(^JutPA^Ja ftiđa^l«.) 55. številka. V Trstu, v torek dne 8. maja 1894. Tečaj XIX. itbajn po trikrat nt teden v šestih izdan jih ob torkih, ćatrtklh tu ••tooOahK. /jutranje iid«nje iz-bajit oh ti. uri zjutraj, ?ečerno pa ob 7. uri *«(lor. - Obojno tadanje stane: in J«i1«ti m»a«n . f. —.«0, izven Avatrij« f. 1.40 za tri nwc. , , 2.80 , . 4 — m pol leta , . . b,- . , , 8.-M vm leto . . n 10.— . , Na aaračks brez (.rlltlent aaračnint ta ra Itailjt aiir. PoRamičre številke ae dubivajo t prodaj al nleab tobaka v Ifttu po a nvA., r Gorici po S nvč. Sobotno vetrno izdanja v Irttu S n«., • Gorici « mi. EDINOST OImUo slovenskega politldnetfa druitva Oglati »e račune po tarifu v petita; za nAlov z debelimi črkarai ae plafoje prostor, kolikor ohiega t.ar«.Inih »ralit. Pnplnna oamrtn re in javnezahrnle, dn-muti o„'Ikm itd. ne r k* imajo po ponudbi. V«i d"pi-i naj »e |,otiljajj nrodnittvu : ulica ('»norm* ft. 1 rt. V »ako |>im tudi o koreapoaden-ciji okrajnega glavarstva na Volotkem s ob-čine Podgrajako. Opažam le, da sem tudi se svojim govorom is decembra, v katerem sem navajal dejstva, resna in žaloatna, vršil svojo dolioost kot poslanec, in da nisem pričakoval, da se bode s itto tako postopalo, kakor se je. lili obrtov. ii §. 18. Odmerjajoč globe, katere je prisojati na podatavi §§. 16. in 17., ozirati se je vtelej na imovinske, pridobitne in dohodne razmere obsojenčeve. . V vsakem kazenskem razsodilu, a katerim se prisoja kaka globa, določiti je tudi kasen zapora, katera naj stopi na metto globe, ako bi se ta no dala iztirjati. Pri tem je sa vsak snesek globe od dveh do desetih goldinarjev prisoditi po en dan srpora, vendar ne smč trajna doba zapora prekoračiti najviše mčro šestih mesecev. §• 1». Določila §§. 880., 383., 384. in 38B. v občem kaienBkem sakonu, katere te tičejo ttavbnega mojstra, vporabljajo se smisloma tudi o zidarskih mojstrih, kamenarskih mojstrih, teaarskih mojstrih in vodnjaških mojstrih in pa o takih obrtnikih, kateri te poklica izvršujejo na podstavi pravic, ki so jih sadobili po dosedaj veljajočem sakonu; zatorej jih tudi more sodišče po tmitlu določil zgoraj imenovanih paragrafov prisiliti, da vzorno na pomoč kakega za vriitev dotične stavbe vpravičenoga obrtnika, a nadalje more tudi proglasiti o njih, da so izgubili pristoječo jim pravico. §. ao. Končna določila. V oatalem veljajo gledć stavbenih obrtov določila obrtnega redu. To velja gledd splošnih zahtev za opravljanjo kakega dopuščenega obrta. Po §, 44. zakona z dne 15. marca 1883. lota (Drž. sak. št. 39.) o izpremembi in dopolnitvi obrtnega rodd obrtnikom naložena dolžnost, da na svojih stalnih obrtovališčih rabijo primerno vnanje oznamenilo, razširja se glede obrtnikov, imenovanih v g. 1. tega zakona pod št. 1., 2. in 4. tako, da morajo ljudje, zakliče kuietom, vzemite, grabite, jaz ne maram niti troh;co tega krvološkega blaga, Jolena se naredi kot kamen, le oko ji plamti od jeze, — Gospa, reče Stepko, pravi gospodarji prihajajo, nopravim so je treba soliti, Petri-čevič naj vat in vaše sinovo pelje v Zagreb, ker je tudi Stobiea žo naša, V vasi vas čaka vos. Jelena vzravna glavo in reče mimo: — Gospa Uršula ! Razbojnica 1 Tega vam ne pozabim do groba. Povest o Dori ne laže. Zapomnite ai moje besedo: Zob za zob, kri za kri do zadnje kdpi 1 Prijemši aina za roko ostavi Jelena s upraviteljem grad, pod Čigar zidinami ao kmetje vritkaje delili bogastvo Tabijevo, in ko je bila ponižana gospa že daleč od Soseda, razlegali ao se še v noč klici: — Tahi naj pogine 1 IX. V Mokrica!) jo bilo danos kaj veselo. Gospod podban je slavil svoj rojstni dan v kolu rodbine in prijateljev, hrvatskih plemo-nitažov in velikašev. Bili so tu njega sin Stepko, velik veseljak, s svojo ženo, nežno ti tudi pri vsaki novi stsvbi, doaidavi ali pri-sidavi, katero izvršujejo, do dovršitve namestiti na kakem očitnem mesta tvoje ime ia oznamenilo avojega obrta. Preatopki se ka-snujejo po meri kazenskih določil obrtnega redu. §. 21. Ako ae kak kraj popričetku veljavnosti tega sskona proglaai sa isvsetega pe smislu §. 2., ne ruši se s tem obseg obrtnih pravic, veljavnih v dotičnem kraju ob času te uvrstitve. g. 22. Pravica po oblastvu potrjenih aateboih tehnikov (po oblastvu potrjenih civilnih inženirjev, arhitektov In inženirjev aa stavbo strojev) se ne ruii s tem sakonom. Koliko pak imenovani tehniki izvršujejo nsdtalne stavbe ali druge enake atavb« ao svojim obrtnim pomoinim osebjem, zavezani so določilom šestega in sedmega poglavja v obrtnem redu (Dri. sak. s dne 16. marea 1883. I., št. 39., in Dri. sak. s dne 8. msroa 1885. I., It. 32.). g. 23. Določila tega zakona se ae vperabljajo o delih stavbstva, katera selski (kmetiški) prebivalci izvršujejo kot postransko oprsvilo in brez obrtnega pomoinega osebja pri stavbah sa stanovanja in gospodarstvo, navadnih v dotičnem kraju, in pa pri napravi pripro* stih selskih vodovodov, ako sa dotično stavbo po veljajočem stavbnem redu ni treba nastavljati kakega stavbenega voditelja. Ako bi se dvojilo o tem, ali gre v posameznem slučaju sa tako ali pa aa obrtno vriitev, odločuje o tem politično deželno oblastvo v porasumu s deželnim odborom. §• 24. S pričetkom veljavnosti tega aakona preneha veljavnost cesarskega ukasa s dne 16' septembra 1883. I. (Drž. sak. Št. 147.) o sposobnosti sa nastop stavbnih obrtov in o obsegu pravice sa te obrte. g. 25. Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu miniatu sa notranje stvari, Mojemu pravotod-nomu ministru, Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu ministru sa bogočattje in nauk. V Lichleneggu, dne 26. deoembra 1893. Frane Jolaf t. r. Windisch-Graets s. r. Bacquehem t. r. Schtinborn s. r. ~Wurmbrand 1. r. Madey*ki a. r. (Dalje prih.) črnooko Marto, drugi tin Baltazar, bolj slaboten in Šibek, in pa druga njega Žena Dora Mrnjavičeva, Tudi go«pa Heaingova je prišla s Sosedgrada, kjer je bivala sams, dočim ao nje neomiižene hčere, leps Zofija, Anastasija in Kata zbok večje varnosti ob tem burnem času živele pri gospodu Stepku Oregorijanoi v Mokricah. Ali bilo je tudi nekaj daljnih gostov ; celo iz Zagorja ste prišli k zabavi Martini sestri, ohola in oiabna Anka s ao. prugom Mihajlom Konjskim iz Konjščine, in boguta Kunigunda ter nje mož Msto Kerečenj is Turnišča. Mimo teh tudi nekaj tuje gospode, brata Mihajl in Luka Sokel iz Ormoža, Gašo Druškovič in Frančišek Mrnjavič, podžupana slavne zagrebške županije, Mijo Vur-novič, rosen Turopoljec, junaški plemenita! Tomo Milič, župnik Miha od Svete Nedelje, pater Didak, gvardijan samoborskih frančiškanov in še več poavetne in duhovne gospode — ali sa čudo sami Hrvatje. Pater Didak sedeč pri obedu tik gospoda Konjskega, te je temu zelo čudil. (Dalje prih.) Politiške vesti. Državni zbor. (Poslanska abornica). Mi-nolo soboto »sprejela je zbornic« vladni načrt o olajšavah, katere te dovole na kolkih in pristojbinah za posojilo 35 milijonov me* ata Dunajskega. Mesto je zahtevalo tudi, da s« obresti od tega posojila oproste od pri* hodninskega in vsacega druioga davka, kateri utegne nastopiti namesto teg« davka. Te ielje pa vladni zastopnik ni vzel v po-štev, ker vlada ni hotela z Dunajem drugače postopati, kakor je postopala do sedaj s dragimi mesti v zadevi posojil, in ker ni hotele prejudicirati novi preosnovi davkov. — T nadaljevanju razprave o proračunu finančnega ministerstva naglašal je posl. Oessmann, da je Časnikarski kolek največja krivici. Ako ie nočejo odpraviti časnikarskega kolke, pa naj bi se isti vsaj (po vzgledu preji noga pruskega zakona) zaračunoval po velikosti lista. Vrhunec krivice pa je to, da so vladi prijazni listi na ta ali oni način oproščeni tega davka. Nezaslišano je n. pr., da „Prager Abendblatt", ki izhaja v 50.000 izvodih, ne plačuje ni koleka ni pristojbine aa dostavljanje v hilo. Slednjič je priporočal govornik* da naj se odpravi kolek sa račune. Poslanec grof Pininaki se je spominjal neke resolucije, vsprejete v proračunskem odseku in aahtevajoie, da se zmanjšajo pristojbine pri prepisovanja lastninske pravice na kmečka posestva. Govornik Šeli, da se tej resoluciji ugodi s kakim postavnim določilom. Vsaj je v interesu države, da kmetije ne pridejo v roke špekulantov ter da kmetje ne propadejo v proletarce in teftake. Tudi zakone o pri« stojbinah sploh bi trebalo preosnovati, kajti isti so telo nejasni in polni protislovij. Tu se lahko skaže koalicija s koristnimi reformami na polju davčne in pristojbinsko postavo-daje. — Poal. H a u c k predlaga, da naj se časnikarski kolek brile ii proračuna. Poročevalec Onievon ogovarja, da je vlada po zakonu obvezana pobirati časnikarski kolek. Zbornica je pritrdila menenjn poročevalca. — Posl dr, Boier je sopet — v trideseto — drastično slikal, kako pogubna je loterija za blagostanje ljudstva; Madama loterija požira njive, travnike, poslopja, douar in čast. Od let 1819 do 1886 je potrla 1300 trilijonov goldinarjev. Govornik je navel več slučajev, ko so ljudje ssbreli v nesrečo valed igre v loteriji, poživljajoč koalicijsko vlado, da odpravi igro v mali .loteriji, katera sasramuje načela ljudske mor&le, narodnega gospodarstva in krščanstva. Na to ao se vsprejeli naslovi „Loterija", .Mitnice" in „Državna tiskarna", a čemur je bila savršena razprava o proračunu finančnega ministerstva, V parlamentarnih krogih se govori, da se levica nadeja dovršiti raspravo o proračunu v treh sejah. Putem bode zbornica razpravljala o trgovinskih pogodbah in proti konca meseca se sklene sasedanje. Preosnova tiskovnega zakona. Prod-včorajnjem se je posvetoval poljski klub poslanske zbornice o preosnovi tiskovnega sa* kona. Raspravljali so o zakoniku, o aaple-lijevanju listov, o zaplembah, koje bi bilo omejiti, ako ni dovoljnih vsrokov sa odreditev istih in slednjič o dolžnosti polaganja kavcije in o načinu, Itako bi se dala odpraviti. Poljski klub je baje naklonjen temu načrtu. Deželni predsednik bukovinski, barun K r a u a s, uložil je dnč 6. t. m. pri mi-nisterstvu prošnjo sa svoje vpokojenje. Mladoče&ki klub skliče baje obči shod takoj po sklepu zasedanja poslansku zbornice, ker so se v klubu pojavilo raalike v inenenju o rasnih vprašanjih. Cerkveno-politifika zak. preosnova lia Ogrskem. Du6 6. t. m. zboroval je v Budimpešti liberalni klub državnozborBkih poslancev in razpravljal o cerkveno-politiški zak. preosnovi. Seje vdeležili so se maloue vsi ministri. — Včeraj prišla je ta preosnova pred zbornico magaatov. Že v nedeljo prišlo je v Budimpešto več dostojanstvenikov kralj, dvora, kateri ao zajedno Članuvi zbornicu magnatov, da odločijo s svojimi glasovi o usudi iitBiečnega tega zakona. No, vlada jo svoje zmage popolnoma gotova, kajti nadeja se, da vsprejmo to preosnovo tudi zbornica magna-tov, kukor jo je bila vsprejela poslanska zbornica. — Ko pišemo te vrstice, nismo še dobili brzojavnega poročila o izidu to volova/no sojo; izid glasovanja objavimo takoj, ko ga doznamo. Zadnje vesti pravijo, da magnetska zbornica sprejme vladne predloge s 9 glasovi veČine. (Glej „najnovejše vesti). Različne vesti. visoki gostje v Opatiji. Nt še itginol spomin na bivanje nemške cesarske rodbine v Opatiji in 2o se javlja, da pride ie tekom maja meseca v to prijazno domačo pomorsko kapelj Nj. ces. in kr. Vis. nadvojvodinja cesaričina-udova Štefanija. Po teh visokih gostih za-slula je hrvatska Opatija kot pomorsko zdra-višče še po vsem svetu. To nas iskreno veseli ie zaradi tega, da sposnajo vsled teb obiskov najvišji krogi, da bira na tej semlji slovansk narod. lm«IN»van|a. Trgovinski minister imenoval je inženirja Roberta Carrer-ja stavbinskim vodjem sa tehniške posle pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. Poštnim asistentom imenovan je veibenik- stražmeiter Adolf Kreiael. Pratnja do e. kr. deiolnoga lodliča v Trotu. Is spodnje okolice se nam piše: Pred nekoliko meseci ie odpovedal se je svoji službi sodni poverjenik sa Barkovlje in Greto. Odstopivši od službe priporočal je sajedno svojim naslednikom poznano osebo, ki rasume stvar in je ubče spoštovana t domačih krogih. Vodstvo o. kr. civilne mestne proture zaprosilo je mestni magistrat sa informacije o dotičniku. To priliko vporabil je mestni magistrat, da priporoči nekega drugega človeka : krčmarja, ki nima niti pojma o stvari in kateri menda ni nobenega jesika toliko smo žen, da bi mogel pravilno sestaviti kak spis. Dotičnik pa je strasten nasprotnik slovenskih okoličanov, kar je pokaial tudi ob zndnj:h volitvah, sbok Česar bi bilo nessdo-voljno vse ljudstvo, ako bi se dotičnik imenoval sodnim poverjenikom. Isto osebo, katero je priporočal odstopivši poverjenik, priporočali so tudi nekateri naši poslanci; s druge strani se je pa priporočalo, naj se skoro imenuje novi poverjenik, kajti tekom ssdnjih mesecev je saostalo mnogo sapuščiuskih spisov. Vodstvo c. kr. mestne pretnre pa se menda ni osiralo na vsa ta priporočila, kajti še danes ni imenovan novi poverjenik. To satesanje bi utegnilo imeti jako neugodne posledioe. Pri tem ne moremo samolčati, da bi bilo pač umestnejie obrniti se radi informacij do polioije nego do magistrata, kajti jeden del Barkovljanske župnije je podrejen magistratu, drugi pa polieijii in aaj sta imela Greta io Barkovlje vedno ukupnega poverjenika, o čemer priča tadi napis na dotiČnem pečatu. Nadejamo se tudi, da ostanejo napori nekega cikorijafia, kateri bi hotel, da se v tem pogleda loti Greta od Barkovelj, bresvspešni. Ker je torej ieleti hitroga imenovanja novega poverjenika is sapuičinskih obsirov, obračamo se do o. kr. deželnega sodišča, da bi isto blagoisvolilo uplivati, da se ta stvar hitro reii — seveda po želji domačega ljudstva. Trlaiki „Mattlno" jo hotel sopet pokazati svoja pristnoitalijanska čutila. Istaknil je namreč one pravnike, ki so dovršili svoje pravne šole na vseučiliićih v Italiji ter so nameščeni kot pisarji v pisarnah triaških odvetnikov. Ti ubožčeki so prisiljeni učiti se snova pravništvu, kakor je sahtevajo avstrijska vseučilišča ter napraviti zopet skušnje. To se sdi poluuradnemu listu nekaka kvivioa ter spodbuja tržaiko odvetniško sbornioo, da se zavzame za te „nesrečneže" ter doseže pri vladi, da pripozna Študije, dovršene v Italiji, kot veljavne. No, o tem se nočemo prepirati danes, menimo pa, da ni bil ravno pola-uradni .Martino" poklican zavzemati se za te pravnike, kajti vsaj to bi mu moralo biti znano, da obstojiti za laike pravnike v Avstriji dve pravoznanski stolici na vseučiliščih v Gradcu in Inomostu. Izšolanim Lahom je toraj dana priložnost, da morejo po dovrienih gimnazijskih naukih obiskovati imenovani višji Šoli. Tega pa velelaška mladina iz mestnega gimnazija v Trstu le noče storiti, temveč rajše zahaja dalje študirat v Italijo, ker ve, da tam profesorji niso tako strogi kakor v Avstriji. Doktorat je tam kaj dosti lažje doseči. Ako bi se izpiti, položeni v Italiji, jeli priposnavali veljavnim, vrela bi italijanska mladina kar trumoma tja ter so vzgajala v lenobi, polovičarstvu in r znanem ve-lolaškem duhu, katerega je Trst itak ie preuapoljen. Irrudenta še zmirom rije, a listi alla „Mattinn" jo še podpirajo. MotreftaoH v Laoikl Jami. V nedeljo šele pričela so energična dela v rešitev nesrečnih 7 preiskovalcev, saježenih v Lueški jami pri Semrischu. Vodo, vlivajočo se v jamo so sajesili in odpeljali v druge struge, v soboto po noči pa so pričeli a dinamitom is-streljavati rov, po katerem se nadejajo re* šilei priti do jame ; to je sadnje sredstvo, a sajedno silo nevarno, ker bi utegnilo ras stre* Ijeno skalovje ubiti v jami saprte. Neumorno dela na rešitvi okolo 500 oseb, med katerimi je jedaa četa pijonirjev, katare je odredilo vojno ministerstvo navlašč v Pegau, da pomagajo rošilcem. Nadvojvoda Karol Ljudevit, kakor tudi ministra trgovine in vojske uka-sali so namestništvu v Gradcu, da se jim brsojavnim potom poroča o napredovanja dels. No, danes je malo nadeje, da ao nesrečni preiskovalci še šivi; pomisliti je treba, da so v jami ie od sobote, 28. aprila, a živeža imeli so le sa tri dni! Ako se niso utopili, ali zadušili, poginili so menda od gladu. Prebivalstvo v Gradcu je jako rasburjeno proti oblastim saradi sakašnjenih In pomanjkljivih naredeb v rešitev nesrečne sedmorioe. — V nedeljo objavila so ae imena iitib; uosrečneži so: 43letni Josip Faeching, uradnik Graške plinarne; 91letni remenar Iv. Osvald; 20letni remenar Folesmann, 29tetni knjigar Kura in lOletni realeo Hajd. Zaiačon olopar. V soboto'prijel je polio, ofic. gosp. Tis nekega tajca, kateri se mu je videl jako sumljiv, ker je sipal denar s obema rokama, iivel razkošno, se sabaval s lahko-mišljenimi ženskami, a sploh ni isgledal kakor pravi bogatal. No, kakor g. Tis ie ume postopati s takimi tiftki, posrečilo se ma je tadi v tem slučaju, da ae mu je nesnaneo odkritosrčno ispovedal. Isti ae sove Simon Kus, je 30 let star, rodom Is Velikovikega okraja na Koroikem in poneveril je 800 gld. iupniku v Lokvi. Vrhu tega išče ga Koroiko deželno sodiiče saradi rasnih tatvin in sle-parstvs. Pri sleparja našli so rasne vrednostne predmete in 60 gld. v denarju. Isročili so ga tukajšnjomu sodišču, pred katerim se bode moral ssgovsrjati tudi saradi tega, ker seje prijavil policiji pod slaganim imenom. Polloljlko. O polunoči na včeraj vosil je isvožčrk it. 113 gospoda Emila Tenoeta, stanujočega v Rooolu hšt. 427 na dom. Ko pride vos ua trg Barriera, naleti nanj vesela družba kakih 12 oseb, ismed katere je skočil ribar Josip Novak, stanujod v ulici Pon-dare« hšt. 2 v šali ua vos. Gosp. Tenoo pa ni razumel te šalo, ampak ustrelil je dvakrat is revolverja na njemu neposnanega človoka, a na vso srečo ga ni sadel. Gosp. Tenco je ukasal na to voaniku ustaviti pred polic, strainioo v ulici Sette Fontane, kjer so napisali sapisnik o tem dogodku in sa-plenili revolver. Kmalu aatem pa je priila omenjena vesela dražba v isto strainioo, pritožit se o g. Tanoetu. Neprevidnega Novaka so ssprli in i njim ie njegovega prijatelja, 42letnega Angela Odorico is Vivara, ker se je upiral arestovanju Novaka. Posneje pa so ispustili oba is lapora, a prijavili so vso stvar sodiiču. — I8letnega pekarskega pomočnika Josipa Budo is Tomaševioe, službujočega pri peku Suku na trgu Btasione hit. 3 so saprli, ker se je spri v gostilni pri „veteranu" na Belvederju hšt. 35 s natakarioo Marijo Fonda in ji trešdil kosareo v glavo. Natakarica je le lahko ranjena. Kolodar. Danes (8.): Prikasin Mihaela, arhangelja. — Jutri (9.): Gregor Nao., šk. oerk. uC. — Mlaj. — Solnoe iside ob 4. uri 45 min., zatoni ob 7. uri 8 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri sjutraj 13 atop., ob 2 pop. 15 stop. Lotorljoko itovilko, isirebane 5. t. m. Dunaj 78, 88, 89, 87, 75. Gradec 46, 61, 51, 74, 30. Temešvar 16, 1, 10, 59, 79. Najnovejše vesti. Dunaj 7. Poljski klub sklenil je po 5 urni živahni razpravi, da bode glasoval sa valutno predloge. Dunaj 7. Združena nemika levica sklenila je danes, da bode glasovala sa valutni sakon. Opatija 7. Nemški cesar Viljelm je podaril ta ubožce v Opatiji 1000 gld., katero svoto je doposlal višji dvorni maršal pl. Lyn-ker tržaškemu namostuiku. Budimpešta 8, Klerikalci vedejo se jako smagunosno s osirom na glasovanje v mag-natski zbornici o civilnem zakonu. Nekijkle- rikalni list trdi, da bode 150 magnatov adr-žema glasovalo proti civilnifp jruki. med tem, ko vlada raspolaga samo s 120 glasovi. Vladni krogi p« se nadejajo gotove smage. — Razprava trajala bode kake 2 dni; po takem so bode vriilo glasovanje v sredo. Po vseh katoliških cerkvah ae vrše molitve, da se odvrnn nevarnost, preteča po civilni poroki. Pegau 7. Nekemu potapljavcu posrečilo se je prodreti v jamo, kjer jo bila zaježena sedmorica preiskovalcev. Vso noč izstreljevali so pijonirji rov. Ljudstvu, čakajočemu pred jamo objavilo se je, da so preiskovalci ie i i v i in da ni već dvomiti o njih reiitvi. — Druge vesti trdijo, da sta dva mrtvs. Bollgrad 7. Kasaoijsko sodišče rasve-1 j a v i I o je kraljev ukas, s katerim je proglasil svoje stariše članoma kraljevske hiie. Ta ukrep napravil je senzacionalen utis na vs« kroge. Trgovinski bnojstvl. Bndiapsita. Pšenica sa spomlad 7 II-Ms. sa jesen 7 88-7-3» Korusa sa juli-avgust 411 do 6-12 Oves sa jesen 5-91—5 98. Pinniea nova od 77 kil. f. 7-10—715, od 78 kil. t 7 »0-7-25, od 79 kil. f. 7 30-7 85. od «0 kil. f. 7 85-7-46, od 81 Hi. for. 7 «-7-50. BI 5-50 - 5-66, TeAmon «-56—9 - j proso 9-90—1-30. Mlačna ponudb« plenic«, mlini r«s«rviraai. Prodalo s« je 15.000 nt. «t. 5 ni. cenej«. Vr«m«: lepo. Praga. Nerafinirani sladkor: nsspraaMajsn. Za maj 16-55. Kova roba september 15-05. Budimpešta. Špirit, 16.85-'6*65 lavre. Kava Santo* good averago ss maj 101-60, ta septembar 97'-, mirno. Hamburg. Santo« good averaga za maj 68 — september 78-16, december 72-95, premenljivo. Dunajska bon Dršavni dolg v papirju . . „ v srebru Avstrijska renta v slatu a .v kronah Kreditna akcije . . . . London 10 Lat. . . . . Napoleoni ...... 100 mark ...... 100 itolj. Ur..... T. maja predvleri pred včeraj danes 98-56 98-40 12020 9790 851-75 124.90 9-98 «•17'/, 44-50 MM 98-4"» 120-20 17 95 85610 11419 998 61-177, 44 70 Gostilna „AlVAntico Moro** ulica Solilario 12, (po domači pri tPrvaikoveUa), prodaja črna in bela vina prve vrite iz prvalkih in dornbcrlkih vinogradov, in tieer: domače trn• po 39, belo po 30, modra franJeinja po 40 in črno kratko po 40 ni. liter. Izvrstna kuhinja. — Drtei te geti*: m Rojak k rojakupriporoča h podpieani za obil Obitk. Anton Vodopivee, gottUnUar. 81« v no občinstvo oposarjam na mojo novonrsjeno peku>y« v ulici Ohega It 4, v kateri s« dobiva sleherni dan svele pecivo vsake vrati. Ob jednam namenjam, da sprejemam naročbe na isvrstns KOLAČE za birmance~^| Priporočam se vsem botrom In botram s mesta In delele sa obilen obisk. Eđvard Lampo. is Zagrebške delniške pivovarne in tovarne slada priporoča in sprejeaslje naročila toliko v sodih kolikor v steklenicah. Glavni aaatop la skladišče ULICA DEfiLI ARTISTI *«. 8. Topivoj« izvrotno kokovoitl In po niskih cenah „Tržaška Hranilnica,, (Časna di Risparmio Triestina) Sprejet ulje denarne uloge v bankovcih od 50 ni. do veacega ineska vsak dan v tednu rasun prainikov, in to od 9—12. ur« opoludne. Ob nedeljah pa od 10 -12. ure opoludne. Obresti na knjišioe...........8•/, Plačuje vsak dan od 9—12. ura opoludn«. Znusko do 100 gld. preoej, preko 100 do 1001 mora so odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gld pa 5 dni. Eskomptuje menjice domicilirane na tržaškem trgu po.......87,% PoBujufe na dri. papirje avstro-ogsraka do 1000 gld po........4*/. Vitje zneske od 1000 do 5U00 gld po 6•/,'/, Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru- 2—24 Trst, dne &. maja 1894. Riunione Adriatica di Sicurtš 24-2 v Tratu. Zavaruj« proti polarom, provoiu po auhem rekah in na morju, proti toči, na Šivei^j« v vaih kombinacijah. Glavnica In reserva društva dne 31. decesikra 1892 Glavnica druitva gld. 4,000.000-- Premijna reserva zavarovanja na življenj« , 18,826 846 98 Premijna reserva zavarovanja proti ognu , 1,682.248-92 Premijna reserva zavarovala blaga pri prevažanju „ 49.465.07 Reserva na razpolaganje „ 500.000*— Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 888.822*42 Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (B) „ 243.381-83 Rczorva Bpeoijalnih dobičkov zavarovanja nn življenje 9 6OO.0OO' — Občna reserva dobičkov , 1,187.164-86 Urad ravnateljstva: Via Taldlrlvo, bs*. * (v lastnej hiii.) Lastnik politično društvo aEdino8ts — Isdavatelj io odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Doleno v Trstu.