458
A. A.
SPREHOD
PO JUGOSLOVANSKIH
IN TUJIH REVIJAH
Dve številki beograjske Književnosti sta prispeli na naše uredništvo, od tega ena dvojna; tako začenjamo sprehod z njima. Dvojna je prva letošnja številka, ki ob koncu prinaša izbor 17 pesmi Edvarda Kocbeka, kot jih je prevedel Franci Zagoričnik. Temu spominskemu izboru pa se pridružuje še prispevek Denisa Poniža Lirski in epski zapiski o Kocbekovem Pentagramu. To je o poeziji, ki je nastala z začetki slovenskega partizanstva in se dokončno oblikovala v petdesetih letih. Četrto nadaljevanje Pokolenj 2ivojina Pavloviča ima naslov Črni pajek, Mirjana Deletič pa piše o magičnem in okultnem v teoretičnih delih in pesništvu Williama Butlerja Yeatsa.
Celotna tretja številka Književnosti je posvečena spominu Miroslava Krleža. Ponatisnjen je zapis Marka Ristica Fuga Krležiana, objavljen v Republiki za Krleževo šestdesetletnico. Urednik Književnosti Vuk Krnjevič objavlja prispevek H Krleževi poetiki, Ivan Očak pa piše o predvojnih srečanjih Tita in Krleža. Objavljeni pa so tudi Krleževi polemični eseji z naslovom Dialektični antibarbarus.
Most, »jugoslovanski časopis za vprašanja hrvaške književnosti«, namenjen bralstvu zunaj Jugoslavije, prinaša med drugim v kitajščino prevedeno pripoved Ranka Marinkoviča Roke. Pesem Vesne Parunove Ti, ki imaš nedolžne roke je ob izvirniku objavljena tudi v novogrščini. Časopis med drugim prinaša razpravo Branimira Bošnjaka v francoščini Študije o sodobni hrvaški poeziji- Razprava je zastavljena primerjalno in v njej se pojavlja tudi vrsta imen slovenskih književnikov in književnih raziskovalcev: Paternu, Cesar, Kermauner, Vidmar, Javoršek, Podbevšek, Anton Vodnik, Kosovel, Vodušek, Menart, Taufer, Strniša, Zaje,
Šalamun, Plamen, Franci in Ifigenija Zagoričnik, Knejeva, Ivo Svetina in Denis Poniž.
Skopski Razgledi so priromali šele z decembrsko številko. Miroslav A. Mušič v njej piše o Konceptu brez sprememb, to je o mednarodnem grafičnem bienalu, ki je bil lansko poletje v ljubljanski Moderni galeriji. V svojem poročilu se ustavlja pri fotografiji in tisku, ki sta bili prevladujoči tehniki, opaža razmah likovne grafične ustvarjalnosti v neuvrščenih deželah in med pomembnejšimi jugoslovanskimi dosežki omenja tudi dela nekaterih slovenskih likovnikov. Maraževe, Bolj-ka, Apollonia, Ciuha in Zorana Mu-šiča. Nada Petkovska objavlja Gledališki pregled, v katerem se ustavlja tudi ob gostovanju Slovenskega narodnega gledališča Maribor v Skopju s Še-ligovo Svatbo. Ocenjevalkina kritika tega nastopa je ugodna, »ansambel. .. je pripravil zares močno opazno predstavo.« Med literarnimi prispevki naj omenimo krajšo pripoved Srba Ivanov-skega Spodaj pod mostom pa se peni reka ter po dve pesmi Petra Nanev-skega in Doste Dimovske.
Deseta, to je decembrska številka časopisa Sovremenost (Skopje) prinaša uvodoma štiri pesmi Blaža Koneskega. Pet pesmi objavlja Risto Dž. Jačev. Profesorjevo potovanje je naslov črtice, ki jo je napisal Sofe Šterjoski in jo poslal na natečaj Sovremenosti. Časopis namreč postopoma objavlja najbolj uspela dela s tega natečaja. Zagrebška učenka Žaklina Bat pa je poslala uredništvu Sovremenosti pesem Povej mi, mati, napisano ob smrti predsednika Tita. Časopis jo objavlja skupaj s spremnim pismom. Zaporniška pesem je naslov eseja Vančeta Tušev-skega, ki ga je napisal ob štiridesetlet-nici socialistične revolucije. Dve pesmi o Titu je napisala Dušanka Petrovska. Med drugim je objavljena tudi enajsta slika drame Car Samuel, ki jo je napisala Nada Zekmanova.
459
Decembrski Letopis Matice srpske objavlja med drugim tudi pregled gledališkega dogajanja. Slobodan Sv. Mi-letič piše v rubriki Gledališki letopis o Izročilu in sodobnosti domače drame na festivalih. V poglavju o Sterijevem pozorju ali lažnem pravdanju omenja tudi Cankarjeve Hlapce v režiji in priredbi Dušana Jovanoviča, Jovanovi-čeve Karamazove v režiji Zvoneta Šedl-bauerja in Kiševo Mašo v a-molu v režiji Ljubiša Rističa. Miletič se z naklonjenostjo dotika teh predstav, zlasti Karamazovih, ki so »spolnili najbolj radovedna pričakovanja.« Pregled skuša potegniti nekatere stične točke med Pozorjem in Bitefom ter obravnava dve uprizoritvi Dunda Maroja na dveh festivalih. Letopis Matice srpske objavlja tudi daljšo pesem Judite Šalgovc Delovni dan. Med likovnimi prispevki je natisnjena reprodukcija grafike Klav-dija Tuta Kraška vertikala, izdelana lani.
Dvojna številka sarajevskega Izraza (1—2) objavlja v razdelku Preučevanja razmišljanje Slavka Leova Pripovedke in pripovedni zapisi Momčila Nastasije-viča. Najprej se ukvarja z zbirko Iz temnega vilajeta, potem pa obravnava pripovedne in pripovedno poetične zapise iz zbirke Kronika mojega mesteca ter sklene z mislijo, da je Nastasijevič v svojih najboljših pripovedih in pripovednih zapisih v najširšem smislu pesnik globokih duševnih dogajanj. V razdelku Literarna zgodovina piše Dragomir Ga-jevič o Književni kritiki o Tinu Ujeviču (1930—1941). Od Ujevičevega ustvarjalnega vzpona zasleduje nova odkritja in negotovosti kritike ter posebej obravnava poezijo Tina Ujeviča med leti 1930 in 1941. Zatem prikaže Uje-vičevo književno delo v kritiki med vojno. Posebej se ustavlja ob posameznih delih Tina Ujeviča, kakor jih je videla kritika. Navaja Zločine mlad-doletnih kot podvrsto moderne, Dva velika bogomila, Avto na korzu, Žalostni zvonec, pripovedna dela z naslo-
Sprehod po Jugoslovanskih in tujih revijah
vom Ljudje za vrati krčme in Skalpel kaosa. V rubriki Osvetlitve piše Mi-roljub M. Stojanovič o Idejnih meta-morfozah v delu Staleta Popova.
Dvojna številka puljskega časopisa Istra (5—6) prinaša med drugim oceno Razmejitve sociologije književnosti: o knjigi Dimitrija Rupla Besede in dejanja piše Krešimir Nemec. Sicer pa je dobršen del številke namenjen prispevkom s petega glagoljaškega bienala v kraju Roč. Tako med drugim piše Milan Mihaljevič o nekaterih fonološ-kih značilnostih Ročkega misala, kjer obravnava posebej vokalizem in kon-zonantizem ter nekatere stalnice o podvajanju fonemov tako pri samoglasnikih kot soglasnikih. Stjepan Damjano-vič je napisal razpravo o kajkavskih prvinah v hrvaških glagoljaških zbornikih iz XV. stoletja. Posebej obravnava dosedanje dosežke v preučevanju teh starih tekstov z ozirom na kajkavske prvine ter kajkavizme na fonetični in fo-nološki, morfološki in sintaktični ter leksikalni ravni.
Naslednja dvojna številka Istre (708) prinaša razpravo Predraga Matvejeviča Poezija in odpor. To je »prispevek k tipologiji ustvarjalnosti v NOV.« V njem navaja nekatera najpomembnejša imena književnikov iz časa narodnoosvobodilne vojne. Med ta najpomembnejša imena uvršča tudi Slovence Karla Destovnika Kajuha, Mirana Jarca, Iva Brnčiča, Ivana Roba, Mateja Bora, Josipa Vidmarja, Edvarda Kocbeka, Mileta Klopčiča, Juša Kozaka, Ivana Potrča, Toneta Seliškarja, Prežihovega Voranca, Iga Grudna, Cirila Kosmača, Cirila Zlobca, Jožeta Javorška in Miška Kranjca. Omenja tudi daljnosežni kul-turnopolitični program, ki ga je na Kočevskem zboru odposlancev predložil Boris Kidrič. Ob tem naj omenimo še izčrpen prispevek Krešimira Nemca o Antunu Barcu in slovenski književnosti, ki govori o velikem zanimanju največjega hrvaškega literarnega zgodovinarja   za   slovensko   književnost.
460
A. A.
Branka Brlenič-Vujič piše o temi revolucije v romanu Mirka Božiča. Telesa in duhovi. S tem Božičevim delom se ukvarja tudi Miroslav Šicel v svojem prispevku.
Decembrska številka zagrebškega Foruma prinaša odlomek iz romana Mateja Bora Odloženi. Objavljenih je tudi pet sonetov Vladimira Popoviča iz leta 1939. Iz leta 1920 pa je »tragikomična enodejanka brez pretenzij« Gustava Krkleca z naslovom Poslednji pan, najdena lani v njegovi zapuščini. Z naslovom Sejmišče je izšel odlomek iz romana Čeda Priča Mesečnik. Tri zgodbe z naslovi Zlata duša, Sistola ali pripovedujem ti pripovedko in »Žabje oko« so spod peresa Ljerke Car Ma-tutinovič. Nenad Ešpek objavlja pripoved Stare slike. Med drugim je v tej številki natisnjenih šest pesmi Dragoja Čoviča in osem miniatur Mislava Hu-doletnjaka. Guzikova hosta je naslov daljšega, z opolzkostjo obarvanega besedila, ki ga je napisal Tomislav Slavka. Potem je tu še osem pesmi Senke Palekove iz zbirke Med šibjem in zelenjem. Ivo Škrabalo je avtor Zgodovine hrvaškega filma v medvojnem obdobju.
Novosadska Polja št. 275 med drugim prinašajo drugi del tematskega bloka s skupnim naslovom Sen. To so razmišljanja domačih in tujih avtorjev o doživljanju sanj v umetniški ustvarjalnosti. Z naslovom Življenje je sen objavlja Manuel Garcia Barosso svojo razpravo s področja psihoanalize, v kateri izhaja iz istoimenske Calderonove drame. Pri tem povezuje glavnega junaka iz drame s Freudom, češ da je obema ime Sigismund. Svojevrstno razmišljanje se nadaljuje v razčlenitev pojma »nad-jaz« kot naslednika Ojdi-povega kompleksa, avtor meditira o Sigismundovih ženskah in podvojenju osebnosti ter po sklepu v dodatku prinaša zapis o drami Življenje je sen in njegovem avtorju. Slobodan Vukobrat piše o dveh avtobiografskih pričevanjih
o sanjarjenju in pesniškem ustvarjanju (S. T. Coleridgea in R. L. Stevensona). V tem sklopu je natisnjen tudi skrajšani prispevek Lewisa Albana in Willia-ma Gramana Delovanja sna v povezavi s terapijo Gestalta. Članek Ljiljane Gu-zinove Dimitrijevič ima naslov Kako vpliva razvoj mišljenja na razlaganje in doživljanje sna, poskusni filozofski zapis Milka Valenta pa Onirična ogrlica. Časopis popestrujejo likovne reprodukcije del članov Društva slovenskih likovnih umetnikov: Lojzeta Logarja, Karla Ze-lenka, Janeza Kneza, Zvesta Apollonia, Branka Suhega, Borisa Jesiha, Adrija-ne Marazeve, Franca Curka, Jožeta Spacala, Franceta Miheliča, Rika De-benjaka, Bogdana Borčiča, Zdenka Goloba, Andreja Jemca, Draga Hrvackega in Gorazda Šafrana.
Na redakcijski mizi se je znašla tudi 182. številka beograjske Književne reči. Uvodoma je natisnjeno še neobjavljeno besedilo Vitomila Zupana Tri stvari. Radmila Gligič se je z Rankom Ma-rinkovičem pogovarjala o Trajanju v času, gledanju vase. O Krleževih polemičnih zapisih Dialektični antibarbarus pišejo Predrag Palavestra, Dimitrij Rupel, Božidar Jakšič in Nikola Miloševič. To so prispevki iz razprave, ki jo je pripravil beograjski Študentski kulturni center. Danilo N. Basta piše o Filozofski skrivnosti leninizma, to je o knjigi Ivana Urbančiča Leninova »filozofija« ali o imperializmu.
Književna reč št. 183 objavlja vrsto prispevkov, ki osvetljujejo literarno-teoretično misel Jana Mukafovskega. Češki esejist Kvčtoslav Hvatik piše o Janu Mukafovskem kot o pionirju češkega strukturalizma. Predrag Jirsak piše o strukturalni poetiki Jana Mukafovskega, Aleksandar Ilič pa je prispeval beležko o njegovi teoretični evoluciji. Objavljena sta tudi dva eseja Jana Mukafovskega; prvi ima naslov Semantična analiza pesniškega dela in obravnava Nezvalovega »absolutnega grobarja«. To je prvi del razmišljanja, ki se bo
461
Sprehod po jugoslovanskih In tujih revijah
nadaljevalo še v naslednji številki. Drugi prispevek tega češkega literarnega raziskovalca pa govori o estetski normi. Od slovenskih avtorjev se v tej številki pojavlja Denis Poniž, ki je napisal oceno Cankarjeve dramatike Tarasa Ker-maunerja in ji dal naslov Problemati-ziranje Cankarjeve dramatike. Ker-maunerjevo ime pa se v številki še enkrat pojavi. Književna reč ima na zadnji strani zbadljivo rubriko Ulica Stanislava Vinaverja, ki objavlja glose, krajše satirične zapise in puščice. V tej številki proslavlja rubrika svojo obletnico in ob tej priložnosti je med drugim natisnjeno tudi vabilo na ples književnikov. Nanj je »povabljenih« nekaj uglednih imen, med njimi tudi »Taras Buljba Kermauner«. Ples naj bi bil v slavnostni Kuloarčevi dvorani (aluzija na dvorano Kolarčeve univerze v Beogradu).
Uredništvo bratislavskega časopisa Slovenske pohl'ady je poslalo prvo letošnjo številko. Uvodoma prinaša Odprto pismo pisateljem Zahodne Evrope, ki so ga podpisali člani upravnega odbora Zveze češkoslovaških pisateljev. V njem protestirajo proti ameriški upravi, ki razmešča nova jedrska orožja na ozemlju Zahodne Evrope, in pozivajo pisatelje, naj dvignejo svoj glas proti vse večjemu oboroževanju. Milan Zelin-ka objavlja novelo Prigoda A dri j na Berila, v kateri nastopata tudi dva Jugoslovana. Pavel Koyš objavlja pet novih pesmi.
Beograjsko veleposlaništvo Češkoslovaške socialistične republike je poslalo štiri številke mesečnika Socijalistička Čehoslovačka. Časopis je namenjen predvsem seznanjanju z gospodarskim
razvojem dežele, v kulturnem delu pa je objavljen zapis o slikarju Josefu Lis-lerju, natisnjenih pa je tudi nekaj reprodukcij njegovih del. Likovna oprema pospremlja tudi futuristični zapis o češkoslovaškem gospodarstvu v tretjem tisočletju. Štirje šolarji so naslikali, kako si zamišljajo razvoj posameznih gospodarskih vej v prihodnosti. Jan Parkman objavlja pet umetniških fotografij, ki prikazujejo češko in slovaško pokrajino.
Naslednja številka Socijalističke Cehoslovačke prinaša zapis o Mozartovem delu in življenju v Pragi in poročilo o letošnjem partizanskem srečanju na jugoslovanskem veleposlaništvu v Pragi. Objavljena je tudi slikovna reportaža o tisočletnici mesta Litomvsl.
V prvi letošnji številki Socijalističke Cehoslovačke je predstavljeno Beograjsko »zlato pero« Dušan Kalaj, ki je na bratislavskem bienalu ilustracij že drugič dobil glavno nagrado. O stikih češkoslovaških književnikov s svetom govori tajnik Zveze češkoslovaških pisateljev Josef Kadlec. Časopis poroča tudi o snemanju filma Pesem neljubljenega, ki bo spregovoril o življenju in delu Guillaumea Apollinairea.
Druga letošnja številka Socijalističke Cehoslovačke se v kulturnem delu spet vrača k filmu. Tokrat k delu Ta trenutek, ta čas, ki ga je Jifi Sekvens posnel po noveli Otakarja Haloupka in zanj dobil nagrado mednarodne žirije na filmskem festivalu v Moskvi. V časopisu je tudi kratek prikaz stalne razstave glasbil v Pragi ter prispevek o spomeniški zaščiti starih brunaric.
A. A.