bralstvo kot prvo pomoč zliralu za Makedonijo 7001) pesosov. io ju 424 dolarjev. Slovenska izseljenski) matica je prejela od Jugoslovanskega združenjn Bralstvo v Urugvaju naslednji dopis: Ob ležk i nesreči, ki je prizadela glavno mesto naše ImtI.ske i-i-p II lil i k I ■ Miikeilimi je. je Jugoslovansko združenje BRATSTVO v Urugvaju Se isti dan, ko jr prispela pretresljiva novica, sklicalo sestanek svojega upravnega odbora in sklenilo uusled njei 1. Pozvati tukajšnjo naselbino in isr druge prebivalce Urugvaja, da sodelujejo g>ri zbiranju pomoči za makedonski Rdeti križ. 2. Pridružiti se globokemu žalovanju narodov Jugoslavije za žri m mi potresa v Skopju in v |ji nuiueii zei teden dni odpovedati vse zabavne prireditve, T lakaj začeli zbiralno akcijo med prebivalci v naselbini. 4. Uskladiti to akcijo z zbiranjem pomoči drugih bratskih ustanov v naselbini, kolikor bo to mogoče, ali nadaljevali z akcijo brez vsakršnega odlašanja, V prvih šii riti dneh po prejemu vesti o potret ni katastrofi v Makedoniji je Jugoslovansko združenje BRATSTVO poslalo Rdečemu križu Makedonije kut pr m pomoč sedem tisoč pusosov, tj, 424 dolarjev. Od tega je bili: štiri tisoč [lesii-so\ zbranih v naselbini, ostale tri tisočake pa je združenje prispevalo iz svoje d ruši vene blagajne. ki jo jo izpraznilo do zadnjega centa. Vsako leto konec avgusta in v začetku septembru slavi BRATSTVO svojo obletnico z velikim slavjem. Zaradi tragedije v Makedoniji je upravni okdor URA PST V A sklenil, da se leioš-lija prosi a v a odloži in dn društvo vso svojo dejavnost posveti zbiru n j u pomoči za Rdeči kih/ Makedenlj e. Po [jrvi poslani zbirki upamo, da bo v prihodu jem tednu sledila druga in luko burno z zbiranjem nadaljevali, dokler bo mogoče. Šele po uspešnem zaključku ic akcije bomo določili dan proslave "in-Leiniče Jugoslovanskega združenja BRATS I VO, I*etur Kurile, Ljuba Jittnmu'. tuj n L k prethednik /.KI. O ŠIROK E UKREPE ZA POMOČ je pod vzelo j ugoalovansko združenje Bratstvo h Mon le viden, k j: v n uni (luksiujo naslednji 0 avstralskih funtov. Rdeči križ Avstralije pa 5t)í) avstralskih funtov, \ avgustu je n tigormsi.na federacija NSW organ iz irá la tekmo med reprezentancama NSW in moštva sestavije-I j enem in Jugoslovanov. Dobiček oil 'te tck.me pu so namenili za Skopje. Izvršni odbor Slovenske narodne podporne jed note. kii ima svoj glavni sedež v Chicagu v /l>A, je taknj po katastrofi v Skopju objavil v svojem glasilu Prosveti .poziv, s katerim apelira tin vsa društva, člane iu prijatelje te velike slovenske organizacije, dn takoj začno * zbirkami z«. Skopje. 1'udi v Ciin so organizirali široko akcijo za pomoč. 3 Santiagu de Chile so do konta m g tista zbrali okrog 30 milijonov čilskih peznsDV. Naše izseljenske organizacije v Boliviji: Jugoslovansko podporno društvo, /.druženje *Jadran«, Društvo jugoslovanskih in bolivijskih žensk, društvo »Jugoslovanska mladina« ter mnogi jugoslovanski domovi iu klubi so prav tako začeli zbirati prispevke za Skopje. V Rosario v Argon-t-ini. kjer živi nad I5.U0O jugoslovanskih izseljencev. sn sklicali veliko zborovanje na k«Loreni so sprejeli prve ukrepe za organizirano pomoč1. ZbId aktivne so tudi jugoslovanske naselbine i' južni Patagoniji, dalje j južni Rodeziji, Južnoafriški uniji in drugod. bluM'ii'ko izseljensko društvo Edinost iz Heric rh o ide i' Holandiji se je dudi takoj odzvalo klicu .po pomoči bral o m v nesreči. S posebnim ¡iLniom Slovenski izseljenski matici iizrnžajo svoje globoko sožalje: ^Katastrofa, ki je prizadela glavno mesto naše socialistično republiko Makedonije, Skopje, nas je i-.ie jdniiokn pretresla, Prosi rno, dragi t uva riši iu tovarišico, -da v imenu vseh čla.nov in upravnega oi liju ra društva Edimuwtí \ Holandiji sprejmete tiiiše globoko sožalje. V fund za pomoč prizadet im I Skopju prilagamo 125 holandskih gnid- ilOV.i Odbor Združenjn Jugoslovanov v Severni Franciji je zbral 238,44)0 novih Frankov. Nabirali so naslednji i ova riši: V Sallnumiinesu Franc kii-s-ielic i'll H imIi: N /im i h h. ki sta zbrala med rojaki HO,900 Buvih frankov. K loj vsoti je prispeval F rane Kastelic satn 200 NF. v Rimy em Artois j c zbral Ignac \f ra ikIl-I j 3b-fpfJ0 NF, t,- Vingles-Meurchin Ivan Berce in Zufi Andrujna 30,300 N F v Novel les sinus Leus Franc Burnik iu Jožef Zorko 30,400 N F, v Lie vi nu Blaž Skočir 20.000 N F. Veliko zavdlig, da je akcija (uku iepo in hitro uspela, ima puleg zh j ral te v in dn mvulcev tudi družina Sum ec ki-Zim za k, k-i jv dala zbiralcem na .razpolago a v u j a v (umnih i L da so .tal: k n .izvedli zbiranje prispevkov tudi v oddaljenili krajih i iimjikrajšetn času. Jugoslovanski ¡7-.Heljerici iz Kanade ¡¡red odhodom iz Jugoslavije Vjtcni shiralccin in darovalcem In vsem, ki ko k« kor koli pomagali, ko odbor Združenju Jug-n-slovaiutu v severni Franciju* kakor tudi naše poslaništvo Ti- Parriu maj iskrene je z.ahvaljiijela! Društvo Savo-t iz Merlebacha je poslalo prispevek 248,000 dinarjev. Znesek sta pri Slovenski izseljenski matici izročila predstavniku društva Martin Rlulntk in Franc Povh, ki sc risi lem mestu toplo zahvaljujeta v imenu društva vsem članom, ki so prispevali k zbirki, kakor uidi francoskim trgovcem iz. Merlebacha za njihov c prispevke, ZBIRKE OR PRIHODU IN ODHODU Ob obisku domovine so rojaki iz evropskih dežel zbrali za Skopje: skupi n n izseljencev iz H Mandlje pod vodstvom Franca Anderluha je ob prihodu v Slovenijo zbrala v vlaku: 14.40 gnid,. 60,15 DM in 645 din. Skupina izseljencev iz Nemčije pod vodstvom Jožetu Jakliča je ob prihodu i Slovenijo zbrala v vlaku Sl 1.62 DM k: 2.560 dim. Rojak Franc Čebin iz llomhergu je zbral 17 DM in sam dodal 2(1 DM. Skupina izseljen cet iz Holandije, člani društva sv. barbare, ki so prispeli na obisk v fSLovejuijo H. avgusta, [»a so zbrali za pomoč Skopju i22,>0 guldnov. Rojaki Frane Kunc, Franc Trefalt in Anton Skruba so d)rali v vlaku ml skupine izseljencev iz Francijo pokrajina M osel le 2.045 din. 576,72 N F i ji 2,21) DM. Fvojak Jože Planinc pa je zbral 617 NF. Skupina jugoslovanskih izseljencev iz Kanade, ki sc je z našim potniškim leto lom Adria avioproniet dne 27, avgusta vrnila v Keinudo, je pred odhodom »brala za pri sad e te v Skopju ifi dolarjev. Izjavili -so. dn je ta vsda le skromen dpi njihove celotne pomoči. Navajamo imena darovali cev: Bela vič Peter. Deluvič Blagu ¡c. Despot Steve. Di vjiik John in Agata (20 dol.), Božen Fliza- bedi. Fak k ïeurge (Jura), Jvsič Ivan, Jeric Jolie. Jurčič ^ ladimir, Košir Eleenorji, Kríilj Pelar (Pero), Krivec I ,j n dimila. Krivec Silvu, Krivec Bojan, Lopo Ida D j uro, Lopo id a Anna. Magyar Juli us, Magyar Magdo, Marek Milan, Marek l.jcr-ku, Marek Anlwny, Mihič Branko. M Jim I novic Bukko. Milutinovič i Ide it, Mnljilnualovič Nurija. M írosla vic Joe. Naglič Martin, Obradov.ič Murko. Pulj n n;i c Berili v, Petek Mary, P« vicié Anna. Pečnik Anna. Poceniič Maria. Pimgrac Marija. Pierce Mi-ldred, Pierce Karolina. Radojevič HmIu-iii i r. Radojevič Div na. Radinje v ič Miloš. Rosič John, Rutnsisk Gabrijela, Ramšak Violeta (Olge r). Riijtikuvif Pot le, Raju ko tič Draga, Repar Josip. Repar Alojziju. Ružič A n ¡¡mi. Skrtič Ivan, Steli Nikola, Sprem ju k Knzitnir. Sobikovié Mam. Sutnlovič Josip, Suthlovič Magda, Suito lo vič Božica. rioudvljcvič V bul I.iii ir. I ioaa vi revič Andrej. Pomšič \ Jila, Tkalec K-itira. 1 kitici- Ncllie. Vrb n ti Joe. ^ rbauek Mirko-Arm. Kcírrií Mi od ra g. Zcrr-h ič Paulin. Žižek Rozinu. Izseljenci iz Pomurja, zbral ti na pikniku v Jeruzalem n. .pa so. kakor navajamo tudi v poroči E n o icj prireditvi, zbrali zm Skopje 52,000 din * Ml VELIKO. J K PA I/ SUCA ... Da j c nesreča naših bral m v Skopju globoki» pretwlíi i sc naît- ljudi po svetu, dok a z ujej o številna pisma, ki jih te dni prejemamo pri Slovenski izseljenski matici, /al, jih zaradi pomanjkanju prostoru nc moremo objavil j art i v celoti. Mnogi rojaki si: ti:tli začeli zbirati prispevke mod svoji nu prijatelji, oziroma pošiljajo svoje prispevke, ANi veliko, je pa iz srca.. . sla napisala Franc in Anica Mu rdi us ¡z Otiwcilcra v Nemčiji in priložila 5 DM. Rojaka Pavic Kersiklu in Albert Serbmek iz Eueumhene v Avstraliji sl« zlii-ahi med svojimi prijatelji 68 avstralskih fuiituv. V siljeni pismu p ra i¡ rojak Kritik la: Novico o potresu v Skopju. ki jc prizadel loliko gorja prebivalcem lega mesta, nas j c Slovence nuočno (tanila. Z rojakom Albertom Serb E nek sin organizirala zbirko za [«mué žrtvam, vsak jo odzval [H din. Jože Zupančič 4.000 din. Od Sveta za izseljenska vprašanja pa smo do I. septembra prejeli obvestila m naslednjih prispetkili za prizadete i Skopju, kniori so bili nakazani uti centralni zborni CbiiIer v Beogradu: Jovan Pješiva. Avstralijo, 5 avstralskih fantov, Mim Perič, liad lulz, 5-356 din, L Vtdiminmč, Pariz, Ü5.BQ NF, Miroslav VranjeS, Kalifornija, 10 dolarjev, A. Spclich. /.DA. 10 violarjev, Ljubomir Eci.movic, Miinchen, 9.250 din, Ljubomir Stefanovič, Kambodža, IK.iiO din, Mirko Korcn-čič, K Ei m bndža. 200 NF. Tli j m Lekič. Genova, Italija, 5t2,4D0 dinarjev. V. Čuivič. New York, IG dolarjev, Josuf Markovič, New Dirk "5.000 din, Vitomil Krivokapič, Oslo. Norveška, 7 dolarjev, Gligor Nikolovski. G uteho rg, Švedska, 100 tied-s k ih krnn. Izseljenci i Caracasu., Venezuela so zbrali 5.040 Bolívar®v. Aoja in Danic Firanic, ViiLva Llkcc. /DA. 10 do I a rj C v. /ril jn ki) Marušič, London. 20 funtov, Brigita Cialowícz. Frankfurt. 10 DM, Centro Yugoslavia, Rosario, Argentina, 200 di d n rj ci'. Djura La liri o vic. A vsl ni lija, 15 av sl Tti Iških funtov. P. Janušev ič. A vrst rafij u, 5 avstralskih fmnov. Nadaljnje prispevke bomo objavili prihod* ujič. Novo Skopje že gradijo f>_ JOaPj Ko se letalo spusti nizko nad Skopje, zagledaš prve ruševine, (oda še v ml no se 1i *di, da mesto iti Inko porušeno, kakor si slišal govorili. Hiše stoje, belijo sc pročelja stolpnic,., Joda šele potem, ko se Sprehodiš po ulicah, uvidiš, h la pravo in veliko rušenje Skopja Selc pride 11 a vrsto. Koliko hiš je. Iti res stojo, u so vendar ■sei m o kulise! Strehe so vdrte, strmpi sploščeni, stopnišča vdžugaTta, temelji preščipnjeni. zidovi razmaknjeni — vse tik pral poru šen jem. Slro-kovnjaki pravijo, da hi se vse Er hiše podrlo, če bi potresni sunki (rajali !c še nekaj sekund tlijo, Število žrtev bii bilo v tem pritlični veliko večje- Obnova mesta! Kje postaviti novo Skopje? Veliko govorijo te dni o tem, tako v Skopju, kakor povsod pri nas. Nekalcri so bili mnenj«, d n naj postavijo mesto kje drsi g j e, drugi p« so trdili, da Skopje lahko .stoji samo lani, kjer ic stalo pred po trosom. Posledicam potresa ne uideš. Edinice naše pojske. fcr so bile p Skopju, ¡inte pri reie-uaTtju človeških življenj, požrtvovalna panlagujn Íriííí pri odstranjevanju rnieuin če prestaviš meato, temveč k, ču ga seztduš iaiko, da so nt bo v. 1e| ia ¡Xld r [ (j, S rodi Skopja, n r«li med ruševinami se tTvi^ji nebotičnik Delavskega doma, ki ima mid 10 nuil-si ropij in je povsem nepoškodovan; uiti okenska slekla lliso raz/bitu. čelu zidovi niso popokali. Zakaj ? Grajen je ves iz želcaobeloiia, tla je lahko i'zdržali vodoravne premike, tresenje in vse sunke. 'Podobno je z drugimi nebotičniki, m i,n tam so zidovi tnalo .pnpok.nlL leda konstrukcije so vzdržale- Tudi vse druge ¡tiše in bloki, k! so bili grajeni iz ždeaobetona, s n vzdržali, le opečne stavbe in pa bloki, ki niso bili dovolj armirani, so popustili, C'e se niso sami pod rit, j ib bodo morali jwdreti sedaj. Obnova Skopju teče v dveh smereh. Prve skupine »zdravijo* vsa tistjj poslopja v mestu, ki ho zdravi jen ja vredna, Tn so hiše, k¡ so mftlo 1 lopo k um e, stopil iee deloma porušene, skratka vse. kjer je komi trn k cija vzdržala potresne sunke. Pri lem obnavljali j ti «odel ujejo gradbena ¡xid-jotjn iz vse države. Posamezne republike so si razdelile mestne pradede med seboj in Sloveniji ju pripade! tlel občine hladijo, nedaleč od kolodvoru. To »zdravljenje* hiš je zelo zamuden posel, pu t.nd.i ud go v ore n, saj je treba bife popraviti tako, da bodo vzdržale morebitne nove luMrusne sunki; iti da ljudi uc bo strah prebivati v njih. Drugo področje o-bnove oziroma graditve mesta po je postavljanju tako imenovanih saite-JLijakih naselij v nqposredni okolici Skopja, ne d-utje ud deset kilometrov od središča. Zaenkrat bodo v (uh naseljih .predi sem montažne SÍEivbc, manjše hišice za največ po tri družine. Ta naselja že gradijo id prai' mudi se, kajti danes je reflo Skopje še pod šotori. Z« zdaj to ni tako hudo, ker je vreme sončno in deževalo ni že več tednov, toda ko bo nastopilo jesensko deževje, ko bodo začeli pihati mrzli novembrski vetrovi. ko bo v. decembrom prišel s-neg — i šoturih ne IjO VCČ moč vzdržuii- Zuio pri gradnji teh sute]tlakih naselij hitijo. Tudi In imajo razdeljena področja. Gradbena podjetja 'vrsake jugoslovanske republike g rudi jo posebno naselje. Sl o ve ti ij a grudi naselje Vlaje, ki se 1)0 nahajalo kakih pet kilometrov od mestnega središču proti severozahodu, \ lem naselju bodo zgradil[ tudi vse komunalne naprave, solo. zdravstveno postajo, trgovine in seveda čim več stanovali j «kili hišic, J)h.lIii gre liitnu -ud rok. suj delaju uve in douulter se zares mudi. Pri gradili ji m-otiiažiiih naselij pu sodelujejo itldi ekipe iz drugih držav. Skupina iz /vozne republike Nemčije postavlja v D j orée Petrovo montažno mi sel j e, ki bo imelo -H) hišic. V vsaki bo prosili rn zn tri družil iv, Prve hišice ir. iega naselja so bile gotove že pred dobrim mesece to. .Mulo naprej, že pri vasi Sara ju, ki jc kakih Mladina iz u*e Jugoslavije- /Htituign pri gradnji nooega Skopja, Mladinci j'z Srbije pri postavljanju niontuinih ji d'í FZ Allfilljt' desust kilometrov od središča Skopja, pu postavljajo ogrodja za montažne hišice, ki jih je ' Skopje poslalo britansko ljudstvo in britanska vi uda, Tri rnoriluži lu-toli sodelujejo razen airo-kovnjukov iz Velike Brriunije tudi mlndinfike delovne brigade iti pa mednarodna delovnu brigada, -ki ju je v Skopje poklala organ izuči j a »International Civil Service«. Pu tudi druge države i-o poslalo i Skopje mon lužne hišice, Kukšim ho novo Skopje? Kdaj bu zgrajeno? Gradnja mesiji bo trajala pot in it več let, Središče, jediro novega Skopju, bo pol trn velikih i.n močmi grajenih stnvlb, ki bodo lahke kljubovale tudi naj j n ofncjSi m potresnim sunkom, Pri gradnji mestnega jedra bodo upoštevali in uporabili vse izkušnje i/. japonske. Čile j a. Sovjetske Zveze in iz ilniigib deže!, ki imajo močna potresna ozeimlja. Okrog begu mestnega jedra se bodo razvrstila satelitska naselju, kjer bo stanovalo največ Ljudi. To bo množica i ritij liti ih hišic Jasi zelenjem in vrtovi. Zunaj teh naselij, na skrajnem robu mostu.-jin bodo tovarne in skladišča. Predsednik Tito sprejel ameriškega ministra Freemana Ameriški niijiisfcr za kmetijstvo Orville Frce-iii a n, ki je bil v začetku jela'j*limita iiji tridnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji, je obiskal več krajci in med njimi (udi Skopje*, kjer sc je še posebno zanimal za k ti tu st rofa Iti rt tifsrffo, — Vse, kar sem videl v glavnem mest» Makedonije, je izjavil ii a tiskovni konferenci, me jr presunilo. \ Kl kut J (M). tiflO ljudi je os latu brez strehe, je dejal Freenian, stroški zn rekonstrukcijo Skopja pa 'bodo zalilev«li mnogo slo milijonov dolarjev, kar lio resno obremenilo jugoslovansko gospodarstvo Glavni namen o I) iška time riške ga ministra v.a kmeti j sivo v Jugoslaviji je bil izmenjava mnenj o k meti j sl vu in poveča n je medsebojnega sod el o-iHiijn na iem področju. O teli vprašanjih se je Orville Freeman pogovarjal z zveznim sekretarjem za kmetijstvo in gozdarstvo Jožetom Ingoličem in drugimi jugoslovanskim] osebnostmi. — He^govarjuli smo se,t je dejal uri uril er f'ree-mam, .o tnnogih vprašanjih skupnega iil!ere0a na področju sodelovanja v kmetijah nL kakor tudi o raznih možnostih za nadaljnje razvijanje Predsednik Tilo x ministrom tu kllietijnlim Y.D.i (Profile fVFenmnePI. Pale-g njuni Mtpragi SREČNO! 3M0 TOPLO ZA2EL£y PREDSEDNIKU TITU, KO JE ODHAJAL NA POT V AMERIŠKE DEŽELE, NA TEU POTOVANJU, NA KATEHEM SE no SREČAL 2 VODITELJI ČILA, BRAZILIJE, ROLI VIJE IN MEHIKE 'I Eli S PREDSEDNIKOM ZDA KENNEDVJEU, CA SPREMLJAJO MISLI IN ŽELJE MILIJONOV JUGOSLOVANOV, KI ŽIVE DOMA [N SIROM SVETA. VSI SE ZAVEDAMO. DA JE TO VELIKA IN ZGODOVINSKA E'OT, KI NAJ PRIPOMORE K UTRDITVI MIRU, KI JE N A J-VECJA ŽELJA LJUDI VSEGA SVETA, odnosov med obema državama.* -■ Hkrati pa sc je ameriški minister za k me liji ho seznanil z našimi dosežki i' kmetijstvu. ko je obiskal številne kmetijske ušla rim e im posestva. A j ne riškega ministra za kmetijstvo Freemana iu njegovo soprogu je 11, nvgusia dupuldne spm-jt-I na liiflu pri Kranju predsednik Tito s soprogo iu ser njim zadržal v daljšem prisrčnem razgovoru. Minister je ob lej priložnosti izrazil sožalje predse [1II iku Kmmcd vja, ji meriš k e tin ljudstva in vlade ob katastrofi v .Skopiti, Hkrati pa je obvestil predsednika Uta, da je v Ut da /IJA darovala kol pomoč Skopju 50 milijonov dolarjev v dinarskih sredstvih, Od te vsote je 25 milijonov darilo. 25 .milijonov jm doiguručni k redil za pomoč Skopju. Predsednik Tito se jr zahvalil zu izraze Mižal j n in za pnmne pri gradnji novega Skopja. Med sprejemom je ameriški minister Freeman podaril predsedniku ['itn indijansko pipo miru, prah iiiLn. kakršno je podu ril .so vj e t s k mn n premični Hruščovu ob svojem nedavnem ubisku V ZSSR, Obisk Hruščova v (ugoslaviji Sovjetski premier Nikitn I-lmščov, ki je bil s Nimj JVudviii] im puiaiujsldneuitum od)islcu v Jugoslaviji, si je v lem času ogledal >. c!ik del mase dežele. Med d rogi m je olii.skdil ■jit)eil-.£‘iij> Skopje, potem znana obmorska unesla, kol so Kotor, Dubrovnik, Split. Ogledu! si jo lepoto črnogorskega krasa in dalmatinskega primorja ter zgodovinske in kulturne znamenitosti. Prišel jo tudi v Slovenijo, kjer so ga v rudarskem Velenju izvolili /n častnega člana kolektivu velenjskih rudarjev. Čeprav je sovjetski premier Hruščov prišel ' Jugoslavijo ie mi oddih, je svoje [jučiltiitc preživljal pravzaprav v delovnem vzdušju. Med šti-r Edu evii e ni bivanju na Brionih so bili zelo pomembni razgovori med Hrničovutn in 'Irtom. Kot so je zvedelo, so pro it čili mednarodni položaj ter možnosti za -n u daljne pobude obeti držav pri obrambi in utrjevanju tniru na isveiu, nadalje o izvajanju politike miroljubne koeksistence med državami * različnimi družbenimi sistemi, potem o pomoči državam v razvoju, likvidaciji kolonializma in druga vprašanja % zvozi z ureditvijo mednarodnih adnusm, Posebno pozornost so jm-' sn-tili nadaljnjemu vsestranskemu razvoju ud-nosov med obema državama. Zelo smo zadovoljiti z izčrpnimi in od k litimi pogovori, ki snm jili i-ineli mod vašim obiskom,* jo izjavil predsednik Tito ob slovesu na beograjskem letališču, 'I f pogovori in vzdušje, 'i katerem so potekali, kažejo, da diinr zdaj odnosi j tir1 d našima državama na real ni ill trdili podlagi, ki Omogoča njihov nadaljuj razvoj im vseli področjih. Predsednik Tiio je izrazil tudi prepričanje, da ta obisk ne bo prispeval samo k b ulj-šumu m rdvrls ijj tn’iini seznanjanji], ampak bo prinesel tudi kuukretne pozitivne sadove. Obisk It ni ščuva ])a se nam zdi še posebno pomemben na prihodnje akcije m likvidacijo hladne vojne med Vzhodom in Zahodom ter okrepili'v demokratičnih in enakopravnih odnosov h medna rudnem sneta lihi tč umri gibanju. Jugoslovani so s spon tankini manifestacijami .in toplim sprejemom pokazali pretit tem Hruščo-vii. kako cenijo -njegov prispevek k stvari miru in njegove zasluge za vsestranski razvoj jugo-slavainsko-sovjčt skeg-a sod el o vimju. Po vsem svoin jc vzbudil obisk sovjetskega premiera veliko zanimanj c in tuji lisk je objavil številne komentarje. Glavni napadi Ita obisk so prišli iz Peking« in 1’irane in raznih des niča r-sk i Ei križarjev na Zahodu. ?,e med obiskom je svetovni tisk pisal, rtu je Jugoslavija -most mod Vzhod.... in Zahodom* in objavil razna razmiš- ljanja v tej smeri. Kot lieunguž Iranu. in socialistična držav« lahko pomaga in prispeva k boljšemu razumevanju med neangaziranim in soeia-1 ¡sličnim svetom ter med Vzhodom in /«.hodom. Osnovni) jc, da Jugoslovani, kakor ju Tito spet ponovil, je napisal ,New York Times' ne vidijo. da L>[ izboljšaoje odnosov z Moskvo, mo ralo poslabšati odnose z Zahodum, posdjn z ZDA.; Hkrati je New York Times* sugeriral, dji bi bit obisk predsednika Titu v Washington!) ohojestrunsko korisifit-s. Predsednik l ito ju odpotoval o« obisk čez veliko lužo na Zeleni kontinent r, kjer !>o obiskal, kot so doslej sporočiti. Brazilijo, Čilu, Bolivijo in Mehiko ter im povabilo predsedniku /DA Kenedy a Washington, kjer bosta oba predsednika izčrpno izmenjala mnenja o vrsti \ prašni) j, ki zanimajo obe državi. A« Otočcu pri jVíiíírífl meittf j» premiera Hrvičooa [nizdraollt ilidi iinlrnjifki ¡/iutiirji in Jtrrt izročili thiriln noniurtefke ftbč i ur: nosi ček cvička í Trite gore in (¡nlcnjukii polico Slovesen začetek konference Interparlamentarne unije v Beogradu \ Zvezni skupščini v Keog rad it sc j c v četrtek VI* septembra slovesno začela kou Ferenca 1 n ut ]m ]' I ll i it t' n i a r n n unije, ki bo razpravljala □ najvažnejših problemih sodobnega sveta. Poglavitna pozornost bo posvečena miru in mednarodnemu sodelovanju. Konference, o kateri bomo več pisali v prihodnji šreviiki, se je udeležilo nad 500 senatorjev in poslancev ir 59 evropskih in izvenevropskjh držav. Za predsednika beograjskega zasedanja je izvršni «vet Unije izbral dr, Jožo Vilfana, Slovesni otvoritvi konferenco so prisostvovali naj viž ji j ugLidova n-ski voditelji, Predsednik Jugoslavije Josip Broz-lito je v svojem otvoritvenem govoru nanizal vrsto državniških ugotovitev, * katerih se je dejansko uveljavila jugoslovanska usmeritev k sožitju v iMn svetu in pri skupnih tožnjalt z« ohranitev trajnega miril. ^ tem smislu je naglasil med drugim: Po mojem mnenju je zelo važno nenehno siriti iti konkretizirati področja sporazumevanju. InkSno obsežno področje, katerega ogromne ui-nosri ni treta posebej poudarjati, je razorožitev. Prepoved atomskih poskusov — p led e katere je treba po pravici pričakovati, da jo bodo uresničili in t praksi popolnoma in univerzalno spoštovali — ust ve rj a možnost za nadaljnje konkretne ukrepe nn poti, ki naj pripelje do .splošne ut popolne razorožitve rut svetu. Naša želja jr — mislim pa, d h to želi vse miroljubno Človeštvo da bi bili v najkrajšem času popolnoma ustavljeni poskusi (udi pod zemljo, da bi prepovedali proizvodnjo atomskega orožja in ga sploh uničili. Hkrati s tem «e je treba truditi, tla iti dosegli napredek v urejanju ostalih problemov tudi n ii drug ¡Ji področjih, Tu mislim predvsem tul io, tla bi zaključili proces dekolonizacije, tu se pravi, odstranili zadnje ostanke kolonializma in zmanjšali, potem pa tudi pnpoluoinu odpravili, večstransko ne v orne razlike v stopnji razvilo* ii posameznih dežel in področij sveta, brez česar ne moreta .priti do popolnega izraza euako-pravnosi in svoboda narodov,* Naši škofje o obisku predsednika Tita v deželah Latinske Amerike Oh obisku predsednika Jugoslavije v deželah Latinske Amerike so dali Cerkveni dostojanstveniki \ Jugoslaviji .predstavnikom našega liska številne izjave, v katerih so ntLgUtšene velike si ropali je. .s katerimi spremljajo io pa ta- vanje. Objavi jamo nokaiere. Beograjski nadškof dr, Josip Ljčič ju dejal: Naš predsednik republike, maršal 'lito. odhaja n« pot i ameriške države z važno nalogo — da Id delal zn mir med narodi. Mirje za nus kristjanu velika mora lila vrednota, kot ju poudaril tudi pokojni papež Janez v svoji nedosežni poslanici ,Mir na zemlji", Za k ropi te v ¡n utrditev mirti delo tudi naš predsednik l’ilo. Zato ga bodo na njegovem potovanju preko velikih voda spremljale naše najboljše želje za srečen uspeh njegovega miroljubnega poslanstva. Prepričani smo, tl« ga bodo tudi katoličani Latinske Amerike in drugih dežel pozdravili kot iskrenega ustvarjalca miru.-i ¡■Prepričan sem. da im potovanje našega predsednika služilo ohranitvi in utrditvi svetovnega miru. ki si ga želi ves svet brez razlike narodnosti iti svetovnih nazorov. Ib 'potovanje pozdravljam še posebej zato, ker je v soglasju s težnjami II, vatikanskega vesoljnega cerkvenega zb n ra in z o krožnico ¡pokojnega papeža Janeza XXIII, ,Mir na zemlji". Upati:, da bodo teli misli tudi kalnličuni v državah, ki jih bo obiskal predsednik,« j c dejal in a riibor.sk 1 škof dr, Maksimilijan Držečnik, Dr. Mihael loroš, apostolski sulmi nisi m mr v Novi Gorici, pa je _ izjavil: ».Pozdravljali] pni predsednika Tita v dežele Latinske Amerike, ker jr io pot miru, le-ta po je potreben vsemu svetu, ker brez njega ni mogoč napredek, /ato pozdravljam vsa prizadevanja za sož.itje meti narodi. Živim v Novi Gorici, neposredno na j »godova tisk o-i tali jaltski mej h kjer doživi jamo sožitje, ki lahko služi kot \ zor dveh sosedskih narodov-, C.’c morda v Ameriki, ali kje drugje, govore o preganjanj n vere pr j nas, moram la k o govorjenje energično zavrnili kot neresnično, kajti resnica je ta, da šivi Katoliška cerkev v Jugoslaviji v normalnih in celo v dobrih odnosih z oblastmi. Kot cerkveni funkcionar ugotavljam, da oživ&mo vsi verniki v Jugoslaviji popolno 'trsko svobodo. Jugoslovanske oblasti mi gredo y s seti stvareh n el roko in živim z njimi v prisrčnih prijateljskih odnusiii.c Razpisano je ljudsko posojib fcii obnovo Skopja Na svojem prvem zasedanju po počitnicah, v ponedeljek 9. septembra, slu zvezni in gospodarski zbor zvezne skupščino razpravljala in sprejela pet zn k trnov za p OČ in obnovo Skopja. Med lemi sta tudi zakon o ustanovitvi sklada ter o razpisu notranjega posojila v višini 50 milijard dinarjev zn obnova in graditev Skopju. po domači deželi Dve veliki partizanski proslavi Nad tristo .ljudi, nekdanjih borcev iz občin Brežice, \ielcm-Krško, Sevnica, Laško in Šentjur s« je v nedeljo S, septembra k]juJ> zelo slabem n vremenu zbrttlo v Kusjom na velikem partizanskem .slavju. Mnogi nekdanji borci Kozjanskega odreda so se >ta dan -spel prvič sestali po osvoboditvi. Partizanske patrulje je sprejel n okt lunji komandant Kozjanskega odredu, Marjan Jerin, glavni govornik pa je bil nekdanji pari ižanski komisai' Bogo Gorjan. Po govorih in kulturnem .progrumu so odkrili tudi lep spomenik žrtvam fašističnega nasilju $ kozjanskega področja. Med zadnjo vojno je na Kozjanskem padlo v borEiah. 12315 borcev in bilo trs trti. j enih 419 talcev. Mn Primorskem so pa svečano proslavili dvajseto ohletnleo v.sJuje primorskega ljudstva in 2tl, obletnico ustanovitve XXXI. di vitij c. Glavne proslave so bilo v Cerkiiciti, ki je bilo ves prvi teden t septembru okrašeno z zastavami in zelenjem. Ibie 9. septembra j c bil v Cerknem velik miting, na kEitcreifi se je zbralo okrog 20.000 nekdanjih borcev gorenjskih E n primorskih brigad. njihovih svojcev in domačinov.. Na predvečer lega velikega slavja .so v Cerknem tudi odkrili spomenik na novi ¡rrnebnic-i padlih partizanskih borcev. Letošnji pridelek hmelja v Sloveniji okrog 3500 ton Letošnji pridelek hmelja v Sloveniji cenijo na okrog J.iOtl Ion, Od te količine bo ostalu za domačo porabo le okrog 3 do S odstotkov, ostalo pa je namenjeno izvozu, saj je bilo nad .polovico hmelja prodanega Se vnaprej. Letošnji pridelek bi bi! znatno večji in tudi kvalitetnejši, ec bi ga ne bila prizadela huda suša. Po mnenju direktorja podjetja Hmezad v Žalcu So trije ledni suše v juliju zmanjšali le-tosnji pridelek hmelja zei 600 nho 700 ton, kar .po-rucni okrog milijon in pol dolarjev -izgube. V Savinjski d-olbii je fiUm najbolj prizadela nasade hmelja v Malih Braslovčah, bopovlju, Trnavi in RižJjah. te upoštevamo, dn je letos za hmelj že tretje sušilu letu najhujše jc bile 1. 1961 — pač lahko polno razumemo prizadevanja savinjskih hmeljarjev, da bi se -zeivaruvali ipred to nesrečo. !o pa jc možno le z namakanjem, ki jc povezano s precejšnji Eni stroški, 7. umetnini namakanjem h meljskih nasadov so letos dosegli že nekaj prav zadovoljivih uspehov kmetijski kombinat Žalec iji še nekateri družbeni obrati. Zaradi vročine je hmelj nekaj prej dozorel, zato -so ga tudi začeli obirali prej, /uradi suše: je bil slabši pridelek na Dolenjskem, kjer so hmeljevi nasadi v Jurki vasi in pri Srebrničah, pa so imeli vseeno k dir lep pridelek. Tudi v konjiški občini, kjer je nad 10 ha hmeljišč, so začeli letos obirali hmelj nekolika prej kol prejšnja leta. Kmetijska zadruga * Vuzenici, ki prideluje hmelj na 19 Im, je zaposlila okrog 300 obiročev, največ žensk in šolarjev. Pridelek je bil tud, kljub suši, kar zadovoljiv. Središče hmeljarstva po je seveda v Savinjski dolini, kjer «e je tudi letos ob j-f-rgatvi« zbralo nad 30 liiuc; pbt-rulecv in obiralk z vseh krajev naše domovine. Pridni obiralci so lepo zaslužili. Pa tudi zabave ni manjkalo. Seveda s o Uidi letos imel j svoj hmeljarski likof in izvolil so hmeljarski par — tnajpridnejšego obiralca in obiralko. V Žalen «u letos izročili svojemu namenu prvo veliko Sušilu!to za hmelj. Za segrevanje nuve sušilnice uporabljajo tekoča goriva, kar pomeni za hmeljarje velik prihranek, 1 .elEiinjim obiralcem hmelja jc pri obiranju potna ga I na obratu Vrbje tnd-i prvi obira] ni stroj, ki je nadomestil 400 obiraleev, To je prvi. a že kar odločen korak k mehanizaciji pri pbiruiiju hmelju. Prihodnje leto bo žc osem obirala)Fi strojev, ki jili bo začelo izdelovati podjetje AgrOServis v Šempetru. Osem si rojev bo nacloinetfiilij tri tisoč dvesto obiralcev. Nad tristo pesmi pojo Vlš popil ki e n i Slo i vrisk i nkiH. ki ■■ Ir..o- seču gostuje v Ameriki, jc doslej nu svojih brezštevilnih koncertih po svetu pel že nad irlstn pesmi, Ce vprašate pevce, v katerih deželah so doslej peli, pravijo, da bi dosti lažje povedali, kje doslej .še niso nastopali, ker je teh dežel tlosii manj. I.otos poleti je Slovenski oktet zeln uspešno nastopil na Dunaju, doma ¡)a so peli tudi nei [llubrovjuškifi poletnih igrali, ki so- najbolj kvalitetna vsakoletna kulturna prireditev v Jugoslaviji. Za prihodnje leto so žo podpisali pogodbo za sodelovanje pri desetih dubrovniških igrali, prav tako imajo že sklenjeno pogodbo za gostovanje na Japonskem in v Zahodni -Vem čiji 7.a gostovanje v Ameriki se se pevci prav dobro pripravili. Najbolj jih veseli, d« sc bodo tam srečali z našimi ljmlini in jim zapeli. V f fj ' i v >?i |L| j-1 i;C] j V sončnem jutru \ sončnem j Tlim smo so srečali in si podali roke. Potem smo bili štiri kratke dneve end sninn velita in vesela družina, Domovina nam je v teh štirih dejali nn trgala droben, a zato tembolj čudovit Šopek domačih lepot — v njem je bila blejska gariroža, pa bohinjski nagelj, rožmarin, ki se je ob bistrem toku Soče življenja napil, lovorova vejica tam od naše slovenske obale, pa oljka s sončnik ¡ronskih Brd. Kdo hi mogel zaklenili srca pred tolikšno ¡n Inko raznoliko lepoto in če j c povrh vsega še popotnik, ki je prišel po tl o [g ili letih iz daljnih tujih dežel. Ohio, Minnesota, Illinois, Pon nsv Iva ni j a, Colorado, Michigan, California . . . Kitko daleč, daleč so bile naenkrat ie dežele in desetletja nn tujem preživeta sp se odmaknila nekam v neresničnost, kakor da jih je ljubo domače sonce vsrkalo vase. In Jolin je postni Janez, Fanny Francka in Mary je kar naenkrat bila spet Mickn kakor nekoč. Govorica pa je stok hi čislo po dolenjsko, pa po gorenjsko, po notranjsko, po ribniško. Po domače je zazvenelo. I iste stare lepe pesmi, ki so bile tolikim poleg pridnih rok edina dota, ki so jo nn tuj rt ponesli, dragoceno zdravilo v tolikih bridkih dneh — - s n zdiij prihaja le druga za drugo... bodi zdrava, domovina , .. Soča votla je šlintli . . ■ Tiha I trna jasno si jv ... Sinji stoji Ljiibljnn'cn . . . simi se srečali I NA Peli smo, tin sc je drobil odmev oil gorenjskih gora, ilji. je ¿jota v svojih tesnob 5c bolj veselo šumela in je gladina našega morja vznemirjeno trepetala. Hiti, IliI■ cesta preko gom. skozi dolini- dalje in dalje. S bregu je breskov nasad. Mlada drevesca v vrši ji (i nasajena, se teže od plodu, Pjj ae Spomni Micka: Olif tista breške i pri nas tlom n, kakšen sad je imela! J imu ielo, ko sem odšla k stricu v Milwaukee, je imela le tri plodove. Vse tri mi je mali dala za popotuj o. JedJa sem jili rm ladji in /raven mislila na mater, ki je ne bom videla nikoli več in jokala, jokolu. Kakor ¡skr* je zablestel spomin in se n trn il. Ai tobus hiti dalje. -Spet pojemo. Poje Francka. j*a Micka, Veronika in Lucija, Jože, Janez, Tone, Kristijan in drugi . .. At' me boš kuj rada imela... Hiti. hiti costa daljo in dalje... Zivn, vesela jo domača beseda, vsa v spomine ujeta in z njimi prepletena, poskočna, \ oscla je pesem .,. Iliii, biii cesta dalje in dalja, bili, biti čas iziekjijo so ure in dnevi - prvi., drugi, tretji in že je tu četrti... Zadnji dan veselega izleta velike d ružine popotnikov iz daljnih tnjili dežel. ki so sl: po dolgih le!ib prišli odžejal k domačem n si i ul ei icti. Sc nekaj ur in spot si bomo segli v roke... Za slovo! Pomenek se je nenadoma zataknil, člrla so postala suha, ne morejo več peti . , Ohio, Minnesota, Illinois, Pennsy Ivani ja, Colorado, Michigan, California — kako blizu ste naenkrat. K ji kor da ni med nami širokega, globokega morja,., In Janez je postal spet John, Jože Joe, Francka Fanny in Micka je spet Mary... Misel in beseda je spet vse prt njih, ki j tli čakajo — pri otrocih, vnukih.-, John jc segel v listnico, kjer hrani fotografije. Id so njegovi. Dva sinova, snahi, štirje vnuki. Največji je že col fntil. Na eut izmed fotografij sla skupaj z dedom, kut dva možaka. >Dn. lo je Andy, naj starejši. Velika prijatelja sva. .Samo...« Johnu vztrepeče rokj.i, v kateri drži fotografijo, «samo to buli, nobeden od vnukov ne zna slovenski. Snahi sin nemškega rodil. Sinova sla ves dan i tovarni, Odgovorno mesto imata. Ne utegne (a sr ukvarjati z otroki i j i tak. o (i go v ore 1 c nemško in angleško,.. O, to holi.-r Molčali smo. Vsak zase pa sino čutili, da je V prelepem šopku domačih rož, ki smo jih nabrali v teh štirih dneh, tudi vejica grenkega pelina. Slike mi leni utrnili ncl zgoraj nuztlnl Novi bolel v Bovcu. kjer smo enkrat prenočili Pionirji iz Noue Carici, ki so nam o pozdruo zapeli. zaigrali f>j recitirali Izletniki o Kobaridu, Nekaj jïfi manjka, Su se ali n res. taoracija hladil s pivom Slike na de*ni tirani od zgoraj naozdot V Kranju je norijo izleta. Krista Stokla, predsednik n Kltibu tipuknjeneev iz Kuclida, pozdraoil predsednik društvu Slovenije Albin Kovne, Upoko- jenci iz Kranju iz/efrt/fcern priredili ¡nuit prijetno srečanje v pronforih njihovega kluba n Kranju JVaii fantje na izletu, slikani ob spomeniku pesniku Simona Gregorčiča u Ko&aridtt. Kaj niso postavni? kulturni zapiski jože Šmit Zemlja Zanetena p ifoPa tla $r fiit ¡/ozdravila oh rojstvu o domači kisi. Drobno dete nem bil, pa '/.e si se aprijemala mojih nog, suh«, prašil«. inakra, lepljiva. težka Hova prst. Zlezel sem čez prag m spet ni me čakala suha, p rušim, mokra, lepljiva t«m pod kapjo. Jakob r &iuin&A: Portret Mile Kučičeve (kliše last Likovne revije) Naši umetniki Ko sem po štirih kobulil fioil j uhl im e stare ¡tred hišo, ko ^ čredo po gmajnah sem tekal in vole priganjat za plugom„ si suha. prašna, mokra, lepljiva hodita z menoj. Stresel te z gležnjev, ko sem odhajal, ti pu hodiš z menoj suha, prašna, mokra, lepljiva na gležnjih in p srcu ko davno prekletstvo in sen. IZ ZBIRKE »THITKTLTKA« izuala ganila ujeva zalozba v LJUBLJANI, itti Jakob Savinšek KIPAR IN RISAR JAKOB SAVINSEK sc jc rodil 4, februarju P Kamniku kot siji fcvtJiiiiPfl dAa Slavka Savinska (1897—1942}, V Ljubljani jc EiHičuJ 1941 gimnazijo in 1949 Akademija za upodabljajočo uničili ost, potem pa je še nekaj časa obisknna.1 kipar tka specialko pri prof. Borisu Kalinu. Če izvzamemo internacijo o GorHtrsu mfrf italijo-Tisko okupacijo, pt> osvoboditvi pa krajša in daljša študijska potovanja, ki so ga mulila P Avstrijo, Švico, Italijo, Francijo in Anglijo, jc iioel In delal p Ljubljani. Udeležil se jc mednarodnih kiparskih sim pozi j en a St. Margaretheim p Avstriji in p Kirchheimu pri IViirzburgu p 'Zahodni Nemčiji, kjer ga je ir. avgustu ¡961 doletela smrt. Se niti nc šiiridcsetletnik je umri za srčno kapjo. Ostalo je presenetljivo obsežno in pomembno delo, ostal je spomin itn nenavadnega človeku, uresničila pu se je tudi zamisel mednarodnega kiparskega simpozija domačih tleh, ki ja ie skupaj % mlajšim tovarišem, kiparjem J.enassijeJrt, prvi propagiral med nami: FORMA VIKA n Kostanjevici in Portorožu, ki je in čas, slabi dve leti po Sauinikovi smrli, ie tretjič oživela. Y tem prvem rodu, ki se jc izšolal na domači o k ¿3 di’ miji, m- jo zdel Sa liri Sok naj starejši. Čudno zrelo je bilo tudi njegovo delo. V kiparstvu se nam je najprej odkrilo z upodobil vami slepcev, s plastiko, ki jo je ustvaril že za akademijskega študija, n je zbudila pozornost kar na veliki razstavi jugoslovanskega kiparstva leta 1951. In priznati moramo, da je nadaljevanje v muogočem celo preseglo pričakovanju, ki jiJi jr zbudil 4« prvi javni nastop. Čeravno je bilo kiparju od specialke, ki ji je že po nekaj mesecih obrnil hrbet, pa do nepričakovanega konca odmerjenih komaj ennjsi let, je v lem kratkem razdobju nastala obsežna zbirka oblikovno in vsebinsko zelo raznovrstnih, vselej pa [is i ho loško mikavnih portretov, so nastale številna male plašiike. vrsla tehtnih javnih spomenikov in naposled tudi cola skladovnica risb, ki so povečini docela samostojna dela, ob katerih pa je hkrati mogoče slediti celotne tu U umetnikovemu razvoju od prvih začetkov še iz časa pred akademij o pa tja do poslednjih osnutkov, ki j m. ki j n objavljamo v fotografe k ih posnetkih, S(n iz tistih razburljivih let, ko jc v svetlem utoljoju v Bnžni dolini {v nekdanji opekarni, tani. kjer danes dela Janez Bolj kaj dozoreva! Jakob Saoiriitk: Osnutek za spomenik It ih urdu Jakopiču, (kliše lasi Likovne revije) LUG Mii M A SE veliki spomenik N(JJi v Celju, Savi n škova 'Vojna« in iMirc. Obdobje slikovitega naturalizma, ki so ga v njegovi umetnosti med drugimi predstavljali portreti Jakčevega očctEi {1949}, reži-sorja Branka Ga vel le in Otona Zupančiča (195 [), jv na splošno im ni In, luko da »Portret Mile Kn-iiievfif govori skoraj samb ši- s čisli mi plastičnimi oblikami, ki so tu zrasle (Jo pmv ni o n l-n- t li I n e preprostosti. A za Savinska je na moč zua-čilno, da j c v približno istem času snoval tudi histwLrm drugačno skulpturo; osnutek za spomenik Rib ¡nil'll | n kupiti n [torn eni nadaljevanje nekdanje slikovitosti. Samb da si- je sluro popisovanje podrobnosti umaknilo mehkemu prelivanj n oblik, ki tako rekoč zanikujejo trdno gmoto, iz katere jo zgrajen Lik, obenem pa izpričujejo težnjo po elegantni stilizaciji. Da je to virtuozno igranje z oblikami vodilo tudi do nevarne likovne dvojnosti, je nekaj kasne j e najbolje pokazal spomenik Ivami lavčarju ti n Visokem; mogočna gmota je \ očitnem neskladju s Bpužvasto, dobesedno mani eri stično obdelavo površine, jedrnato človeško telo se spreminja v- iodj prilagojenega morskega sesalca. Sa vinšek sc j C krčevito 1 rudi L da bi p mdr! i svet čistih form, Slo mu jc teže kol m nogi m [im n j n ji d ei rje ni m od njega, N c sum 6 i Ni ¡c bil mm 11 r r< h s i -111 in.. | i i iV-i n-| n h|i,l- zovanju sveta; njegov naturalizem je vselej stremel tudi po skoroda literarni izpovedi in ne nazadnje je bilo. \ lijem izrazita teatralna prvina. .\; naključji'- d a sli tudi u 3 lipi n I ko vi im j lini ¡ti prijatelj i in znanci pripadali gl edal iškemu svetu, ihi sc jc kot prvi med našimi kiparji iisjiešno ukvarja! z gledališko scenografijo tu da je bil predvsem tudi sam celo v najbolj vsakdanjem Življenju izredno sli gr st iv m igralce. Zastor je padel mnogo prezgodaj* že po prvem dej-nuj II, a ve:idili' ne tako zgodaj, ds ne bi mogli pred tein odkriti človeka z žarko iskro in mnogimi protislovji \ sebi, E ji zdaj uidi vemo, zakaj je bi! videti starejši od svojih kolegov, Ljudje niso toliki) stari, kolikor imajo let. ampak kolikor ne iz trošenega življenj« je si> \ njih. Snvinšek jc bil pravi orjak, a til orjak se'je ihijjil in razdajal na vse strani. -'iiiMeithkit igralka lfajíla Potokarjeva kOt WJ, leta v starodavni rimski areni uredi Pulja Prvi jugoslovanski filmski festival, jo največ priznanj požela slovenska filmska komedija »Vesna . Poda ta film. ki ga je režimi češkoslovaški režiser Fmotišek Cap. je bil to častna izjema in ni nudil resnične podolje takratne domače Filmske politike in. produkcije. Domači film je namreč od prvih trenutkov svojega obstoja zajemal največ situ vi za umetniško izpovedovanje v minuli vojni, v moralni moči našega številčno majhnega naroda, ki se je uprl toliko močnejšemu okupatorju. Prikazati hoj naših ljudi za svoj ? p rosi or na soncu , za mir in Samostojnost, je bila nuja, ki so jo čutili tako scenaristi kot režiserji. Festival V Pulju jo pošlo! 7. Irli barometer vsega dobrega m uspešnega v naši kinematografiji. Letos slavi deseto obletnica otvoritve in jc dal priznanje več filmom s partizansko oziroma medvojno, revoluciona rito tematiko. Vendar smo do danes zabeležili it več uspelih poskusov, kako ujeli na filmski trak večje ali Celo velike socialne, politične in ideološke premike naših l judi. I cmutika našega filma se čedalje bolj pogumno širi in poglablja, ustvarjalcem pa odpira nove miselne, izrazne stilistične in estei.sko možnosti. Torla od vseli režiserjev, ki najbolj dosledno iščejo jugoslovanski filmski izraz in so tlo danes največ prispevali k tako imenovani in iskani »nacionalni kinematografiji — je brez dvoma režiser Veljko Hulujíé, Njegov prvi film »Vlak brez voznega retía t. je ueoralis ličen in prvi poskus, kako prikazati velike premike in spremembe naših ljudi, Tilni je prejel 1959. lela v Puljtl najvišje priznanje 'Zlato areno , Njegov zadnji film »Kozarac, ki ga je posnel luni, je preje! naj višja priznanja. I udi *¡i letošnji, deseti in jubilejni jugoslovanski filmski festival v Pulju so se filmski umetniki skrbno pripravi li: kljub temu, da jc bito od dvanajstih predvajanih filmov kar osem z vojno tematiko, je najvišje priznanje — Zlato Areno — prejel film režiserja Branka Bauerja ?dz oči v oči«. io je film o odprtem partijskem sestauku, uh katerem pride do človeških ovrediiolitcv ljudi in njihovih i lej ?iuj v določenem Iren ul k n. Filmsko delo jo trdno zasidrano v naši stvarnosti: prikazalo nam jo je v vsej svoji resničnosti, poštenosti iti pogumu. Drugo in tretjo nagrado sta dobila filma slbido-poljec Sloleta Jankoviča in film Igorja Pretita rja »Samorastniki«-. Prvi govori o tragediji ti ek c vasi, kjer so Nemci pobili med vojno vse tnoške prebivalec, drugi pa je narejen po noveli slovenskega pisatelja Lovra Kuharja-Prežihovega Vo-ranca »Faukrtska mati*. Lik pred začetkom julijskega festivala v Pulju j c naša kinematografija požela v tujini še dve veliki priznanji. Filmska epopeja Veljka Bulajica * Kozam« je na Tretjem meti narod nem festivalu v Moskvi prejela zlato medaljo iit bila proglašena za tretji najboljši film Foslivula. Na festivalu otroških Filmov v Benetkah pa jc bil nagrajen mladinski film Male Reljc »Nevarna pot« po scenariju slovenskega pisatelju Antona Ingoliča. Mojca ■ kvkcr TANJA MAVRIC Dvanajst let je Lega, kur s lih» posneli prvi slovenski mladinski lil ni. ki j y imel naslov ■'Kekec*. \ idiko manj let pa je od takrat, kar smo ta film nebuli predvajati v naših kinemalogm-lili. [5a če še naprej štejemo leta — listi h, v katerih hi püzabilj na (a film, sploli ni. Bil je preveč prisrčen, preprost, lak, da naa je lahko navdušil, dn nam je osla! v spominu. Prodali smo ga več držav in povsod je doživel bleščeč uspeh, kakršnega dolgo nato ni dosegel noben naš film. Otroci in odrasli, vsi so se še dolgo spominjali pogumnega in premetenega Kekca, njegovega prijatelja Rož leta, male Mojce in i inkare, pa še Kosobnnn in BedanCn in njegovih dogodivščin, ki bo jih spremljale v življenju Prijetno smo brli presenečeni, ko smo izvedeli. d a bo »Viba-film« nadaljeval s snemanjem tega nima. Zdaj film že snemajo. Mladi igralci, režiser, scenarist in še veliko ljudi jo bilo poleti zbranih 1 Gornji Trenti, Jcjpr so Film snemali, Tam smo j ib obiskali, da bi izvedeli kaj zanimivega ir. njihovega dela. kljub temu, da je imel režiser Jože Gale malo casa, jo rad prisedel k naši j Iliri in hit m jo stekel tale pogovor: Zakaj ste se pravzaprav odločili za ponovno snemanje filma s Kekec«? Ker jo ■ jimI prvi Film »Kekec«: lep uspeh, tako durmi kol na (njem, srno se odločili za podoben filrn o Kekcu, je pa tudi in žanr doma in v Svutu precej redek. Moram vas pa opozoriti, da (o ni verzija, ampak da je In nova zgodba po motivih Josipa Vnndola. Scenarij je napisal Ivan Ribičič in opisuje Kekčeve dogodi išči ne v hribih. In katere osebe nastopajo v teni filmu poleg Keke« ? Srečno, Kekec! NamestoKoeobrina inBedanea nastopa Pehta. Oll mlajših nastopa še Rožic, ki smo ga 'idoli že '■ prvem filmu, in Mojca, ki je ob neki bolezni izgubila vid ut ji zdaj Kekce od Pehte dobi zdravilo, tako da potoni Spregleda. 1’chlu igra Ruša Bojčeva iz Mestnega gledališča v Ljubljani. Berača, ki nasloni v začetku in nu koncu zgodbe in ji daje tudi nekak okvir, igra-Slane Sever, očeta Mojce in Roži e ta pooseblja Bert .Soller, mamo pn Marija Gurcicev« iz, celjskega gledališča, Naj večja težava jc bila seveda j. zasedbo najmlajših igralcev, io se pravi Kukca, Mojce in Rožleta. Pregledali aimi mnogo otrok, preden smo se dokončno odločili za (o zasedbo. Z izbranimi sem vsaj do zdaj zelo zadovoljen in mislim, da smo imeli srečno roko Mlade igralec Kekca, Rožic (a in Mojco smo nato tudi osebno spoznali, Kekce sc na m jr predstavil takole: Pisem se Velimir Gjurin in Sum star II let. Letos suni končal šesti razred. Ko sem izvedel, dn bodo snemali (a litin, sem se takoj prijavil na avdicijo in sein bil tudi sprejet. Snemanje nici ni iako težavno, samo dolgčas nam je tukaj liikral, kadar ne snemamo. J ji k ral si z Roži utoni in Mojco iznilslitiio kakšne igre. najraje pa igramo nogomet. Pišem se Blanka klor ju ne, nam je povedala Mojca. Kekec je moj drugi film. igrala sem že i' italijanskem lil mu Zakon vojne . Jaz pa šeni Martin Mele in sem Ljubljančan, sc [umi jr predstavil Rožic. Prav tako kol \tdi-iii i r sum k mirni šesti razred, I 11(1 i midva Sl' s Kekcem prej nisva poznala. Bili so rus prikupni tile naši najmlajši igralci. Rožle, ki igra prvič v filmu, Mojca, ki igra drugič in Kekec, ki igra že šestič. m Pbbbt9 aalh (V t' babi Litjte Kovačič Rokec se je prebudil zjutraj, ko ji- liilei v .sobi so tema. ^ se je bilo tiho. Vzdignil je glavo in ■l ii gl od h J un svoji beli pas tel ji n eku j črnega i?i dolgega, Bilo je tako kakor živalski rep, ’Joj, v'olk sodi 7. rti vi-n moje postelje, * se je prestrašil. Rep mn loži na moji postelji J < Iti zlezel je do zadnjega lasku na glavi poti odejo in poslušal. Poslušal je. ¿e volk diha ali renči v sobi. Mie tip bilo slišati, Pomolil je glavo iz poti odeje in hitro pogledal, če volk sr drži svoj črni rop na postelji, Jodti na njej je ležala samo naramnica. Rokčevih dolgih zelenih hlačk, ki jih je zvečer zložil na stolček zraven postelje, ni bilo nikjer. »Saj 1o jt- samo moja n uran m ic a.« se je začudil Rokt-e In ves st rali ga ji" min.il. Suj to ni noben volčji repic Takrat pa je opazil, kako gu i z teme sredi sobe gleda dvoje svetli h drobni li oči. J ii — joj J lani je volki« jc kriknil Rokec in se brž skril poti odejo. Pti lirbtti ga j d stresel mrož td sirnim iti srce tihi je utripalo tako glasno, kol bt imel ob njem ušesu. iKdaj bom umrl. zdaj bom n mrl, črni volk pride in me požre,« je ponavljal. Ko pa je opazil, da je v sobi poslalo že bolj svetlo, je počasi — potiho — previdno boječe pogledal izpod odeje in zagledal v kotit ob oknu nekaj t, i&okega, črnega in kosmatega na dolgih nogah. Sl a lo jt" čislo pri mi m. »Ohhh!« je zajecljal Roker tul groze in tirno smuknil pod odejo, iju je zdaj Strl črni volk, /daj bo skočil, ga pograbil z, zobmi zst spalno srajčko in ga odnesel ven v meglo, v mrzle gore iti tem ne gozdove. In od sira Im je Rokec zaspal til ko se je zbudil, je bilo v sobi že svetlo. Pogledal je okrog. In ni- kjer ni bilo — nič. U" steklena vaza je stala im mizi in se svetlikala kakor ogledalo, s Oh, samo lazn se je svetila v temi, c jc dejal Rokec, rja/, pa sem mislil, da so to volčje oči.« V kotu ob okli ti pu je stal namesto volku velik cvetličnjak im visokem stojalu. Rokec se je naglas zusrnejul, »Seveda, saj (o je stori babičin cvetličnjak. Saj nikjer ni bilo volku,« [n pogleda! je po sobi. Sonce je vzhajalo zn oknom in vedno bolj in bolj svetlo je postajalo zn zavesami. V semčni svetlobi je izginila tema in prikazale so se miza z vazo, stoli, omara in Cvetličnjak, takšni, kakršni so, Rokec jc vstal in uapisul na velik papir z velikimi črkami: V TEJ SOBI NIKOLI NI BILO IN NIKOM TUDI NE BO VOLK A — TO SEM PA NAPISAL ZATO, ČE BI ME BILO 5E KDAJ STRAH. In obesil je (a napis uu steno, da bi ga zmeraj videl in bral. 0' Ul jpfr’ && «ifo" L mi *e> Sef oefka. ■ t^sen jul ?i?■ & fc m Btč& a£ jvjjivoAs, ttustrinil Jvie Ciir/ju lit/untt rt 'L juga v jat ali prilelimo, im jesen vus zapustimo. Ko seslatikc mi imamo, klepetamo in čebljamo, ropotamo kakor norci, po poklicu srno pa ,., TOJOnt? NOVICE i/. SV E LISKE V aaieLk.ii avgusta je obisku] YHs teras naš Nobelov nagrajence, književnik Ivu And tič. Bil j c zelo lepo sprejet. Časopisi so o iihinku obširno poročali n 111' |. i ^ i 11 uidi -: I i k h :. Tudi mi smo ga videli. J llgo-slovani, ki živimo na Švedskem, smo ponosni na na ta ljudi, ki so se teko uveljavili v svetu, Po fevroviziji smo gledali Festival narodnih plenov i/. k up ra. Se [irt.-j pa sin o se navduševali uh tclcvizor-jih [tail z m Ligo slovenskega telovadca Cerarja. Videli smo uidi naše rokoborce in teniški' igralce ler folklorni ansambel Lado. Sliki med Jugoslovani V raznih tukajšnjih kraji]] HO vedno 1 osnuj si, Jugoslovani iz Vastorase smn sc združili s tistimi iz Kdpinga in odigrali prijateljsko nogometno 1ekmn proti Jugoslovanom i* Eskulstuue. kar je stike med n h mi le okrepilo, Zmagala je skupina iz Enliiilstutie. Kasneje pa smo se vsi Jugoslovani združili in odigrati prijateljsko nogometno tekmo proti h vi h is ki ekipi liil CoTnpany in jo uspešni) premagali 5 3 :0. (2:0). AI.PEItT ZUrPIM, ViitcMB ATLET] 17 SLOVENIJE SO NAS OBISKALI V FRANCIJI V Sni [uit mineš u -so na h julija obiskali atleti iiz Lj ubija ne in Maribora, in sicer rcprCicttLianei težke kategorije. Prvi nastop so imeli 20, juliju v Ervenesn, naslednji lian pa so nastopili v Sallanmineso. Nato so odpotovali v Turi/, kjer so bili gostje atletska zveze, iežktt kategorije iz I'nuncij c. Fredcn so gostje odpotovali v glavno metlo Francije, so si nu povabilo odbora Združenja Jugoslovanov v severni Franciji ogledali področje, kjer so ne v prvi svetovni vojni bili glavni boji. Še dum: S. pc Idil) so polja tam okrog vsa razrita od granat. Nad njimi pa se dviga visok dv osti d p ni h pom eni k v spomin 60 tisočim Kanadčanom, ki tam spe večno spanje, Tudi nekaj kilometrov dalje v bližini znane biižjc poti Marije I.oreiske, so ¡mlja ptov tako razumna od granat. Nad njimi jc mrtva tišina, polna 1 očkih spominov, ki niso obledela skozi dolga Ida. Saj na teh poljanah počivajo mrtvi' legije — isud ■i'Ž ti hoč vojakov zavezniško vojske s svojim poveljnikom. Tilni smo sc poslovili od teli žalostnih poljan, ki so na brale iz rojstne domovine napravilo globok vtis. Naslednji dan »mo ji krepko segli v roko in smo jim zaželeli prijetno bivanje v Franciji in srečen povratek (lomov v Jugoslavijo. jia ždinJejije Jiijftislcivunov v severni Franciji: JURIJ ARTIČ naši ljudje po svetu Pmtt prisrčno prt slaoemkio ptiXtlmalpiiu r?st‘ mlade Slooence po svetu M le at! in Cu-ritia Eti lito h ftnedske VINSKA TRGATEV TRADICIONALNA PRIREDITEV FARME SNPJ Izletniški park ali tako imenovana farma Slovenske oh rodne podporne jednol« j« znana daleč naokrog, tudi izven dežele. Ima obsežna otroška igrišča, balinišča, k j or naši možje vneto tekmujejo, lopo plesni) dvorano z« stare in mlade, pa seveda moderno kutiinjo, kjer naše žene ustvarjajo dobrote. l'arma je naše priljubljeno zbirališče v polenti il mesecih. Odpremo jo v tnaju. Prvo prireditev ima navadno ženski ud h ek farme, kaleremu nočeljujc nu-.ša pridna lojnica Murv Zaman. Zberemo se k sku-p-noinn kosilu. Naslednjo nedeljo je pa nrajilna oivn-rite V sezone. bkozi vse poletne mesece Sc nate na farmi vrste priredil ve naših društev — pikniki. Vsako leto pn sc zadnjo nedeljo v septembru -zaključi sezona z vi ris kn trgatvijo. Ob trgutvi je dvorana mi farmi vsa v zelenju iu cvetju, med katerim izorir sladko grozdje In sadje. 7e zgod h j popoldne se ml blizu j ji duJrč zberejo obiskovalci. Sodelujoči pa sc zJjc rento nu liri tičku nad parkom, oblečeni v naše lepe narodne noše, Od. turn krone skozi farme sprevod, ki ga vodi barmonikar Z dvema spremljevalcema. 'An nji™ stopata župan in županja, njima slede pevci — viničarji in viničarkr. V zadnjem delu skupine pa gredo strogi sodniki im liolienji, \ es Čus v sprevodu prepevamo pesmi, predvsem Stari' slovenske zdravico, pu drugo lepe narodne pesmi. \ dvorani se zberemo okrog velikega pogrinjku na lleh. ki sc ga pripravile brhke viničar-kc pevke z.lioru tZarje in Judrama. Na belem pnu vabijo potice, kranjske klobase in vëüfk kolač, ki ga jo spekla mali županja. Viničarji posedejo ntmp. pijejo sladko vmee in pojoč nazdravljajo Nato zapletala župan in županja prvi pl™, Seveda se naio Zavrte (udi ostali. 1 splesni rfizigrilJlOStE pa morajo bili (Kitice ji prav Imdni iu paziti nu in love. ki skušalo krasti v 1 v ¡nog radii <. Tatove, ki jih zalotijo, sodniki pri priči obsodijo in plačati (norajo kazen v korist farine. Pobudu ¿ji to prijetno vsakoletno zaključno prireditev im furjni SME J j c pred loti dala lak ra Inn tajnica Agncs Štefančič, Izvolrtc-v župana in županje je ¡soscbna čast. Prva je ilobila tu častni jia7.iv Ana ¡špic, /n »jo pa Hen¡krnimo va, Iti zdaj obe uživata tople jesenske dneve svojega. življenja v Floridi, Zupani pa so bili Frank Klemenčič, Joe Godec, narto Frank Česen, S temi je županova In tudi Mury Bož-iČ, ki je bril« n aro tri leta županja z dobro znj*nim društveni-kom Johnom Cehom. ., h ... „ , . filartf najre, CifPPFiuicT SLOVFNCI V MAR DEL PLATI SE POGOSTO SESTAJAMO RODNO (.¡RUDO prav 7. ¿animanjem prebiram, ker lili prinaša novice, ki me nemilim vlečejo v rojstno {loma vi no. Posebno sem vesel sliik, ki prikazu j ojo napredek nove Jugoslavije, Ko vašo revijo prečrtam, jo Hum drugim tukajšnjim Slovencem, na; jo vsi radi črtajo, fílovenoi v Mnr del Pla-ti sino zelo sJožni. Društva sicer ni n mino. a st' | iojro.11 d menjaj ji nit). Zbere so nas ¡hj slo pn tu el i več Siovetiecv na skupni večerji a[i kosilu. Takrat je res prijetna, Po domače se pogovorimo o v soju. nato pa prepevamo slovenske pesmi, da odmeva, na vse; strani. l:a .hp ms Harmoniko kdo zaigra, da lahko zaplešemo kakšen poskočno. Vse lepe -domače navade obnavljamo Ludí |>o dolgih lelilí življenja v tujtnri. saj naša srca vedno bolj in bolj hrepene jki domači ¿tHTliji. Vsako oetleijo pa poslu-samo slovensko uro }kj radiu rž Montuviilen v IT11-grayu, kjer je veliko Slovencev in imajo svoje društvo. Še to vam moram povedati; Slovenci v Mar del Plati imajo zelo iepe. prijazne domove, Vrl-ovi so potni razkošnega cvetja, ulice so lepe, čin le, morje je zeleno s številni mi plažami, ki se stalno polne luráalov iz vseh krajev. Seveda ima mesto tudi moderne predele 7. nebotičniki. SkiatkH, lepo je tukaj, vendar pa [umov! jam: naše misli so stalno v rloino- ' l[LL" J'l’u.- Ii'n- fc'oJrJn ix jV-Sf det Flñtc p inf Martin Kolišč s soprogo in sinom pred jjpojirn domom p Uiti' del Plati Tu Latinska Amerika ... -. . Danes Rosario de Santa Fe v Argentini V osrčju »vlažne pampe;, on ti itn j večjih žitnic sveta, se ru¿p restira pokrajina Sam m Fe z mr* timi Rosanam, ki je kukštiib »3(1 km oddaljeno od Buenos Airesa. V mestu že skoraj ml njegovega osnovanja dalje prebivajo Jugoslovani, zlasti Skivenci, ki so zvesto tih ra rti ii ljubezen do rodne grude in \ trm duhu vzgojili tudi svoje otrok e. Dne 8. oktobra tiJM j c n ih arijski občinski svet priredil »{lan Inozemskih priseljencev v Rosari-iu, Proslave 50 lit? udeležili tudi naši rojaki, Iti so se zu to Priliko- preoblekli v morim-rje in se pol j JI It na alegorično okrašeni ladj-i. Med njimi je bil tudi kapitan —■ najstarejši priseljenec, sedaj že pokojni g, Petar I longo vi č, po narodnosti Srb, ki je preživel v tem mestu 75 let,.. Spremljal gn je tamburaši! zbor »Zagreb-:, ki j c sestavljal njegova moštvo. Omenjeni tilvor je v Rosuriu zelo 'priljubljen in je zala |jtuv, 1I11 vsaj 1111 kratko opišemo njegovo delovanje. Zbor že 20 lot 1 UL Hlapa ira. koncertih in plesnih prireditvah, kjer -izvaja poleg klasične ¿n tiu-rtnlne glasbe tudi stare in nove jugoslovanske melodiji'. Njegova gostovatijn po pokraji-ni Santa Fe in nekajkrat tudi v Buenos Airesu so zadnje čase £0 jh>-sobno pridobila na ugledu 7 nastopi v koncertni dvorani j El Gírenlo*, po državnem rarliu in ]» sed m cm televizijskem 'kanalu, ki neposredno veže Rosario 7-Buenos Airesom. Odkar je bil zbor ustaruovljen, je njegov nesebični vodja in duša njegovega delovanja uoitcij Juan Piam-čič, doma iz 11 n-uška, pri kaijecem Huinjo -tudi vse Vaje. K njeJUU prihajajo poleg Jugoslovanov, /.lasti Še- Slovencev in njihovih otrok, Ladi Argentinci in ljudje drugih narodnosti, ki so prijatelji omenjenega ¿inoro. Muri njimi jn tudi tninkjijšnji konzul g. brmn-ko Rubela, k-i Šteje med starejše ijtfidjrni-c. Y tem kraju sta omembe vredna slogu in konstruktivno delo pripadnikov vseli jugoslovanskih iiei-rojlnosli. DjjLHogli 50 na primer, da je nekdanji slovenski 'klub I rigluvr, ki /.arudi ofjjektivuiii rjiziegov ni mogel delovati več -kot deset Lel, sedaj spet odprt pod -imenom Jugoslovanski center in da veliko prispeva k ugledu Jugoslovanov v tej naselbini ter k njihovi enotnosti, Okrog »Zagreba-; in »Centra* sc zbira vedno več argentinskih prijateljev, ki žele, skupaj z Jugoslovani in nj-ibn v im i otroki, spoznati staro jugoslovansko kulturo jn sc od nje ladi kuj naučiti. Pri vsem lem je zanimivo, da mosto Rosario de Santa Fe raku lepa industrijska prihodnost, kajti nahaja se blizu veli kili saiLtrLeda.skih j uk hi ron in reke Parane, ki je -neposredno povczjjua z morjem in p roko njega z drugimi celi nami, zlasti še z Evropo. J -tani 25-. decembra je -bil izvoljen nov upravni rxllíor a rgeu ti n skif-s] ov en s-ketgR društva »Zarja-Amanecer; {Calle Corond, Listu. ólGj- Villa Devoto, Buenos A i reí. Argén tina), v katerem z zadovoljstvom opažamo na vodilnih mislih poleg starejših izseljen- rev tudi mladino, med katere sta tudi dve lifierld nu-h l I l nijakov, Sedanji predsednik se j c letos v aprilu poročil z, Lily Grtrden, drugi taj.tiiik pa mesec prej f. Vero Mer mol j a. Purukj dveh vodilnih Slu n e v s eln-ni<-Hma istega dr uit s-a ju pmv razveseljivo in spodbudno tmli za prihodnost društva. M a ibinom aHoru so člani odobrili načrt v« I» doče delovanje društvu. Med drugim bo društvu jyrr^ pagiralo prodajo mik n» pln&£ * enajstimi slovenskimi 1 »esmriimi, I;i jilt je izbral dirigent Ciril K.ren, prodajo s ref k za m šk j omiko žrebanje iti gradmjo društvenega salona, itd. \ Hednnj i mlbnr «n III., i/Ydljr:u ii.idcdnji ciuni; predsednik Kralj Francisco, podpredsednik Kerševpn Rnhen, prvi tajnik Tavčar Guillermo, i trupi tajnik Pernarčič Carlos, taj-nrica Ličen Olga, prvi blagajnik F m [isii.H ki n Curl os, drugi blagu j n.ik Ščuka Ida. ekonom Sutuulil Emilio, odborniki: Rijavec Francisco, Strehar Rodolfo, Kijuder por. Roltini Vida, Pelham Leonardo, člani'revizijske komisije MouriČ Estanbdao, l.azar Antonijo, It ogel j Albi mi, zapisnikar; I >f I Riu Juan Carlo«. Tako prejinjim kakor tmli sedanjim članom upravnega odbora > Za rje* čestitamo m delo in aktivnost, novemu odboru pa želimo utrpeli a pri družbeni em »n kulturnem delu ter ildiinva u j u. meri J n go« lovu ni in Argentinci. Jugoslovani, ki živijo v tej pokrajini so vsi kvalificiram delavci in zato lahko uspešno tekmujejo tr drugimi i ill red ji (Mt ni mi skupnostim. /uradi ugledu. ki so si ga isr ¡borili na Si rojaki v Košari u, je bila ena njegovih ccsl v I'Jbl. letu imenovana po Jugoslaviji, kar je hi In vsem n n« t’ m iz«oljc-nr:eni v Argentini v veliko čast. Ob tej priliki jo obredu prisostvoval tudi jugoslovanski veleposlanik v Argon Lini g, Lazar Latinovi č. Jugoslovanska kolonija v tem kraju je res vzor dela in ljubezni do domače dežele šn zato s L nismo mngl-i kaj, dn ji ne bi posvetili teh nekaj vrstic. NASA DRUŠTVA V BUENOS AIRESU Umi: 3i. muren lotos so bile volitve novega odbora Slovenskega kulturnega lIrušiva »Ljudski oder — Kscecario popu late v Buenos Airesu. Omcinhe jo v rodilo, da si je prejšnji odbor prizadeval popn I nema urediti no v društveni orostor in da jc pri tem dosegel lepe uspehe. Novi odbor .ie žc izdelal načrt za društveno in kulturno dale v prihodnjem letu, 11 r i roti i I ho milijonsko žrebanje jcel dograditev prostorov, Prejšnji odbor je uspešno zaključil sv o j ll prizadevanja, da bi društvo imoJa stains pravne ose tie, pri Ecmer je imel v začetku precejšnje tezkočo, leni je društvo In «lulus končne le dobilo in jc «mlaj felrto slovenske društvo h statusom pravne osebe v Buenos Airesu. Odbor je bil izvoljen v naslednji sr«lavi; predsednik jck-Hi: Hector, podpredsednik Bilbau i.ui.H, prvi tajnik Blazina Armard.r», drugi tajnik Jamšek Elvira, prvi blagajnik Čemeli Jose. drugi blagajnik Mize lil Branko, odborniki: Mozetič Eduardo, Štoknr Ltodolto, škof Nestor, Soban Alberta, Mn k tie Esiauislao, Zadel Ignaci o. Grgič Silvano, Vodopivce Ju sr. Biščak Carlos, člani i revizijske komisije: K orna v ii Si Ivu n o, Zavratnik Leopolde», i V novem odboru so iako starejši, kakor tudi mlajši člani društva, Nasa revija želi novim odbornik tun obilo uspeha v njihovem prizadevanju za slož- na delo vseli članov in simpatizerjev društva v korist jagoslovHuske, slovenski: in argentinske kulture. Konec aprila je bil ulični k bor .Slovenskega društva zn vzajemno pomoč I.? Asociacidn eslovcna de socorrdH rn i j tu os v Vilki Devoid v M mu ms Airesu, Člani društva ho sprejeli leino po roči Ih» o društvenem in Finančnem poslovanju ter izvolili nov odbor. Volilna lista vVll« dnnii je bila enotna. Izvoljeni so bili: zn predsednika Batagelj Vicente, za podpredsedniku Lire n Branko, za prvega tujjjikn Femes Mario, za dru-Ptogu tajnika Jereb Rani, zn blagajnika Piččouc Enri-(jue, za namestnika blagajnika Komel Htmorinit, za odbornike Antonič Ricardo, Stok Luia, Ivančič Frančiški», Milič Oscar iu Mozetič Rodolfo. Zu člane revizijske komisije: Kavčič Orlando, Paulin Sij v estre in Živec Rodolfo, Lani je društvo Uspešne izvedlo žrebanje z.b vsoto milijon pesov za dograditev društvenih prostorov, v katerih bi «e lahko Se bolj aktivno udejstvovali Slovenci iz tega okraju Buenos Airesa./u nagrade so tll»1 učili več kol 'polovieo omenjene vsote. Zanimivo j n, da sta v novem odboru več kot dve tretjini tul ud iti Argentincev sto venskega rodu, ki žele sodelovati pri ustvarjanju načel vzajemne pomoči, ki jih vsehujp pravilnik društva iu kar je tudi smoter sožitja med Jugoslovani, ki žive v argentinski republiki, Prepričani smo, du lw> novi tal bor, v k n tereni je poloGea novih elanov, nadaljeval s predvideno graditvi jr», kakor ttuli delom j ta področju vzajemne pomoči ter družbenega iu kul f urnega udejstvovanja ter morda čelu presegel dosedanja uspehe- OBtSClTE NASE I.JlilJi Pošiljam napi ček za HODNO flM! DO od ti ovc naročnice .Urn, Marp Štritof iz Cuyohoga Tališ, Ohiu. S fo rojakinji] sem so spoznala preko časopisa GLAS NARODA. JVJe/tmirflJfl mi je. da bi rada nhnttpila naročnina za ta slovenski časopis r» Ameriki nr me povabila, da pridem k njej na obisk, dn bi malo po domače pokramljali. Pa sva se z možem neto nedeljo odločila. cin obiščeva rojakinjo Štritof, ki je vdova in ji ¡e dolgčas. Peljala sva se preti) Akroliu o mesto Cuyahvga kalit, približno 2t! milj daleč ud Barbertt»ta. ?.t! prvi pogled na prijamo hišo, na lepo urejen cvetoč vri, nam je dokazal, da in živi sltmenska zena, (lospu Štritof je pri PPOjih 74 Setih izredno žinahna. dobrega zdravja in opravlja sama Pia defa p Jtjšijn okoli nje. Rada čifa slovenske knjige in časopise. 7. el o rada bi obiskala rojstno domovino in končno mi jc obljubila, da tmjde takrat tta obi-dc, ko pojdem, tudi jaz.. Pogovarjati sim se o stari domovini pa setn ji cmeniiit še RODNO GRUDO. Povedala sem ji, koliko lepega čtiva prinaša, la revija, koliko lepih in zanimivih slik. In takoj mr je zaprosila, dir tudi zanju mišljeni iiaročninv. Drugič sem ji rresia peč izoodop RODNT. GRUDE iz prejšnjih let. da te bo Z branjem in gledanjem slik kratkočasila, dokler fie dobi letošnjih izvodov iz domovine. Težko je dobiti novega naročnika, a včasih Jc pride prilika, da lahko pripojiš publikaciji Izseljenske rnn fice. Ljmlje pač žive v najrazličnejših krajih. Treba jc iti do njih in pčujuJi kar precej daleč. Naj k pismu dtnlam Se grenko Piooico. dit nam ie mnogo prerano pobrala smrt našega rojatit sodri tka CJnčenfa Ztrrza. zeta poznane eluvjlce u Barberionu gospe dr gosporla John Jankoviča. j>n'ALojiji I fneeni jinrz je bil povsod zelo priljubljen in dober ¿JopeJ,’, JJ« smo ob njegovi smrti globoko užaloščen i. Jtnni T N O H J ir. Hiifl^er^išhi n> Z/>.J OBJAVITE CIMVEC ST LK IZ NASE LEPE JUGOSLAVIJE Najprej lep pozdrav i'jr tujine! Pitilíjanl deset mark sa SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 1964. pif PTrtfl' pit Su iiskovni sklad. Milj fut selim še mnogo uspehov jj pašem in da bi objüPtli P RODNI ČRU-1)1 cimvet $Uk is naše ¡epe Jugoslavije. Srce mí siahin hrepeni pu nojifnem JLjra;it, Černuti» sem zgodaj izgir- b/ía sfirrše. Zato pu pogost» obiščem njune grobove in jim prinesem roí. Obisk rodnega kraja je sa íiíts rtaj- !epse dililtteije. Juil{nu ii! Anta* KKAUHHtriClt i'j Saibucka p Scmčiji TUDI NA BURJO DOMA ]E LEP SPOMIN iVuiiepjs Jrnjf/it, ker ml niste u stavili RODNE GRUDE. Naročnino in pismo trum danes m}šri,inr?i po soprogu, ki je tako wreiVíj, dit !>n prebil nekaj mesecev ü naši Íjiíí>! domunini, Prebit jlJi bo med hribi, ki tto najlepši ila svetu, kjer lonce ntijlepxe sije in sapice najlepše pihljajo, pi/xebnn vipavska, Í ipnpske sí? cesto spominjam, ko je bila burjti, ki je otiračnta vo/.ooe. A tudi na burjo doma je ¡ep. svetal sptmttn. Lepe fHisdraae p.spm in nasvidenje drogo leto! Atar ir a LOKAR h Clvncluruifi n ZDA TUDJA ZEMLJA IMA SVOJE. NE POZNA J E J À DIl TVOJE Zeleo bih da se prel platini na RODNIJ G RIJ DU (aj list. kvjeg íiiíir tmšao kori ppjrcjc^ prijifífíjit II gradit Torottio. Lee godinunui sivim pait rothiog mje-sta. paît drage Ijepe Jugoslavije. domovine, u kojoj idlitt tiekud iiveo sretno f sutlonoljno, Pi íto nišam ïrtadj cjeiiiti. Tudfja sernljn ima .moje, )|( ¡tns.naje jade imijet, Srdaran pm.dran vama i domovini! Frani’ SOFAK iz Titrants n Capunüi RAD GLEDAM SI.1KE DOMAČE DEŽELE, KIJE NISEM VIDEL ŽE SKORAJ SIJ EU DESET LET Pošiljam vam dvanajst itolar/eo /n naročnino ROP-.VK GSl’DE sa lansko in letošnje leto, ?,a koledar 1964 jps dva dolarju sa tiskovni sklad. Hvalii m m za redno pošiljanje revije in koledarja. Oboje mi je selo všeč, še posebno rad pa gledam stike domače deiete, ki je nisem videt ie skoraj štirideset tel. Če bo n ne po sreči, pridem drugi! tein na obisk u rodni kraj. Želim mnogo Uspeha u vašem debí! Cirit STRBENK \i iudfbiar^s n CilïfliH PRISPEVKI ZA TISKOVNI SKLAD John SuSjiik 2l> dol. v letu i9*0L, kiir pomotoma ni tli lo objavil jemo, Jusuph SkuTi 1 t J r :■ 1.. Žolc 2 dni., Prunk Virant I do!.. Koncil a n 2 dol., George N h gode 5 doL, John Filipič i dol,. John Peternel 2 dol.. George Marolt 1 idol., Mihael Zupančič 1 dol., Krist Lokar 2 d n! ., Mary Potočnik I d n! Marija Špik I dol.. Jakob Cerar t dol,, Rudi Singer 2,5 do L, Rmc Kovač 2 dni.. Ema Janc I dol.. Antoll Troja r 2 dol., Lun: »z P read j 9.541 dol,, Ciril Štnboiik l k:in. dol-. Jožef Salamon 2 kun, dol., Jožo Mari in šok KŽ> lile fr.. Kramberger Anion 3 DM, Ludvik Vene 4 DM. I' runeojs t(l N F, |i>žr Marti n £ič IS NF. K ni sil Stokal 5 dol,. Tonis Smith 1 dol. EdvHrd Lenič- 25(1 din. Jean Lindič 250 din, Apolonija Žnidaršič^ 5UO din. Galli Ljudmila 2.5QD din, Fu-gunclj 2.000 (iin, Jože Irma]] 875 tiru, Angela DemSuk 500 din. Karel Papič IHil tlin, izseljenski vlai is: Francijo pokrajina Mosel le (nah rali rojaki: Sujevec, Pri- Vprašanja in odgovori K, Sj, Franciju J-eta 1958 .sem Šel v. ženo in hčerko na obisk v Francijo, Ker se nam je lu nudita ugodna priložnost za stanovanje, smo imlali v Franciji, Letos namera-vatno obiskati svojec v domovini in hi želel j pusLiti hčerkii pri njih, du lii oh i skoval a slmfnsko sni o. Ker imami} skupna potni list, me zanima, kdo bo hčerko h risal k is. potnega lisi p, preden se s ženo vrneva v Era not jo. Prosil bi Vas tudi za pojasnilo, če in kako bom lahko poiiljnl v Jugoslavijo denar za vzdrževanje otroka, ^ Jugofllíivijo tnhko potujete s škupuiin potnim I is, toni, \ j'ni!i pa st» líos te z istim polnim listom brez hčerke. Zaradi tega ne boste imeli na meji oE> povratku nikakih ovir. Menimo namreč,