Letošnja zima huda in spremenljiva Letošnja zima je bila sicer pozna, tako daje kazalo, da bo mogoče nekaj privarčevati na kurjavi. Pa je pritisnil pravi polarni mraz, ki je dosegel tudi minus 27 stopinj Celzija. Ko pa je prišel čas šolskih počitnic, je sicer namelo snega, pa ga je nenadna odjuga povsem pobrala. Nato je sledilo pravo pomladansko vreme, tako da so se nekateri vinogradniki in sadjarji lotili obrezovanja. Kmetje pravijo, da si delo spravijo tako naprej, inštitut za vinogradništvo in sadjarstvo pa je opozarjal, da naj bo letošnja rez trte bolj pozna. Nizke temperature so v vinogradih in sadovnjakih namreč napravile veliko škode. Sredi tega meseca paje ponovno pritisnil hud mraz, za smuko je zapadlo tudi nekaj snega. Delo v sadovnjakih in vinogradih paje zopet zastalo. . I--------— Celje - skladišče D-Per III 5/1985 1119851159.2 SKJINJSKI OBOI N Februar 1985 »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Golob, Jože Golič, Franc Izlakar, Vera Kalcič, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Kristjan Markovič, Mojca Nahtigal, Irena Terglav, Breda Verstovšek in Milan Žolnir. Novinarki: Irena Jelen, Marjana Matijec-Natek. Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP VEČER Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu Republiškega sekretariata za informiranje, št. 421-1/72, je časopis Savihjski občan oproščen prometnega davka. Borim se za tisto, v kar verjamem Drobne otroške ročice so tudi zanjo ob vsakem dnevu žena utrgale zgodnji teloh, komaj v svet kukajoči zvonček ali pa drobno, sramežljivo mačico. Zanjo, svojo tovarišico. Štefko Popitovo. Vzgojiteljsko delo, ki ga je najprej okusila v Libojah, tej vasici v objemu košatih, zamolklo zelenih bregov, je z leti prepustila drugim. A kot ravnateljica Vzgojno varstvenega zavoda še vedno ostaja zvesta otroškemu živžavu, njihovemu varstvu in vzgoji. Zvesta skrbi, da bodo ta semena sedanjosti obrodila sadove prihodnosti. Pravzaprav me je Štefka presenetila že ob prvem srečanju. Na videz krhka in drobna. A kar je kazno, še ni rečeno, da tudi drži. Preklemano čvrsta in neodjenijiva zna biti če ve, da ima prav. Pa zvrhano mero optimizma nosi v sebi. In skledo pomenka zna prijetno zabeliti s humorjem. »Ja, saj dosežeš z njim ravno toliko, kot sicer,« je menila. In čez čas: »Ali še kaj več včasih.« Pa še pomislila: »Humor bi morali razvijati zlasti pri otrocih. Bili bi bolj sproščeni, medsebojne odnose bi reševali z manj nestrpnosti.« V. nienih prostorih v žalskem vrtcu in nad skodelicama krepke kave je tekel najin pogovor. O njej, o njenem delu, vlogi staršev, pa o ženski nekoč in danes ... Otrok, vloga staršev — to sta stvari, o katerih se je hitro in živahno razgovorila. »Veste, starši se danes premalo zavedajo svoje vloge. Pa saj jih nihče niti poučil ni,« je bila kritična. »Otrok se seli iz stanovanja v stanovanje, nikjer ne požene korenin in ne pozna tiste prave čustvene navezanosti na dom,« je razmišljala in nadaljevala: »Ce smo se odločili, da bomo oba starša zaposlili in ju vključili v družbeno življenje, potem bi morali v zameno dati otroku nekaj drugega. Jasno, da staršev ni mogoče nadomestiti, vendar mislim, da bi morali bolj izpostaviti osebnost pedagoških delavcev.« In zatem povzdignila glas: »Učimo otroka, da rabi te vitamine, pa one vitamine. Zakaj ni v učnem načrtu tega, kar rabijo najmlajši za svoj čustveni in duševni razvoj?« Po njenem mnenju bi to otroku prineslo več čustvene topline, varnosti, občutka sprejetosti v družbi in v družini. Občutka, ki ga potrebuje ne le otrok, temveč tudi odrasel mož ali žena. Pustili sva razglabljanja o otrocih, zanimali so me še njeni pogledi na družino. »Družina bo ostala osnovna celica v družbi,« je bila prepričana. »Le odnosi znotraj nje bodo drugačni.« Čemu, zakaj, me je zanimalo? »Ekonomska odvisnost ženske, njeno sodelovanje v družbenem življenju, delitev dela znotraj družine,« je pojasnjevala svoje poglede Štefka. Prišli sva do tistega, kar me je pravzaprav ob dnevu žena najbolj zanimalo. Do vloge ženske. Kakšna je, kako jo ocenjuje? »Ja, nisem za prehudo emancipacijo. Vse, kar je pretirano — tega ne odobravam,« je pričela. In nato: »Če sta oba zaposlena, če imata samo štiri stene okrog sebe in se mož ničesar ne loti — ja presneto, da je rahlo odveč,« je bila huda. Tako huda zna biti moja sogovornica tudi sicer, če je treba. »Borim se za tisto, za kar sem prepričana,da imam prav.Grem do konca za stvari, v katere verjamem. Nikdar pa ne bi sprejela nečesa, kar bi mi nekdo naročil,« je bila odločna. Že krepko uro sem jo zadrževala, a si nisem mogla kaj, da ne bi zvedela še kaj več o njej sami. Smeh in nato: »Rada berem, grem v naravo, šivam.« Pa teče in plava, če ji le ostane kakšna urica zase. Po tistem, ko je postorila vse za svoje varovance v vrtcih, obredla sestanke in seje, naredila potrebno po domači kuhinji in se pogovorila s svojima sinovoma. Star pregovor pravi, da ni zime brez snega, pomladi brez sonca in ne veselja, če ga ne deliš z nikomer. Usoda je Štefkj vzela moža in danes sta sinova tista, s katerima deli ne le veselje,temveč tudi vse drobne in velike skrbi vsakdanjega dne. Z njima in s številnimi varovanci, katerih drobne ročice ji bodo ob osmem marcu spet utrgale zgodnji teloh, komaj v svet kukajoči zvonček ali pa drobno, sramežljivo mačico. Irena Jelen \ Namesto daril za 8. marec V celjski porodnišnici se vsako leto rodi 3000 novorojenčkov, katerih jetraso nezrela in niso sposobna predelati žolčnega barvila, ki nastaja iz razpadlih rdečih krvničk. Zato so novorojenčki po rojstvu rumeni zaradi zlatenice. Če je le-ta premočna, je lahko nevarna in jo je treba zdraviti. Za pravočasno zdravljenje je potrebno novorojenčkom meriti količino žolčnega barvila z odvzemom krvi, ki ugotavlja koncentracijo bilirubina— žolčnega barvilav krvi. To odčitavanje bilirubina v krvi pa je možno tudi s kožnim bili-rubinometrom MINOLTA, pri katerem se s pritiskom aparata na čelo novorojenca odčita vrednost barvila. Aparat sicer poenostavlja postopek, je pa precej drag, saj stane 3.200 dolarjev, za kar pa bolnišnica nima dovolj denarja. Zato svet zazdravstveno in socialno politiko in svet za družbenoekonomski in družbenopolitični položaj žensk pri občinski konferenci SZDL predlagata osnovnim organizacijam sindikata, da po svojih zmožnostih namenijo del sredstev namesto za praznovanje 8. marca za ta prepotreben instrument. Sredstva lahko nakažejo na žiro račun: 50750—678—52282, z oznako za BILIRUBINO-METER pri občinski konferenci SZDL Žalec. Osebje bolnišnice, predvsem pa novorojenci, bodo za izkazano pomoč prav gotovo nadvse hvaležni. _____________J Kdo so nasprotniki razvoja? To vprašanje so si zastavljali komunisti Vinske gore na zadnjem sestanku, ki ga je sklicalo predsedstvo OK ZKS. V kraju obstajajajo namreč nasprotja med vodstvom KS in družbenopolitičnih organizacijami ter osnovno organizacijo ZK vse od tedaj, ko so se pričele aktivnosti za krajevni samoprispevek. Komunisti pa so že lani maja zahtevali, da vodstvo KO SZDL prevzame mlajši krajan. Že tedaj se niso strinjali s predvidenim vodstvom te organizacije. Kljub dogovoru se 00 ZK kasneje ni vključila v postopek kadrovanja. Namesto tega so se umaknili v ozadje in neaktivnost. Ta organizacija je tudi ena redkih, ki ni obravnavala stališčšč 13. seje CK ZKJ, pred časom pa je odstopil tudi sekretar. Med tem so organi KS in ostale D PO pripravljale referendum za samoprispevek, ki so ga v mesecu decembru tudi uspešno izvedle. Že tedaj je bilo slišati očitke, da posamezni komunisti v Vinski gori nasprotujejo programu samoprispevka. V začetku tega meseca pa so se pojavila anonimna pisma, ki so bila naslovljena na vodstva občinskih DPO in OZD v velenjski občini z vsebino, da ie referendum nezakonit, ker je bil izid potvorjen, in da se zbirajo oodpi si krajanov proti samoprispevku. Sum za takšno ravnanje in pisanje anonimnih pisem je padel na skupino komunistov, le-ti pa so na seji to obdolžitev odločno zavrnili in hkrati zagotavljali, da program samoprispevka v celoti podpirajo. Tako je v razpravi omenjeni problem zašel V slepo ulico. Pri tem je potrebno reči, da je nesprejemljiva neaktivnost komunistov tako v njihovi organizaciji kot tudi v krajevni skupnosti. Tudi to, da nihče noče prevzeti dolžnosti sekretarja, ni sprejemljivo. Nazadnje so, ocenili, da niso zadovoljive politične razmere v krajevni skupnosti. To pa še toliko bolj zahteva enotnost subjektivnih sil v KS, saj sicer ni mogoče pričakovati uspešne rešitve programa samoprispevka in s tem zagotovitve napredka kraja. - jk Janez Debelak Jože Verdev Z nestrpnostjo smo pričakovali vesti s svetovnega mladinskega prvenstva v smučarskih skokih v Švici. K uspešnemu nastopu sta pomemben delež dodala skakalca iz Braslovč Janez Debelak, ki je osvojil 12. mesto in Jože Verdev 29. mesto na 80 metrski skakalnici. V ekipnem tekmovanju so naši skakalci osvojili odlično peto mesto. To je doslej največji uspeh smučarskih skakalcev iz Braslovč. Vinska gora (m) Hmezad 10 let AGRINA TOZD VELEPRODAJA, trgovina na debelo: DE KMETIJSKA MEHANIZACIJA DE REZERVNI DEU KM DE GRADBENI MATERIAL DE REPROINVESTICIJSKI MATERIAL DE BARVE, LAKI DE CIVILNA IN OSEBNA ZAŠČITA DE KMETIJSKI PRIDELKI DE ŽITARICE DE NOVI SAD TOZD MALOPRODAJA, trgovina na drobno: DE BLAGOVNICA z izdelki kmetijske mehanizacije, rezervnih delov za KM in avtotehnični material, gradbeni material, elektro in vodoinstalacijski material, barve, tapete, vijaki, orodje in agrokemija DE TRŽNICA ŽALEC tovorni prevoz blaga v cestnem prometu in organizacija prevozov Poslovalnice: Vrbje- Žalec, Sežana, Beograd, Novi sad TOZD SADEKS: odkup, predelava in dodelava zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev, sadja in mehkužcev DE ŽALEC - NOVO CELJE DE MARKOVCI: odkupne postaje PRIJEDOR, SANSKI MOST, ILIĐA, DOBOJ, MATIJEVIČI TOK MEGA — temeljna organizacija kooperantov: program kmetijske mehanizacije, gradbene operative, storitveni in drobno kovinski program DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE TOZD TRANSPORT, Vrbje, Žalec: Razprave zaključene do konca meseca Razgovor z izvršnim sekretarjem 0K ZKS Vojkom Kropivškom V_______________________________________________________________________________________J Te dni se zaključujejo programske seje osnovnih organizacij ZK, na katerih so med drugim obravnavali poročilo o delu občinske organizacije in njene programske usmeritve. Ker nas je zanimalo, kako potekajo razprave v osnovnih organizacijah in tudi priprave na programsko sejo, smo zastavili nekaj vprašanj izvršnemu sekretarju občinskega komiteja ZK Vojku Kropivšku. Sav. občan: Kako ste začrtali priprave na programsko konferenco občinske organizacije ZK? V. Kropivšek: »Programska konferenca občinske organizacije ZK bo 20. marca in bo za razliko od prejšnjih organiziranatako, da bodo razprave potekale vtreh skupinah in sicer za družbeno ekonomska vprašanja, politični sistem, organiziranost in razvoj ZK. Zaključke razprav in programsko usmeritev bomo potem sprejeli na plenarni seji. Sicer pa aktivnosti in priprave na programsko konferenco potekajo že vse od sredine novembra, sprejelo pa jih je predsedstvo. Osnova ža razpravo in pripravo programskih usmeritev osnovnih organizacij ŽK pašo sklepi 19. seje občinskega komiteja, ki so bili sprejeti na osnovi ocene političnih razmer v občini po obravnavi predloga sklepov 13. seje KCK ZKJ.« Sav. občan: Katerim vprašanjem namenjate največ pozornosti v zadnjem času? V. Kropivšek: »Največ pozornosti namenjamo v zadnjem času položaju družbenih dejavnosti in sicer vzgoji in izobraževanju ter zdravstvu. Prav v teh dveh dejavnostih je zaradi zmanjšanja sredstev glede na rast dohodka v gospodarstvu socialni položaj delavcev vedno težji. Zato je komite ob pripravi resolucije za letošnje leto opozoril nata problem skupščino in sprejel stališče, da materialni položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju ter zdravstvu ne sme več padati. Če želimo razvijati lastno znanost in tehnologijo, potem si ne smemo dovoliti slabšanja kvalitete izobraževanja, saj si brez boljšega izobraževanja ni mogoče zamišljati tehnološkega razvoja. Sav. občan: Kako ocenjujete delo organov občinske organizacije? V. Kropivšek: »Sklepi organov se v praksi ne uresničujejo zadovoljivo. Zato je včaših prisoten tudi občutek nemoči komunistov pri spreminjanju obstoječe prakse. Uresničevanje sklepov in stališč je v največji meri odvisno od discipline komunistov v posameznih organih in od spoštovanja načela demo- Vojko Kropivšek kratičnega centralizma. Zato bo tudi v prihodnje ena osnovnih nalog dela organov predvsem izboljšati kvaliteto in metode dela ter tako skozi diferenciacijo članstva doseči višjo stopnjo notranje discipline, kar je pogoj za večjo idejno in akcijsko enotnost v ZK. S tem pa bomo dosegli tudi večjo učinkovitost in doslednejše uresničevanje dogovorjenih nalog.« Sav. občan: »Zakaj ste se odločili za kadrovske spremembe v komiteju? V. Kropivšek: »Kadrovska komisija pri predsedstvu OK ZKS je zaradi neopravičenega izostajanja s sej komiteja predlagala razrešitev dveh članov, zamenjali pa bomo tudi več članov komisij. Osnovne organizacije pa bodo morale oceniti ravnanje teh komunistov in skladno s statutom tudi ukrepati. S kadrovskimi spremembami želimo povečati učinkovitost organov občinske organizacije in odgovornost za opravljanje zaupanih nalog.« Sav. občan: Ali se je aktivnost osnovnih organizacij po 13. seji CK ZKJ povečala? V. Kropivšek: »Aktivnost osnovnih organizacij pa tudi organov občinske organizacije se je občutno povečala, prisotna pa je tudi večja diferenciacija med člani ZK. Predvsem pase je sedaj pokazalo, kdo se je pripravljen spopasti s sedanjimi zaostrenimi družbenimi težavami. V večini primerov odstopajo karieristi, ki pač v sedanji situaciji ne vidijo nobene možnosti uveljavljanja osebnih interesov. V preteklem letu je izstopilo 26 članov, osem jih je bilo izključenih, črtanih pa štirinajst. Na novo jè bilo sprejetih 27 članov. V prihodnje bomo morali posvetiti več pozornosti pri sprejemanju novih članov statutarnim določilom o liku komunista in pa delu z mladino in si tako ustvariti zdravo kadrovsko bazo.« jk V sindikatu vse bolj kritični »Pričakujem, da bo današnja seja potekala samokritično in kritično. Tistemu, kar je bilo slabo, je treba reči slabo in pohvaliti tisto, kar je bilo dobro. S kritizerstvom pa ne bomo veliko dosegli,« je začel svoj uvodni govor predsednik občinskega sindikalnega sveta Branko Povše na letni seji občinske sindikalne organizacije. Seja je bila sredi februarja v dvorani skupščine občine v Žalcu, namenjena pa je bila predvsem oceni dela občinske organizacije lani in letošnjim načrtom, aktivnostim sindikata pri obravnavanju gospodarskih rezultatov v občini ter zbiranju sredstev za povezavo višinskih kmetij z dolino. Ko je ocenjeval lanskoletno delo, je B. Povše posebej izpostavil sprejemanje panožnih sporazumov. Ocenil je, da z doseženim v občini na tem področju ne moremo biti zadovoljni, premalo je bilo storje- nega v organizacijah združenega dela, marsikdaj pa so prevladovala mnenja posameznikov in skupin, zaradi česar sporazumi niso bili sprejeti. Pred leti so vsi govorili: vrnite nam panožne sporazume, zdaj, ko so tu, pa jih ne sprejemate,« je bil kritičen B. Povše. Obenem pa je pohvalil tiste, kjer so panožne sporazume že sprejeli. To velja zlasti za organizacije združenega dela kemične in nekovinske industrije, gozdarstva, del tekstilne ter kovinske in barvne industrije. »Tako kot pri panožnih sporazumih je bilo premalo storjenega tudi pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov z zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu,« je dodal B. Povše in menil, daje kot glavna ovira marsikje še prisotna zavist delavcev. V nadaljevanju je govoril o delitvi po delu in rezultatih dela. Veliko je bilo po njegovi oceni že storjenega, toda še vedno ne dovolj. Zlasti zaskrbljujoča pa je po predsednikovi oceni težnjapo uravnilovki, ki jo opažajo v nekaterih organizacijah. Ko je razpravljal o nagrajevanju, ni obšel vprašanja najnižjih osebnih dohodkov. »Predsedstvo republiškega sindikata,« je dejal B. Povše, »je zahtevalo, da ne more biti za poln delovni čas manjši osebni dohodek od 22.000 din. V nekaterih organizacijah pa vztrajajo, da je zajamčeni osebni dohodek tisti, izpod katerega ne more biti osebnega dohodka. To ni res,« je pribil B. Povše, zahteval, da so sindikalne organizacije tukaj bolj odločne in razložil, da dvig najnižjih osebnih dohodkov ne vodi v uravnilovko. Ob koncu je predsednik občinske sindikalne organizacije poročal še o letnih članskih sestankih osnovnih organizacij. Povedal je, da so bili v glavnem dobro pripravljeni, da pa v štirih osnovnih organizacijah letnih sestankov do srede februarja še niso pripravili. Tem uvodnim besedam je sledila daljša razprava, v kateri so udeleženci povedali nemalo kritičnih pripomb na račun sedanjih dogajanj v družbi ter dela sindikalnih organizacij. Med drugim so razpravljala zahtevali večjo odgovornost republiških in zveznih sindikalnih funkcionarjev, govorili o konkretnih težavah in socialni varnosti delavcev zaposlenih pri obrtnikih, kar je v zadnjem času postal problem ravno v žalski občini. Razpravljala so zahtevali večjo angažiranost sindikalnih delavcev tudi pri dogovarjanjih o valorizaciji pokojnin ter v vključevanju v razprave o prispevkih za otroško varstvo. Ob koncu so udeleženci imeli na dnevnem redu še aktivnosti občinske organizacije pri obravnavi rezultatov gospodarjenja ter zbiranje sredstev za povezavo višinskih kmetij z dolino. Glede zbiranja tega denarja je bilo rečeno, da je akcija sicer bila lani zaključena, da pa nekatere organizacije združenega dela še vedno niso poravnale obveznosti, četudi so delavci odstopili svoj enodnevni zaslužek. Irena Jelen S seje Izvršnega sveta Na eni zadnjih sej je izvršni svet obravnaval poročilo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za lansko leto, poročilo o izvajanju sklepov zborov Občinske skupščine v preteklem letu, poročilo o delu, občinskih upravnih organov in občinskega inspektorata, prav tako za preteklo leto. Seznanili pa so se tudi z informacijo o realizaciji samoupravnih sporazumov za obdobje 1980—85, nazadnje pa so podprli lokacijo za gradnjo skladišča kmetijskih pridelkov, katerega investitor je Agrina Žalec. Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Vinko Jug je najprej poročal o delu sveta in pri tem ugotovil, da je bilo delo uspešno. Ob tem pa je izrazil zaskrbljenost zaradi prometne varnosti v občini, saj jim tudi lani ni uspelo odpraviti črnih točk, ki terjajo vsako leto več žrtev. Na odseku magistralne c e Tabor —Zaja-sovnik je bi.j lani 45 prometnih nesreč, ki so terjale sedem življenj, na odseku A-rja vas —Vinska gora je bilo 27 nesreč in dve žrtvi, kar 72 nesreč in štiri žrtve pa gredo na račun ostalih lokalnih cest. V ______________ Vzroki za nesreče so predvsem neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti in alkohol. Razveseljiva pa je ugotovitev, da bodo končno začeli odpravljati črno točko v Šempetru. Poročilo o delu občinskih upravnih organov so člani IS sprejeli brez pripomb, opozorili pa so na nujnost računalniške tehnike na področju evidence občanov, čeprav bi jo potrebovali tudi na drugih področjih. Inšpekcijske službe so ugotovile, da je v 80 primerih odkupljeno mleko bilo slabe higienske kakovosti in bakteriološko zelo onesnaženo. Ponovno se je razširila steklina, zato so sklenili, da je potrebno pokončati potepuške pse in mačke. Vodnogospodarska inšpekcija ugotavlja in hkrati opozarja na posledice onesnaževanja podtalnice in površinskih voda. Tržna inšpekcija ugotavlja, da so prehrambeni, gradbeni in obutveni izdelki slabe kakovosti. Nadzor nad maloprodajnimi cenami ni mogoč, ker se le-te hitro spreminjajo in tudi cene grosistov so različne. Sanitarna in komunalna inšpekcija sta opozorili na slabe razmere v otroških vrtcih, predvsem v Vrbju in v Libojah. V občini je še precej objektov brez uporabnega dovoljenja, za kar so odgovorni tako investitorji, pa tudi izvajalci del; tako ugotavlja gradbena inšpekcija. Izvršni svet je pohvalil delo urbanistične inšpekcije. Sicer pa so inšpekcijske službe lani izdale 197 odločb, 97 predlogov in 11 ovadb. Opozorili so na problem zapletenosti in dolgotrajnosti postopkov na sodišču, kar razblini prizadevanje inšpekcijskih služb. Kritike pa največkrat letijo le nanje. Realizacija samoupravnih sporazumov je nezadovoljiva, še zlasti na področju komunalne in stavbno-zemljiške dejavnosti, posledice pa se bodo odrazile v nerealiziranem programu, ker bo v največji meri čutilo prav gospodarstvo. Med dolžniki je največkrat omenjen Garant Polzela, seveda pa je le-teh še več. Nerazumljivo pa je, da organizacije združenega dela, ki sicer imajo za to predvidena sredstva, stalno zavlačujejo z nakazili. OBRTNIK MORAL RAZVELJAVITI ODPOVED V zadnji številki Savinjskega občana smo napovedali, da bo zaradi odpovedi delovnega razmerja sodišče združenega dela v Celju v začetku februarja obravnavalo skupinsko pritožbo delavcev, zaposlenih pri obrtniku Alfredu Kunstu iz Griž. Obravnava je bila namesto februarja že konec januarja, na njej pa so odločili, da so bile odpovedi delovnega razmerja nepravilne in nezakonite. Zaradi tega delavcem ni prenehalo delovno razmerje in jim gredo vse pravice iz dela. Na sodišču je med udeleženci prišlo do sporazumne rešitve, po ugotovitvah članov senata pa je bila pritožba osnovne organizacije delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, in pri Kunstu zaposlenih delavcev, utemeljena. Po dvestoosmem členu zakona o delovnih razmerjih je namreč mogoče odpovedati delavcem delovno razmerje pri samostojnem obrtniku takrat, kadar gre zatrajnO zmanjšanje obsegadel oziroma poslovanja ali zaradi prenehanja dejav: nosti obrtnika. Ce je zmanjšan obseg dela za šest mesecev ali za več, pa je mogoče dati odpoved delavcu le, če mu nosilec samostojnega dela ne more zagotoviti zaposlitve sam ali preko skupnosti za zaposlovanje v drugi obratovalnici oziroma pri nosilcu samostojnega obsega dela ali pa v organizaciji “združenega dela. Članom sodiščS združenega dela v Celju Alfred Kunst ni dokazal, da obstajajo takšne okoliščine. Zaradi tega so odlpčili, da obrtnik ni izvedel prenehanja delovnega razmerja skladno z zakonom niti skladno s kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki. Irena Jelen Novo o socialnovarstvenih pravicah V letu 1984 so občinske samoupravne interesne skupnosti s področja socialnega varstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, stanovanjskega gospodarstva, zdravstva in izobraževanja sprejele samoupravni sporazum o uveljavljanju socialno-varstvenih pravic. Ta določa, da delovni ljudje in občani zagotavljajo socialno varnost sebi in svojim družinam predvsem s svojim delom. Le če to ni mogoče, se socialna varnost zagotavlja v samoupravnih interesnih skupnostih po merilih, ki jih določa ta sporazum. Postopek uveljavljanja socialnovarstvenih pravic je poenoten za vso Slovenijo. Po novih določilih se od 1. maja 1985 dalje lahko uveljavljajo naslednje pravice: — varstveni dodatek k pokojnini, — denarna pomoč za brezposelnost, — štipendija iz združenih sredstev. — razlika h kadrovski štipendiji, — družbena pomoč otrokom (otroški dodatek), — začasna denarna pomoč, — rejnina, — denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja, — denarna pomoč kot edini vir preživljanja, — plačilo oziroma doplačilo oskrbe na domu, — enkratna denarna pomoč, — plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu oz. organizaciji za usposabljanje, — plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v tuji družini, — druge socialnovarstvene pomoči. Socialnovarstvena pravica se uveljavlja na novem obrazcu „vloga za uveljavljavitev cry-ial- novarstvenih pravic" SPN-1 (DZS obrazec 8,40), ki je na voljo v knjigarnah, prav tako pa ga bo mogoče kupiti tudi v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, Centru za socialno delo in strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti. Če želi občan uveljaviti več vrst socialnovarstvenih pravic, jih mora uveljaviti po vrstnem redu, kot so navedene, in sicer vse na enem obrazcu SPN-1, razen za pravice do štipendije in združenih sredstev in razlike h kadrovski štipendiji, ko mora vlagatelj (učenec ali študent) dodatno izpolniti obrazec SPN-1. V svojih organizacijah združenega dela vlagajo zahtevke delavci, ki so tam zaposleni, v svoji krajevni skupnosti pa drugi delovni ljudje in občani, to so upokojenci, nezaposlene osebe, nepreskrbljene osebe, delavci, zaposleni pri obrtnikih, in kmetje. Ker je izpolnjevanje obrazca SPN-1 zahtevno, bo vsem vlagateljem nudena pomoč v KS, OZD, Centru za socialno delo in v strokovnih službah SIS.. Največ občanov uveljavlja v tem času pravico do družbene pomoči otrokom (otroški dodatek). Po določilih samoupravnega sporazuma o uveljavljanju socialnih pravic je rok za vložitev 15. februar. Zaradi številnih novosti pa je rok za te vloge v letošnjem letu izjemoma podaljšan do 15. marca. OBČINSKA SKUPNOST SOCI ALNEGA VARSTVA ŽALEC PROGRAM PR0SIAV IN PRIREDITEV OBČINE ŽALEC V LETU 198$ MAREC: 2. Mladi in kmetijstvo Naša beseda Delovno srečanje kovinarjev APRIL: 13. in 14. Revija odraslih pevskih zborov v Preboldu in v Šempetru 26. Osrednja proslava dneva OF s podelitvijo priznanj OF v Žalcu MAJ: 1. Prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov pri Šmig-lovi zidanici 12. Osrednja proslava 40-letnice osvoboditve v Andražu 16. Pomlad v Peklu 25. Osrednja proslava dneva mladosti in sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo 26. Večer s tamburico v Libojah Kurirčkova pošta Šoferska tombola na poligonu v Šempetru Prireditve v mesecu mladosti 25. Pesem in mladost JUNIJ: 2. Revija pihalnih orkestrov v Libojah 15. Pojo naj ljudje (Šentvid v malem) v Grižah 23. Proslava 15. letnice Društva invalidov Žalec Vedno lepe melodije — Vransko 25. Otvoritev ribiške razstave — Žalec 26. ali 27. Proslava dneva samoupravljalcev 29. Žalska noč 30. Dan gasilca — Liboje Prireditve ob občinskem prazniku po občini JULIJ: 1. Razstava 40 let osvoboditve občine v Grižah 2. Srečanje borcev na Brnici 3. Srečanje rudarjev v Libojah 4. Ribiško tekmovanje za pokal RD Šempeter na Preserju 6. Proslava 30-letnice RD Šempeter — Preserje 7. Slavnostna seja zborov ŠO Žalec — v Libojan Republiško konjeniško tekmovanje v preskakovanju zaprek v Gotovljah 13. Osrednja proslava dneva šoferjev in avtomehanikov 20. in 21. Srečanje mladih zadružnikov na Vranskem Tekmovanje harmonikarjev AVGUST: 10. in 11. Dan hmeljarjev v Braslovčah Kamniški kolesarski maraton — Kamnik—Žalec—Mozirje Poletne kulturne prireditve na Polzeli SEPTEMBER: 1. Jesen v Peklu 8. Kmečka tombola na Vranskem Pionirska grafika (bienale) v_OŠ Žalec Festival akustične glasbe v Žalcu 14. do 21. Taborski kulturni dnevi v Žalcu 15. Tabor ljudske fronte na Mrzlici OKTOBER: 26. Obletnica bitke na Čreti Vlak bratstva in enotnosti NOVEMBER: 24. Revija narodnozabavnih ansamblov v Libojah 28. Osrednja proslava ob dnevu republike — Žalec 16. Zaključek sindikalnih športnih iger DECEMBER: 21. Proslava dneva oboroženih sil Novoletne prireditve za otroke v vseh KS Koordinacijski odbor za proslave in prireditve pri OK SZDL Žalec KAKO SMO GOSPODARILI? PROIZVODNJA V TREH IZMENAH V AERU TOZD kemija Šempeter so prvo pošiljko za Iran že odpremiii V Nami povečali diskontno prodajo Čeprav bi proizvodnja samolepilnih trakov za Iran morala steči že lani, pa je zaradi vojne v tej deželi prišlo do uresničitve pogodbe šele v začetku letošnjega leta. Vrednost celotne pogodbe je 4,1 milijona dolarjev, zato si v Aeru prizadevajo, da bi naročilo pravočasno in s potrebno kvaliteto odposlali naročniku. S plačilom namreč ni nobenih težav. Tako si bo Aero-TOZD Kemija Šempeter — zagotovil potrebna devizna sredstva za uvoz potrebnih surovin, ki jim bodo zagotavljale nemoteno proizvodnjo. Sicer pa proizvodnja sedaj teče normalno, zaradi omenjenega izvoza delajo v treh imenah, ob sobotah in po potrebi tudi nedeljah. V proizvodnjo so vključili tudi delavce iz vzdrževanja, sicer pa kolektiv z velikim razumeva- njem in tudi odgovornostjo opravlja zastavljeno nalogo, saj se delavci zavedajo, da ta posel ni le enkratnega značaja. Iranski partnerji so namreč izrazili zanimanje za tehnično sodelovanje in pomoč pri izgradnji tovarne za proizvodnjo samolepilnih trakov. To pa pomeni da si je Aero že pridobil sloves kvalitetnega proizvajalca in dobrega poslovnega partnerja na tujem tržišču. Sicer pa so v Aeru-TOZD -u Kemija Šempeter, lansko poslovno leto zaključili z izgubo z več kot devetimi milijardami starih dinarjev. Vzrokov za nastalo izgubo je véc, svoje posledice ima tudi zakasnel posel z Iranom. Ker smo nanj računali, smo zanemarili ostala zunanja tržišča. Še vedno pa smo živeli v prepričanju, da bomo prebrodili zaostrene gospodarske razmere. Vzrok je tudi slaba organizacija dela, ki ni dovolj racionalna; prav temu bomo morali v prihodnje nameniti več pozornosti. K izgubi pa je veliko prispeval tudi razkorak med cenami surovin in našimi končnimi izdelki, drage pa so bile tudi devize, ki smo jih potrebovali za uvoz surovin. Izgubo smo pokrili iz lastnih rezervnih sredstev in sredstev pospešene amortizacije, za sklad skupne porabe pa so nam priskočili na pomoč ostale temeljne organizacije v Aeru v obliki kredita," nam je povedal direktor TOZD Kemija Šempeter Franc Kapus. ^ Na posnetku Ivan Florjane, ki dela v proizvodnji selotejpa, namenjega za izvoz v Iran. Večja proizvodnja in zavest kolektiva Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja v preteklem letu, predvsem pa ob problemih preskrbe z materiali, ki so med letom povzročili resne zastoje v proizvodnji, so delavci SIP-a v celoti izpolnili plan, kar gotovo pomeni izjemen uspeh. K 18-od-stotnemu povečanju proizvodnje je sicer prispevala tudi nova investicija, vendar pa brez prizade1 vanja kolektiva tega rezultata ne bi dosegli. „Prav preteklo leto je bilo za naš kolektiv prelomno, saj je zavest delavcev dosegla višjo raven, kar pomeni, da brez razvoja, boljše izrabe kapacitet, boljše organizacije dela in izrabe delovnega časa ni mogoče uspešno gospodariti v zaostrenih družbenih pogojih. Kljub temu da so se realni osebni dohodki zmanjšali, pa prizadevnost delavcev ni nič manjša, ampak celo večja," je dejal direktor Rafko Končina. Zaradi visokih obresti na kredite je na domačem trgu kupna moč precej zmanjšana, zato so se v SIP-u še posebej trudili za plasma na tuja tržišča. „Tako so v preteklem letu izvoz skoraj podvojili, podvojiti pa ga nameravajo tudi v tem letu. To pa je na drugi strani tudi nuja, če si želijo zagotoviti nemoteno preskrbo z materiali. Omenimo še, da so celotni prihodek povečali z indeksom 179, stroški poslovanja pa so bili večji za 81 odstotkov, kar je odraz visoke rasti cen energije, materiala in transportnih stroškov. Kar 35 milijard sta- rih dinarjev pa so znašale obresti ietom poprej povečale z indeksom 280. Za letošnje leto načrtujejo v SIP-u osemodstotno povečanje proizvodnje, vsi izdelki so že prodani, pa tudi zalog nimajo. Ob tem pa naj bi osebni dohodki dosegli realno rast, predvsem bodo dali poudarek nagrajevanju za ustvarjalno delo. Tudi v letošnjem letu bodo iz proizvodnega programa ponudili nove stroje, kot za dvoredni silažni kombajn, žitni kombajn, kosilnice bucher z domačim strojem in diskasti ko-silnik. Pomembno pridobitev bo predstavljala nova investicija v Sežani, katere vrednost je 74 milijard starih dinarjev in bo zaključena še letos. jk Kvaliteti vso pozornost Čeprav zaključni računi še niso narejeni do konca, v delovnih organizacijah dobro vedo, kako so gospodarili v preteklem letu. V tovarni nogavic na Polzeli, kjer zaposlujejo 1250 delavcev, so napletli več kot 40 milijonov parov nogavic, kar je za 10 odstotkov več kot leto poprej, za celih 25 odstotkov pa so povečali izvoz. O tem, kako pa bo letos, pa je direktor delovne organizacije dip. ing. Alojz Dosier, takole povedal : »Naša skrb v tem letu je še bolj kot doslej namenjena kakovosti, kajti zavedamo se, daje kakovost eden od osnovnih pogojev za normalno poslovanje v letu 1985. Letos bomo naredili okrog 43 in pol milijona parov nogavic, od tega pa polovico izvozili na zahtevno zahodno tržišče. 15 odstotkov družbenega proizvoda bomo namenili za izgradnjo in nakup opreme, če bomo hoteli ostati še naprej prisotni na zahodnem tržišču kot v letu 1984. Za prvo četrtletje imamo zagotovljene surovine in če se devizni pogoji ne bodo bistveno spremenili, nam jih vsaj v prvem polletju ne bi smelo zmanjkati.« 9 TONE TAVČAR Predvsem z akcijskimi prodajami, kreditiranjem za razne sezonske nakupe in s sodelovanjem s sindikalnimi organizacijami so lani v Nami Žalec in Levec za 65,4 odstotka povečali promet v primerjavi s preteklim letom. Realno pa se je promet, ki je znašal eno milijardo 12 milijonov dinarjev, povečal samo za okoli pet odstotkov. Brez teh prodaj pa bi bil še manjši, zatrjuje direktor Dolfe Na-raks, predvsem zaradi padanja kupne moči. Za nakupe ozimnice, šolskih potrebščin so nudili ugodne kreditne pogoje, kar je zlasti v levški nami vplivalo na rast obiskov potrošnikov. V tej trgovini se tudi sicer hitreje veča promet kot v Žalcu. Ob vse plitkejših žepih se je povečala diskontna prodaja za 68 odstotkov, nakar znaša okoli 15 milijonov dinarjev. Po besedah Dolfa Naraksa imajo v prodajnem programu Name okoli petindvajset tisoč raznih proizvodov. Posebnost te trgovine pa sta restavraciji, s katerima dopolnjujejo ponudbo. Prav tako kot ostale trgovine je tudi Namavdokaj neugodnem finančnem položaju, predvsem zato, ker so bile trgovinske marže več let zamrznjene, stroški poslovanja pa so naraščali. Zato je trgovina brez lastnih sredstev za poslovanje. Dolfe Naraks Zaradi padanja kupne moči ponudba že presega povpraševanje, še zlasti tekstila, tehničnega blaga in pohištva. Pri proizvajalcih naraščajo zaloge, ker pa so se zaostrili pogoji za odobravanje kreditov, trgovina blaga ne more prodati. Še pred dvema letoma so v Nami prodali okoli petnajst odstotkov blaga na posojilo, lani kreditna prodaja ni predstavljala niti odstotka več. Ob teh pogojih poslovanja imajo v trgovini nizke osebne dohodke in zato so v Nami manj zaposlovali. Trgovina v žalski občini je še vse premalo povezana in so po mnenju Dolfa Naraksa še velike rezove v delitvi programov. Prav tako bi morali bolj sodelovati z industrijo, kjer naj bi trgovina sodelovala že pri načrtovanju proizvodnje. Nama namreč že dobra štiri leta dobro sodeluje z Hmezadom, s katerim so podpisali sporazum o ?oslovno-tehničnem sodelovanju. ako skupno predvidevajo proizvodnjo in prodajo mleka, mesa in zelenjave. Nama je sovlagala v Celjske mlekarne, v zadnjem času pa se dogovarjajo o skupni naložbi za proizvodnjo mesa. Za letos v Nami obetajo še več akcijskih prodaj, kot so gospodinjski teden, sezonska razprodaja smučarske opreme, sejmi kamp opreme in kolesarski sejem v sodelovanju s kolesarsko sekcijo TVD Partizan. Marjana Natek V Sigmi bodo še povečali sodelovanje s Sil*-oni Kljub velikim težavam v poslovanju, ki jih je imela Sigma — gradbeni elementi in montaža v Zabukovici, so poslovno leto zaključili brez izgub. Povpraševanje po njihovih izdelkih, sanitarnih stenah, se je povečalo in v-zadnjih treh mesecih preteklega leta so dosegli rekordno proizvodnjo le-teh. V tem času so jih naredili 770 mesečno, kar je tri četrtine več kot je znašalo letno poprečje (440). V celem letu so proizvedli 4500 sanitarnih sten, kljub temu da so bile zmogljivosti v prvih mesecih neizkoriščene. K izboljšanju poslovanja pa je pripomoglo tudi sodelovanje s Šempetrskim Sipom, to sodelovanje bodo letos še okrepili. Po ocenah so lani v Sigmi Za-bukovica dosegli okoli 360 milijo-novdinarjevcelotnega prihodka in s tem stoodstotno realizirali letni plan. Dosegli so trinajst odstotkov dohodka več kot so predvidevali in je le-ta znašal 147 milijonov dinarjev. Ob koncu leta so imeli 81 milijonov dinarjev čistega dohodka, kar je štiri’ odstotke manj od planiranega. Predvsem v prvi polovici leta so imeli velike težave s plačilno sposobnostjo in so za obresti plačali 47 milijonov dinarjev. Delež obresti v dohodku pa se je zmanjšal v zadnjih mesecih poslovnega leta, Mik Prebold ko so zanje plačali okoli deset odstotkov, medtem ko so v prvi polovici leta plačali še četrtino dohodka. Plačilno sposobnost so v Sigmi izboljšali predvsem s prodajo poslovnih prostorov v Vrbju in Žalcu, hkrati s tem pa so izboljšali tudi organizacijo proizvodnje. Razmere v Sigmi so se dokaj uredile, zaradi izgube pa so iz delovne organizacije odšli najboljši delavci in strokovnjaki. Za nemoteno delo so zato delali preko normalnega delovnega časa in premeščali delavce, kar ni bilo vedno uspešno. Že letos upajo, da bodo kadrovske probleme ustrezno rešili in zato bodo zaposlovali le delavce s strokovno izobrazbo. Dokaj dobro so že rešili ustreznejše nagrajevanje delavcev. Čeprav so poprečni osebni dohodki v Sigmi še nizki, delavce stimulirajo za preseganje norme in kakovost dela. Letos bodo še.povečali sodelovanje s Sipom Šempeter. Za to delovno organizacijo je lani delalo okoli deset delavcev, ki so imeli norme in osebne dohodke kot v Sipu. Opravljali so le varilska dela in sodelovanje je temeljilo na kooperantskem odnosu. Zato se bodo v Sigmi opremili s stroji za razrez in krivljenje materialajn tako opravljali zahtevnejša dela. Že letos naj bi za Sip delalo 26 delavcev, ki bodo izdelali okoli 250 ton različnih kovinskih izdelkov in uslužnostno varili okoli šestnajst tisoč ur. Zaradi povečanega sodelovanja in za dolgoročno sodelovanje bodo sklenili sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju. Marjana Natek SPOMLADANSKA KONFEKCIJA ŽE ČAKA NA KUPCE Čeravno so nas neobičajno hladni januarski in februarski dnevi prisilili, da smo iz omar privlekli na dan najtoplejšo obleko in obutev, pa so modni ustvarjalci, proizvajalci in trgovci že krepko razmišljali o bližajočih se pomladnih in toplejših poletnih dneh. Tudi delavci modne konfekcije iz Prebolda niso zaostajali, temveč so svojo spomladansko konfekcijo predstavili na modnem sejmu v Ljubljani. Zahtevnim kupcem in nič manj zahtevnim očem ocenjevalcev so pokazali najnovejši izbor ženskih kril in hlač. Ten» dvema vrstama izdelkov ostajajo zvesti že vrsto let. Zlasti krilom, medtem ko ženske hlače predstavljajo le 20 odstotkov celotne proizvodnje. Le toliko, daje njihova ponudba popolnejša in izbor pestrejši. Sodelovanje na sejmu mode sta direktor delovne organizacije in vodja komerciale ocenila kot uspešno. Pri trgovskih organizaci- • jah so bili Mik-ovi izdelki dobro sprejeti, čeprav so količinsko prodali nekoliko manj kot v preteklih letih. Zaradi zmanjšane kupne moči in padca življenjskega standarda pač. Kljub temu so Preboldčani optimisti in računajo, da bodo svoje izdelke uspešno prodajali takrat, ko bodo nastopili toplejši dnevi. Nastop in predstavitev izdelkov na sejmih je pravzaprav novost v tej organizaciji. V preteklih letih so namreč bolj razvijali sistem sprotne ponudbe. Zaradi večje varnosti, zagotavljanja tekoče proizvodnje in seveda tudi prodaje zdaj vse pogosteje sodelujejo na takšnih in drugačnih sejmih. Ne le na sejmu mode v Ljubljani, temveč tudi v Sarajevu, Beogradu in drugod jih je bilo opaziti v zadnjih tednih. Tam'poleg predstavljanja kril in hlač sklepajo tudi številne pogod- • bè. Pri tem pa vse'bolj opažajo, da se odnosi s trgovinskimi organizacijami zaostrujejo. T rgovci namreč po besedah direktorja skušajo del težav prenesti na dobavitelje, na njihova ramena skušajo preložiti del rizika, 90 dni je skoraj že običajen rok plačila, pogosto pa trgovci tudi izsiljujejo blagovne kredite. Kljub temu delavci Mika pričakujejo, da bo letošnje leto prineslo dobre rezultate. Zanemarljivi pa tudi niso lanski uspehi. Prve ocene so namreč pokazale, da beležijo pri celotnem prihodku indeks 127, pri dohodku 147, čistem dohodku 131 ter pri skladih 112. Zaradi upadanja kupne moči na domačem tržišču so v drugi polovici lani sicer morali iskati rešitev v izvozu, le-tega patudi letos ne bodo zanemarili. ij Mikovi izdelki na letošnjem'sejmu mode v Ljubljani IZ OAZE MIRE \ ZIMSKO HAJKO 1944/ Za nekaj dni smo se ustavili v Kolovratu nad Zagorjem, kjer je bila terenska aktivistka Ivanka Hribar iz Prebolda. Kmečke družine so nam bile na tem območju zelo naklonjene »in so nam nudile vse, kar so premogle. Od terenskih aktivistov smo izvedeli, da se nemške hajke sistematično bližajo tudi sem. Odšli smo proti Savinjski dolini. Oglasila sva se v Cankarjevi tehniki, ki pa je bila polna beguncev iz Zgornje Savinjske doline, zato sva odšL dalje. Pridružila se nama je Hermina Zagožen. Bil je siv in meglen januarski dan,.sneg je prenehal naletavati, saj ga je bilo v višjih legah že skoro meter. Gazi je bilo malo in tako tudi nismo računali, da bi se srečali s kakšno nemško patruljo. Bilo je hladno, čez dan smo se zadrževali zunaj, zvečer pa odšli na kmetije. Neko jutro smo opazili dolgo kolono, ki se je vila od Tabora proti Lokam. Med potjo so se odvajale manjše kolone, ki so krenile proti hribovskim domačijam. Bili smo prepričani, da je to ena naših'brigad. Za vsak slučaj smo se umaknili od Štajnerjevih malo više. S takrat še majhnim Jurčetom smo se domenili,' da nam pride takoj povedat, če se bo kakšna kolona bližala njihovi domačiji. Niti ura ni minila, ko je že sporočil, da se bliža nemška kolona. Takoj smo se odpravili dalie proti Reki. Na grebenu smo za nami že opazili nemško kolono. Iz gazi smo krenili v čel sneg proti Svilarju, nemška kolona pa je nadaljevala proti Reki. Šele proti večeru smo pritavali dò Zaveršnikove domačije, premočeni od snega in naporne poti. Ko smo. se okrepčali, smo hitro zaspali na topli peči. Ob štirih zjutraj nas je zbudilo trkanje na vežna vrata. Bila sta dva partizana, ki sta pred Neinci pobegnila iz Naratove hiše, kjer so ju presenetili. Bosa, v srajcah in hlačah sta skočila skozi zadnje okno v sneg in se rešila. Na begu sta se ustavila pri neki hiši, kjer sta dobila par čevljev in suknjič. Eden si je moral zaviti noge kar v vr&čevino. Tako sta prišla do Zaveršnikovih, |ijač.« Pepel kar pred pragom Dobesedno pred vhodom v bloka 1 in 2 v ulici Florijana Pohlina v Žalcu odlagajo odpadke iz centralne peči. Sicer pa smo o tej posebnosti, ki ji ni primere, že pisali in opozorili hišna sveta, da mimoidoče to moti in da to nikakor ni v okras mestu. Stanovalci sicer pravijo, da jih vonj žlindre moti in da zaradi tega ne morejo zračiti stanovanj. Tudi inšpektorji so zahtevali, da morata hišna sveta poskrbeti za odvoz odpadkov. Čeprav nam je predsednik hišnega sveta zagotovil, da bodo kupi pepela odstranjeni, pa do dneva, ko smo napravili posnetek, tega niso storili. Odpadki so, vsaj po velikosti kupa sodeč, od celotne kurilne sezone. Odločili smo se, da povprašamo predsednika hišnega sveta Andreja Šketa, kje so vzroki za to. ,,S komunalo imamo pogodbo, da nam enkrat mesečno odvaža pepel, vendar zaradi mraza tega še niso opravili. Ker nimamo kontejnerja za te odpadke, jih pač odlagamo na najbližje mesto. Kontejnerja nismo kupili, ker za to nimamo sredstev, mislimo pa, da bi za to morali poskrbeti stanovanjska skupnost in pa krajevna skupnost," je pojasnil Andrej Šketa. Seveda smo za mnenje zaprosili tudi predstavnika stanovanjske skupnosti, ki nam je povedal, da za odvoz odpad- kov in kontejnerje niso dolžni skrbeti oni, ampak hišni svet. Povedal je še, da so jim pred leti kupili dva kontejnerja prav za te namene, žal pa jih uporablja hišni svet za druge namene. Inšpekcijske službe nismo vprašali za mnenje, saj je vendar jasno, da so odlaganje in za odvoz odpadkov dolžni poskrbeti stanovalci oziroma hišni svet, a-to je tudi zahteva krajevne skupnosti, da morajo stanovalci omenjenih blokov ta problem nemudoma rešiti. Dodamo lahko še, da tudi med letom stanovalci v ulici Florijana Pohlina slabo skrbijo za lepši izgled okolice blokov. jk UBOJE Priprave na referendum Že nekaj krajevnih skupnosti se je v občini odločilo za svoj samoprispevek, s katerim so si krajani izboljšali komunalne ureditve, vrtce, telefonsko napeljavo in vse tisto, za kar je zmanjkalo sredstev v občinskem samoprispevku. Se več KS pa se pripravlja na takšen odločilni korak, med njimi je tudi KS Liboje. Žavedaio se, da je potrebno veliko trudu in volje, samoodpo-vedovanja in finančnih sredstev za izvedbo posamezne delovne akcije v raznih zaselkih. Da pa bi se zastavljeni cilji'izvedli, se je vèdsfvó' KS’ Tn družbeno političnih organizacij odločilo, da bi's pomočjo v obliki samoprispevka to uspeli. Starejši krajani se še spominjajo, da je bil v kraju izglasovan že samoprispevek za šolo, zato upajo, da bo tudi tokrat uspel. Predlogi za lasten samoprispevek so bili že podani na programski konferenci KK SZDL in na sejah sveta in skupščine KS. Na sejah predsedstva KS in predstavnikov DO pa je bil sprejet prvi okvirni program dela, ki pa- se bo še dopolnil in spremenil z obravnavo po vseh zaselkih KS. V glavnem* parbi 'biW’v ’Samoprispevek zajeto: dokončanje ceste v Zagreben, asfaltiranje dvorišča pri novem vrtcu, sofinanciranje vodnega rezervoarja v Porancih, ureditev in razširitev ceste na Brnico, elektrifikacija in ureditev ceste do Kozovinca, sofinanciranje telefonskih priključkov, predvsem v oddaljene zaselke, odkup starega otroškega vrtca in notranja ureditev, sofinanciranje garderob TVDPartizana za shrambo rekvizitov ipd. Vse to pa bo potrebpo v javni _ razpravi še uskladiti, podan pà je bil tudi predlog, da upokojenci z nizkimi prejemki ne bi plačevali samoprispevka. J. Koštomaj• Nov modelarski klub Na Polzeli so pred tednom ustanovili letalsko-modelarski klub Lastovka. Za izdelavo letalskih modelov in tekmovanja je med mladimi veliko zaimanja, zato pričakujejo, da se bo v klub včlanilo kar največ ljubiteljev modelarstva. Ce bodo uspeli urediti vsaj zasilne delovne prostore in pridobiti finančna sredstva, bodo že letos sodelovali na raznih tekmovanjih. Vodstvo kluba so prevzeli Rudi KORBER kot predsednik, Beno VER DEV kot podpredsednik in Žan ŽAN kot tehnični vodja. VRANSKO Problem pitne vode Čeprav je Vransko bogato z izviri pitne vode, na katere računajo tudi ostali kraji v dolini, doslej le-ta vsem krajanom še ni dosegljiva. Krajevna skupnost Vransko si prizadeva, da bi problem kar najhitreje rešila. Lani je po 40 letih pričakovanja končno pritekla voda na Jese-ničnikovo kmetijo, akcije za napeljavo vodovoda pa so potekale tudi v Limovcah, Zahomcah ter za del naselja Prapreče, to je za višinske predele, ki so bili /ečino časa brez vode. Čeprav je bila vseskozi prisot-ra pomoč skupnosti za komunalo, vključili so se tudi krajani z delovnimi akcijami, poleg tega pa so uporabniki morali primakniti preko sto tisočakov na gospodinjstvo za zagotovitev vode, le-te ni dovolj za vse uporabnike na Limovcah, kjer se teren raztega na več kilometrov. Odprti problemi s pitno vodo ostajajo še vedno v Selu, Brodeh in še nekateri manjših naseljih. Krajani so pripravljeni sodelovati, krajevna skupnost pa bo v dobi asfalta in betona morala usmeriti svojo dejavnost predvsem v zagotovitev najosnovnejših življenjskih pogojev. -fiz GRIŽE Srečanje planincev Na nedavnem srečanju planincev v Grižah so med ostalim počastili tudi tri generacije planincev. Med prvo sodi Ivan Rogel, ki je pred kratkim slavil petdesetletnico in je bil eden prvih članov društva. Sedaj skrbi za prapor društva in je poverjenik, bil pa je tudi med prvimi graditelji planinske postojanke na Homu, pa tudi danes rad poprime za vsako delo v njej. V drugo sodi Milan Polav: der, kateremu je v društvu prepuščeno delo z mladimi. Kot mladinski vodnik skrbi za pionirsko skupino na šoli, vodi pionirske tabore, skrbi za orientacijo, izletništvo. Za delo z mladimi mu *je Planinska zveza Slovenije podelila častni znak mladinskega vodnika. Delo društva pa je tesno povezano tudi z Ludvikom Petkom, navdušenim alpinistom, udeležencem odprave na Grenlandijo in udeležencem tabora pionirjev planincev Jugoslavije na Tari. Na srečanju so podelili članom tudi značke za opravljene transverzale. Doslej je 15 njihovih članov osvojilo značke za 30 prehojenih transverzal, 23 za 20, 35 za deset, ena članica pa je opravila že 40 transverzal. Skupno so opravili že 64 transverzal in zanje zbrali že 2055 značk, od njih samo v lanskem letu 170. 26 njihovih .planincev je opravilo transverzalo Planine Jugoslavije, 298 jih je obiskalo Savinjsko pot, 13 Konjiško planinsko pot, 17 Vin-skogorsko pot, sedem jih je opravilo Zagorski planinski put, 24 pa jugoslovansko planinsko pot. Ob vsem tem so se udeleževali tudi spominskih pohodov po poteh NOB. Ob zaključku .je Ludvik Petek navzočim prikazal diapozitive alpinistične odprave na Grenlandijo. -fi Ljuba Zupanc S tem, ko se je agencija Ljubljanske banke v Preboldu preselila v nove prostore v blagovnico Savinjskega magazina, so se pogoji poslovanja bistveno izboljšali. Povečal pa se je tudi promet, saj mnogi sedaj koristijo usluge v tej agenciji. Kako se v novih prostorih počutita bančni delavki Zvonka Florjane in Ljuba Zupanc, pa sta nam ob našem obisku povedali: „Počutiva se mnogo boljše kot v prejšnjih prostorih. Predvsem so tu bistveno boljši delovni pogoji. Kot lahko sami vidite, pa se vrste čakajočih niso nič zmanjšale. Prej bi lahko rekli, da so daljše. Na boljšem so ljudje le toliko, da jim ni treba čakati na hodniku, kot je bil to primer v starih prostorih. Vsekakor to še Povečan promet Zvonka Florjane vedno povzroča nezadovoljstvo strank, zato misliva, da bi se to nezadovoljstvo dalo odpraviti z zaposlitvijo še ene delavke ali delavca. Trudiva se, kolikor je v najinih močeh, da zadovoljiva stranke in misliva, da so z najinim delom zadovoljne. Nič bistvenega pa ne moreva storiti k zmanjšanju vrst, saj se je poslovanje v teh novih prostorih še bistveno povečalo. Zlasti hudo pa je v času izplačilnih dnevov." Tako torej naši sogovornici. Tisti, ki morajo čakati v vrsti, da opravijo svoje finančne zadeve, pa jima pritrjujejo: „Upamo lahko, da bodo odgovorni tudi o tem kaj razmišljali in zaposlili v preboldski agenciji Ljubljanske banke še eno delovno moč. D. Naraglav STIPENDIJE ZA POKLICE MIZAR-LESAR ŠOJ.A V LJUBLJANI TESAR - OBDELOVALEC LESA Sola v Celju Delovna organizacija GIP INGRAD CELJE podeljuje za šolsko leto 1985/86 več za naslednje poklice: GRADBINEC — zidar, tesar, železokrivec in cementninar MIZAR SLIKOPLESKAR STAVBNI KLEPAR STAVBNI KLJUČAVNIČAR MONTER VENTILACIJSKIH NAPRAV MONTER OGREVALNIH NAPRAV ELEKTROINSTALATER Podeljujemo tudi štipendije za skrajšane programe. Vlogo za štipendijo je treba poslati na naslov: GIP INGRAD CELJE, Služba za izobraževanje, Lava 7, 63000 CELJE. Sprejeli bomo tudi več učencev, ki ne bodo nadaljevali šolanja, irt jim bomo nudili možnost usposabljanja za gradbince, s čimer bodo pridobili interno kvalifikacijo. IGM GRADNJA ŽALEC OBJAVLJA prosta dela in naloge: ZIDARJA (dva delavca) , POGOJ: KV zidar in eno leto delovnih izkušenj KLJUČAVNIČARJA POGOJ: KV ključavničar in dve leti delovnih izkušenj KUHARJA POGOJ: KV ali priučeni kuhar in dve leti delovnih izkušenj OBDELOVALCA KOVIN (dva delavca) POGOJ: obdelovalec kovin ali priučeni ključavničar in eno leto delovnih izkušenj Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: IGM GRADNJA ŽALEC. V SVETU TEME IN TIŠINE KOLUMBIJE Naša „buseta", ki jo spretno krmari šofer Nestor, ki je postal na mah naš prijatelj in prijeten vodič, premaauie prepreko za prepreko. Večkrat moramo z njo preko vode. Cijazimo se počasi in vse bolj se nam dozdeva, da danes ne bomo prišli na cilj. Zopet je začelo deževati, cesta je postala gladka in le s težavo premagujemo ovire. Za nameček se je tudi stemnilo in kot bi se proti nam zarotili vsi bogovi, obstanemo v blatu in dežju. Pred in za nami se nabirajo redki avtomobili in le tistim najožjim uspe, da se izmotajo iz prometnega zamaška. Po treh urah smo med temi srečneži tudi mi. V daljavi vidimo svetlikajoče se lučke mesteca Velez in si želimo, da bi čimprei prišli do njega in tam poiskali prenočišče, saj v takem vremenu nima smisla nadaljevati poti. Ustavimo se pred policijsko zgradbo in hip zatem smo v rokah prijaznega in gostoljubnega komandirja — poročnika Nor-berta Castrana, ki odredi stražo pri našem avtobusu, nas pa popelje do hotela Colonial, kjer še zadnjič prespimo noč v sorazmerno udobnih posteljah. Noč je kratka. Zbudijo nas bučni glasovi pod našimi sobami. Odpravimo se na teraso hotela, kjer ugotovimo, da se nahajamo v neposredni bližini tržnice, ki ravnokar oživlja. Od vsepovsod prihajajo trume okoliških prebivalcev. Eni zato, da prisostvujejo cerkvenemu obredu v cerkvi, ki prav tako stoji v tem kvadratastem mestnem jedru, ki je značilno za vsa mesta andskega višavja, drugi zato, da prodajo svoje proizvode, tretji pa da napasejo radovednost in kupijo, kar potrebujejo. Tudi mi se odpravimo spoznavat življenje na tržnici. Ananas in banane pa v precejšnji količini romajo k našim zalogam hrane na avtobusu. Čas je za odhod. V našem spremstvu je sedaj tudi poročnik in njegovi kolegi. Trije se prisedemo k poročniku, ki ima popolnoma nov rdeč japonski avtomobil. Poslušano kolumbijsko glasbo in ob tem tudi izvrstno petje policijskega poročnika Nor-berta. Mimo nas bežijo prizori. Vzpenjamo in spuščamo se po visokih gričih in globokih vrtačah. Strma pobočja so prekrita z majhnimi njivami sladkornega trsa in koruze, na pašnikih se tu in tam pase govedo. Vse bliže smo našemu cilju — prvemu raziskovalnemu področju v občini La Paz. Naša vožnja je končana. Ustavimo se v neposredni bližini Hoyo del Aira na posestvu Antonia Pitalita, ki nam nudi svoje gostoljubje. Brez dvoma pa se moramo za to zahvaliti poročniku in njegovim kolegom. Dejstvo je, da se nahajamo na področju, ki ga nadzira gverila oz. njeni pripadniki M 19. Upamo, da mi ne bomo imeli z njimi' nobenih problemov. Vso našo kramo znot.mo pod streho domače „tovarne" za predelavo sladkornega trsa in za izdelavo gurapa — alkoholne pijače, narejene iz sladkorja in koruze. Naši spremljevalci nas zapustijo. Začenja se zares. Tabor postavimo na najprimernejšem mestu, zavedamo se, da nas bo močil dež in morajo biti zato šotori dobro postavljeni. Vasica Vereda el Tigre postane za teden dni naš drugi dom. Življenje se odvija po ustaljenem redu. Vsak dan eden ali dva dežurna v taboru, drugi pa smo na terenu. Dežurni ima nalogo, da pripravlja hrano, skrbi za red in čistočo in predvsem čuva našo lastnino, ki je za domačine neverjetno zanimiva. Sami skoraj nismo nikoli, vedno nas motrijo oči domačinov. Iz tega razloga smo uvedli tudi nočno stražo. Dnevni dežurni in nočni stražar pa sta morala vsako uro opravljati tudi dolžnost metereologa. Meriti temperaturo zraka, količino padavin, beležiti vremenske spremembe itd. Vsi ti podatki naj bi zaokrožili naše delo na tem področju. Naš načrt dela je zajemal delitev moštva na dve ali tri raziskovalne ekipe. Najprej smo se zagrizli v osvajanje Oko zraka, tako z drugo besedo imenujejo najglobje kolumbijsko brezno Hoyo del Aire. Vanje naj bi se že leta 1851 s pomočjo domačinov spustil v lesenem sodu tamkajšnji duhovnik. Mi smo brezno obdelovali polne tri dni, verjetno ga tako natančno ni pred nami raziskoval še nihče. Ob tem pa smo dvakrat doživeli krajo vrvi, ki pa se je na srečo končala brez posledic. DARKO NARAGLAV - dalje Teniška sekcija - najmočnejša v Partizanu Žalec Stodvajset članov, od katerih jih je skoraj polovica mladih, predstavlja najštevilnejšo sekcijo v Partizanu Žalec, je ugotovitev nedavne letne konference teniške sekcije, na kateri so ocenili delo lanskega leta in si zastavili nov program dela. Konferenca je v glavnem iz-zyenela v zahtevi, da se na stadionu v Žalcu, ki je objekt širšega družbenega pomena, saj so bila vanj vložena znatna družbena sredstva, uredi problem oskrbnika oziroma prostornika, da objekti ne bodo več propadali. Največ pozornosti so tudi tokrat namenili redu in disciplini v igralni sezoni, programu klubskih tekmovanj in udeležbi v II. republiški ligi, ponudbi teniških igrišč sindikatom delovnih organizacij. saj nameravajo letos usposobiti še dodatni peščeni igrišči, in tudi organizaciji začetnih in nadaljevalnih teniških šol. Zavedajo se, da bodo le z načrtnim delom z mladimi lahko prodrli v republiških tekmovanjih, zato bodo del sredstev -namenili tudi za strokovni kader, vsekakor pa bo potrebna tudi večja zagretost članstva, da bodo pri tem razbremenjeni nekateri posamezniki, ki so bili doslej nosilci dejavnosti. Ob zaključku konference so zmagovalcem tekmovanj pretekle sezone v posameznih kategorijah podelili pokale. Prejeli so jih: Sergerj Vučer, Matjaž Diklič, Tadej Krušič, Alja Cerovšek, Mišo Bobovnik, Miran Vovk in Jože Kovač. V. Ck Problematika preboldskega smučišča Številna dela in vložena sredstva, ki so v ponos prizadevnim smučarskim delavcem Smučarskega kluba Prebold, so odraz želja in hotenj, da bi to smučišče postalo takšno, kakršnega si želijo domačini, smučarski zagreteži in vsi tisti, ki pridejo na to smučišče iz druaili krajev Savinjske doline in tudi oa drugod. V tej sezoni je bilo izvedenih vrsta smučarskih tečajev za otroke od 5. do 10. leta starosti. Snega tudi ni manjkalo, vendar pa ob vsem tem ostaja nerešeno vprašanje priprave smučišča za dobro smuko. Zato si prizadevamo, da bi smučišče dobilo teptalno napravo. Z njo bi bilo možno smučišče hitro, predvsem padobro pripraviti ter s tem podaljšati sezono smučanja. Že pred sezono so o tem potekali številni dogovori, vendar dalj od obljub ni prišlo. Smučarski klub sam ne zmore toliko sredstev za nakup teptalne naprave, tisti pa, ki bi lahko pomagali, pa za to niso preveč navdušeni. Obstaja samo upanje, da se bodo odgovorni ob problemu zamislili in zadevo premaknili z mrtve točke. Dotlej pa se velja zahvaliti le prizadevnim zagretežem smučarskega kluba. Ta sezona se končuje in verjetno se zanjo ne da ve kaj bistveno storiti, obstaja pa nevarnost, da se bo na problematiko v poletnih mesecih pozabilo in bo v naslednji smučarski sezoni problem še vedno nerešen. Mogoče pa bo sonce otoplilo tudi srca tistih, ki pri tern lahko rr maaaio. Kdo ve? Z združenimi močmi se da marsikaj storiti, z združenimi finančnimi sredstvi patudi kupiti. In takoimenovani teptalni stroj, katerega del se montira na traktor, vendar ni takšen problem. Mar ne? D Naraglav Vesti iz karateja Od 8. do 10. februarja je bil v Celju seminar karateja, ki se ga je udeležilo tudi 24 članov žalske karate sekcije. Na seminarju, katerega se je udeležilo več kot sto karateistov iz Slovenije in SAP Kosovo, sp si pridobili novo znanje in izkušnje, ki jih bodo s pridom uporabili v novi tekmovalni sezoni. Zadnji dan seminarja so se udeleženci pomerili v karate borbah in v tekmovanju kat. V absolutni kategoriji je zmagal Branko CIMPERMAN, pri pionirjih pa sta bila Natalija DOLAR in Miloš GOU-BER tretja. Karate sekcija organizira v februarju začetniški tečaj za mladinke in mladince od 14. leta starosti. Vpis je ob torkih in petkih od 18.30 do 19. ure. Vabljeni! S. Marič Telesna kultura Še vedno obstaja miselnost, daje telesna kultura samo rezultat športnih prireditev — tekmovanj, ampak je nekaj več, česar bi se morali zavedati vsi, tisti, ki se vključujejo vanjo, in tisti, ki stojijo ob strani. Telesna kultura je pomembna in bogata prvina prostega časa, je človekova radost in sreča; telesnokulturna dejavnost je vrednota, ki plemeniti in bogati osebnost in družbeno življenje. Telesnokulturna dejavnost je navsezadnje tudi del kulture naroda. Spreminjati miselnost ljudi, miselnost pasivnih udeležencev te dejavnosti, miselnost v tekmovalnem športu in v vrhunskih dosežkih za vsako ceno — ne glede na materialne, kadrovske in druge pogoje — pa je težko, naiteže! A. V. Na posnetku od leve proti desni Janez Debelak, Matjaž Mur in Jože Verdev na zmagovalnem odru ob podelitvi medalj. Smučarski praznik v Braslovčah Zadnjo soboto v januarju je bilo v Braslovčah jubilejno — štirideseto — državno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih. Čeprav je vreme organizatorjem krepko ponagajalo, saj je snežna odeja naenkrat izginila zaradi močne odjuge, pa so prizadevni delavci smučarskega kluba Braslovče-Andraž vztrajali in kljub nemogočim pogojem odlično pripravili skakalnico. O • oli dvatisoč gledalcev in pa 35 tekmovalcev iz trinajstih klubov ter bronasta medalja je bilo najlepše plačilo organizatorjem za trud. Po tekmi so tekmovalci in predstavniki Smučarske zveze Slovenike izrekli priznanje za odlično pripravljeno skakalnico in vzorno organizacijo. Pred desetimi leti so stekle prve delovne akcije za izgradnjo 70-metrske skakalnice, zemljišče zanjo je brezplačno odstopil Ernest Bošnjak, delavci kluba in krajani so opravili več tisoč udarniških ur, načrt je izdelal ing. Alojz Jevšenak in tako je ob tem velikem dogodku prerezal trak Slavko Bošnjak. Vsem, ki so pomagali pri izgradnji skakalnice, je čestital predsednik občinske skupščine Viljem Petek. Pokrovitelj državnega mladinskega prvenstva je bil SOZD Agros. Potem ko so se po doskočišču spustili pionirji z zastavami, so se mladi junaki pomerili za državnega prvaka. Zmagal je Mur iz Žirov, drugi je bil .Janez Debelak, Ilirija, sicer pa domačin, in tretji Jože Verdev Braslovče-Andraž. Jani Jager, član domačega kluba, pa je zasedel deseto mesto. To je doslej največji uspeh mladih braslovških skakalcev. jk Šahisti v novih prostorih Kljub temu da šahovski klub Žalec deluje že nepretrgoma 35 let, pa so šele letos, sami pravijo tudi — končno, dobili svoje društvene prostore, ki so si jih sami uredili. Klub šteje sicer 70 članov, od tega jih petnajst redno šahira, skrbijo pa tudi za podmladek v osnovnih šolah Žalec in Griže. Sicer pa bodo sedaj lahko poleg tekmovalnega šahiranja razvili tudi rekreativno, posebno skrb bodo namenjali vzgoji mladih šahistov, kar doslej zaradi neprimernih prostorov ni bilo mogoče. Kljub slabim pogojem pa so šahisti žalskega kluba v preteklih letih dosegli pomsmbne uspehe. Lani so postali republiški prvaki in se uvrstili v drugo zvezno ligo. Zaradi neizkušenj, na turnirju pa so bili tudi brez potrebnega strokovnega spremstva, so iz druge lige sicer izpadli. »Pomembno pa je, da smo ime mesta Žalca ponesli v šahovski svet in upamo, da se bomo čez nekaj let zopet uvrstili v to ligo. Dobre ekipe ni mogoče ustvariti čez noč,“ so povedali ob odprtju klubskih prostorov in dodali, da dobro sodelujejo z DPM, KS Žalec in drugimi klubi. Svoje prostore bodo ponudili sindikalnim organizacijam za rekreacijo in tekmovanja. Sicer pa je klub odprt petkrat tedensko od 16. do 19. ure za vse občane, ki radi šahirajo. Drev Bernard Gradbena mehanizacija — nizke gradnje — 63320 TITOVO VELENJE Prelska 2 zaposli strojnika težke gradbene mehanizacije. Pogoj je znanje upravljanja z buldožerji. Zaposlitev je možna takoj in za nedoločen čas. Prijave pošljite na naslov: Drev Bernard, Prelska 2, Vinska gora. Telefon: 889-100 ali 852-260. Janko Potočnik PARKETARSTVO, Kasaze 7 a zaposli kvalificiranega parketarja ali mizarja. Informacije na telefonu 063 737-232 (zvečer). Žalčani v finalu Manchester, ekipa v malem nogometu Žalca se je po osvojitvi prvega mesta na četrt-finalnemturnirjuuvrstilavpol-f inalni turnir. Ta je bil v telovadnici osnovnošolskega centra Žalec. V polfinalu se je domači Manchester ponovno odlično izkazal in premagal KS Talci iz Maribora z 2 : 0 in Luna park iz Ruja 5:2, ekipa KS Talci pa je premagala Rujčane s 3 : 0. Tako so se v finale uvrstili nogometaši Manchestra iz Žalca in KS Talci iz Maribora. Najboljša strelca turnirja sta bila Vogler in Maurek s po tremi zadetki. Sodila sta Edo Vranjek in Rafko Kampuš iz Celja. V zmagovalni ekipi so nastopili: Ivan Lokan, Srečko Haladeja, Marjan Haladeja, Ciril Naprudnik, Sašo Šarlah, Ivan Mavrek, Dani Kotnik, Jelko Pesjak, Grega Jošt, Jože Šalej, Andrej Vengust in Vojo Vogler. Žalčani bodo kandidirali za organiziacijo finalnega turnirja za pokal Slovenije in ker so že do sedadje, turnirje dobro organizirali, pričakujejo, da bo torej finalni turnir vŽalcu. Dodajmo še, daje naŽalske doslej največjjuspeh,TVD Partizan pa je dobil primat dobregaorganizatorja. Ekipi Žalca želimo v finalu čivčeji uspeh. JK ZAHVALA ob izgubi dragega očeta in strica Jožeta Peclja iz Ložnice pri Žalcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in izkazano pomoč. Posebna hvala Zapuškovim za pomoč v težkih trenutkih, govorniku, pevcem, duhovniku ter vsem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči njegovi in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata in starega očeta Franca Koširja se najiskreneje zahvaljujemo sosedom in prijateljem za pomoč in tolažbo ob njegovi težki bolezni. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, izrazili sožalje ter sočustvovali z nami. Posebna hvala lovcem, borcem KS Griže, planincem, godbi, rogistom in pevcem. Hvala govornikom in-vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Enako župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena, hči in sinova z družinami ter brata in sestri z družinami. V SPOMIN Ivanu Groblerju Globoko boleč je spomin na 22. februar. Dve leti je minilo, od kar te ni več med nami, dragi sin in brat Ivan. Kruta usoda te je mnogo prezgodaj iztrgala iz naše srede in za vedno je utihnilo tvoje plemenito srce. Neštete solze te ne zbude iz večnega sna. Rana ki jo je povzročila tvoja smrt, je ostala nezaceljena, spomin nate pa neizbrisen. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. Globoko žalujoči tvoji najdražji. V SPOMIN 13. februarja je minilo leto, od karte ni več med nami draga mama Pavla Čuk V naših srcih je bolečina in težko spoznanje, da je tvoj ljubeč glas onemel. Spomin nate ne bo zbledel. Hvala vsem, ki v spomin nanjo prižigate sveče na njenem grobu. Hčerka z družino ZAHVALA Ob nenadni in prerani izgubi očeta, starega očeta in brata Ivana Koštomaja 'se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom m vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, darovali cvetje in izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo prostovoljnemu gasilskemu društvu Za-bukovica, govorniku KS Liboje tov. Mlinariču, godbi na pihala iz Liboj, župniku iz Griž za spremstvo na njegovi zadnji poti in lepo opravljen obred, in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči vsi njegovi DA NE POZABIMO Ženske v borbi za enakopravnost Letos mineva petdeset let, od, kar je bilo v Zabukovici ustanovljeno društvo Zveza žen in deklet, ki je v program zapisalo boj za mir, enakopravnost žena in boj za volilno pravico. V letu 1983 je bilo v Libojah ustanovljeno Društvo delovnih žena, ki je prirejalo prj Coceju v Migojnicah predavanja, na katera so prihajale tudi žene in dekleta iz Prebolda. Dekleta in žene so bile tudi na sploh zelo aktivne; v času stavk so zbirale pomoč v hrani in denarju, leta 1941 pa so sodelovale tudi v pripravah na kasnejšo oboroženo vstajo proti okupatorju. Delovale so v Svobodi, v Vzajemnosti, v partijski organizaciji. Letos poteka 35 let, kar je KPJ organizirala po vsej državi akcije za izboljšanje življenjskih razmer delavcev. V Sloveniji so potekale pod imenom Zveze delovnega ljudstva Slovenije. 2. septembra 1940 je bila takšna akcija v Zabukovici ih v Grižah, v kateri je okoli sto žena zahtevalo izboljšanje življenjskih razmer in naslonitev države na Sovjetsko zvezo. Podobna akcija je bila 7. oktobra istega leta. V kako težkih razmerah je živelo delavstvo v letu 1935, dokazujejo tudi podatki, da je 30 odstotkov tekstilnih delavcev zaslužilo manj, kot je znašal eksistenčni minimum na osebo, 18 odstotkov jih je dosegalo ta minimum, 52 odstotkov pa jih je presegalo te stroške. Ob tem so imeli moški za polovico boljši standard kot ženske. V Savinjski dolini so leta 1935 delovale tri tekstilne tovarne: v Tovarni nogavic je bilo zaposlenih 124 žensk in 44 moških. Do 600 din je takrat zaslužilo 112 žensk in 18 moških, do 700 din so zaslužili štirje moški in dve ženski, ostali so zaslužili več kot 700 din. Z drugimi besedami povedano je kar 76 odstotkov zaposlenih, od tega so bile v večini ženske, živelo v revščini. V tovarni Ogrizek-Themel, St. Peter je bilo zaposlenih 70 delavcev, od tega 49 žensk in 21 moških. Tudi tu je večina zaslužila do 600 din. V tovarni Mautner, Litija, Prebold je bilo zaposlenih 920 delavcev in delavk. Od 343 moških jih je 39 zaslužilo manj kot 600 din in od 577 žensk jih je 113 zaslužilo enako, le 49 moških in 205 žensk je zaslužilo več kot 700 din. V skupni strukturi vidimo, da je 39 odstotkov delavcev, v tekstilnih tovarnah izven Maribora in Kranja, zaslužilo do 600 din, torej so živeli v revščini. Najvišji odstotek teh je bil v tovarni Ogrizek Themel v Šempetru, kar 81 odstotkov, sledila je Tovarna nogavic s 76 odstotki, medtem ko je bil v tovarni Mautner, Litija, Prebold le 16 odstotkov. Seveda so to skupni odstotki, če bi upoštevali samo ženske, bi bilo stanje še veliko slabše. Takšen je bil torej položaj delavk v tekstilnih tovarnah Savinjske doline, nič boljši pa ni bil položaj rudarskih žena, saj se je dogajalo, da rudarji tudi po nekaj mesecev niso dobili plače. Zato ni bilo nič čudnega, da je žena-delavka krepko stopala ob strani svojega moža v borbi za delavske pravice. _fj J Edi Cimerman, Ki »je pogrnil« v križišču pred Namo v Žalcu, se je hudoval nad komunalci. Po padcu pa je imel še srečo, da jo je prejšnjo soboto dokaj poceni odnesel. Na poledeneli cesti namreč tudi vozila teže ustavljajo. KOMUNALA TOKRAT ZATAJILA milice, tudi do verižnega trčenja avtomobilov. Delavci komunale pa so še vedno čakali na sonce, ki bo odtalilo ledene površine na cesti, saj tako ne bo stroškov s peskom ali morebiti celo soljo. Zato takšnih prizorov, v Žalcu, kot je tale na sliki, ni manjkalo. Padci in buške so povzročali hudo kri občanov in pri tem jim nihče ne more obljubiti, da bo prihodnjič bolje. -m. n. Planinske poli dobro obiskane Kljub temu da je bila že pred enajstimi leti markirana vezna planinska pot po obronkih naše doline, zanimanje zanjo ne popušča. Samo lani jo je prehodilo 59 planincev, med katerimi jih je bilo enajst iz Ljubljane, pet iz Maribora in devet iz Zagreba. V vseh letih pa je pot opravilo 1063 planincev, od tega jih je bilo s področja Meddruštvenega odbora Savinjska 761, iz planinskih društev Slovenije 219, iz ostalih društev pio Jugoslaviji 77 in šest tujcev iz Avstrije. V prejšnji številki Savinjskega občana smo očitno žalske komunalce tako pohvalili, ker so dobro očistili ceste, da so kar zaspali na lovorikah hvale. Po snegu, ki je zapadel februarja, so namreč krepko zatajili. Ceste, križišča in pločniki so bili malomarno očiščeni, kasneje pa poledeneli. Zaradi ledu je prihajalo do padcev in s tem poškodb, in kot smo izvedeli na postaji Marca višje pomoči otrokom Glede na ugotovitve, da bo rast življenjskih stroškov v prvih mesecih letošnjega leta presegla predvidevanja planskih dokumentov za leto 1985, so pristojni republiški organi dali pobudo za povečanje družbenih pomoči in nekaterih prejemkov. Da bi ublažili nadaljnje slabšanje socialne varnosti družin z najnižjimi dohodki, je to tudi bilo predlagano, bodo pa to morali obravnavati še pristojni organi Skupnosti socialnega varstva Slovenije, Skupnosti otroškega varstva Slovenije, na kar bomo predlagano in obravnavano dokončno sprejeli v skupnosti otroškega varstva Žalec. Od 1. marca dalje naj bi torej veljale naslednje višine denarnih pomoči otrokom (otroški dodatki): za otroke delavcev, delovnih ljudi in upokojencev naj bi znašala 4.000 din, če je mesečni dohodek na družinskega člana do 4.900 din; 2.700 din, če je mesečni dohodek na družinskega člana do 5.600 din, in 1.600 din, če je mesečni dohodek na člana družine do 6.000 din. Ostali iz kmečkih družin bi prejeli 1.500 din mesečno, otroci, ki imajo enega hranilca, pa še dodatek k denarni pomoči v višini 700 din mesečno. Povečana denarna pomoč otrokom, ki so teže ali težko telesno in duševno prizadeti, pa bi znašala 1.500 din mesečno. Zgoraj predlagane višine bi se približale zneskom, ki so predvideni po samoupravnem sporazumu p uveljavljanju socialno varstvenih pravic in se bo izvajal od 1. maja 1985 dalje. Na podlagi tega bodo višine denarnih pomoči različne in bodo odvisne od razlike med dejanskim dohodkom družine v preteklem letu in dogovorjeno ravnijo socialne varnosti, ki je po samoupravnem sporazumu določena v 'odstotku in sicer različno za vsakega člana družine. Po potrditvi predlaganih višin bo poračun opravljen na osnovi že vložene dokumentacije, zato nova potrdila ali vloge niso potrebne. O vseh nadaljnjih novostih bodo občani obveščeni v našem glasilu. D. D. če bi se v istem časovnem razmaku avtomobili razvijali z enako hitrostjo kot računalniki, potem bi rollse royce stal kakšnih sto starih tisočakov, imel bi moč prekooceanske ladje, z litrom bencina pa bi lahko prepeljal milijon kilometrov. Do kraja tisočletja je ostalo še manj kot dve desetletji. V tem -ostanku- pase bodo zgodile usodne spremembe. Čaka nas temeljita preobrazba družbe. Nekaj takšnega kot je revolucija, saj se je s pojavom prvih mikroprocesorjev na tržišču že pričela računalniška revolucija. Elektronski računalniki so mlada iznajdba; stara samo nekaj več kot trideset let. Vendar je imel malokateri tehnološki izum tako skokovit razvoj. Smo na pragu obdobja, v katerem bodo računalniki najbolj razširjen civilizacijski proizvod in ob vsem tem še najkoristnejši. Že v tem desetletju bo računalniška industrija presegla tudi takšne velikane kot so naftne družbe in bo postala vodilna industrijska panoga. Kapitalistično gospodarstvo v največji meri počiva na proizvodnji avtomobilov in televizorjev, oboji pa so pravzaprav igračka proti mikroprocesorju, ki pomeni mnogo več. Nova tehnologija skriva neslutene možnosti napredka v življenju človeka, ki je s premagovanjem narave stalno večal bogastvo človeške družbe ob vse manjšem trošenju lastnega dela. Industrijska revolucija je pomenila velik skok, ki je ob uporabi strojev večkrat povečal količino dobrin. Nov velikanski skok pa je šele pred nami. Več kot sto let je bilo potrebno, da je človeštvo prešlo s šest-najsturnega na sedemurni delavnik. Za prehod na pet, morda tudi na štiriurni delavnik pa bo potrebno deset do dvajset let. Prvič se ponuja možnost da se človeška družba osvobodi dela in ga prepusti strojem. Pojavila se bo nezaposlenost, vendar drugačne vrste. Izgi- nili bodo mnogi poklici, ki jih bodo zamenjali novi. Prvi bodo na svoji koži občutili napredek daktilografi in stenografi, nato njihovi šefi, sodniki, še posebno advokati in zdravniki. Konec tisočletja bo tudi konec pisane besede. Kovinski in papirnati denar bo zamenjal nevidni-elektronski. Ogromne možnosti ima računalnik v znanosti. Ali lahko stroj misli? Današnji računalniki so pametnjši od kamenja in ameb in nekaj pod nivojem ribe in ježa. To je vsekakor slabo za ježa in še vedno zelo daleč od večine ljudi. Človek pa bo pomagal računalniku, ne samo, da ga doseže, ampak tudi prehiti. Tako »pametni« stroji bodo lahko sami nadaljevali z ustvarjanjem svojih, še »pametnejših« naslednikov. In kaj bo s človekom? Tu že prehajamo v obdobje znanstvpne fantastike. Vrnitve nazaj ni več. Človek, toliko časa edini gospodar planeta, se ne bo več sam soočal z vesoljem. Inteli-enca — umetna, najprej sorazmerna loveku, kasneje pa že mnogo večja, bo stala ob njem in mu pomagala pri premagovanju narave. Za takoimenovane komunistične države oziroma dežele realnega socializma je predvideno, da se bo njihov vpliv v svetu močno zmanjšal zaradi njihovega vse večjega zaostanka v razvoju računalniške tehnologije. Sovjetska zveza kasni za razvitim svetom najmanj deset let, da pa bi svoje zaostajanje lahko nadoknadila, bi potrebovala od pet do, deset let vztrajnega dela in veliko finančnih sredstev; pa še takrat ni zanesljivo, da bi uspela. Položaj dežel v razvoju pa se ocenjuje kot katastrofalen, saj sodimo, da se ob obstoječem staju do konca stoletja nikakor ne more izboljšati. Sedanji jez je posledica industrijske revolucije. (se nadaljuje) Piše: Jože Grčar V tem mesecu po vsej dolini potekajo občni zbori prostovoljnih gasilskih društev. Ne manjka ničesar. Predsedniki, poveljniki in drugi poročajo, poročila odražajo aktivnost minulega obdobja. Eni so bili bolj, drugi manj prizadevni, na splošno pa so v tej humanitarni organizaciji vedno prizadevni aktivisti, ki dajejo pečat svojemu društvu. Mnogim tem so ob teh priložnostih podelili priznanja za 10, 20, 30, 40 pa tudi 50-letno delo v društvu. Tudi na občnem zboru gasilskega društva Prebold — Dolenja vas je bilo tako. Na fotografiji je Franc Zupan, ki prejema priznanje za 50-jetno delo v gasilski organizaciji. Podelil mu ga je predstavnik OGZ Žalec tov. Oset. D. Naraglav Anton Bašič, priznan slovenski rokometni delavec, ki je prevzel vodstvo Minerve, daje rokometašem napotke po treningu za priprave za spomladanski del slovenskega rokometnega pn,enstva- Foto: L. Korber FOTOKRONIKA Na osnovni šoli Vere Šlander na Polzeli so se pred dnevi pričeli tečaji računalništva. V treh skupinah je 67 učencev, tečaj pa vodijo Marko Stegner, Janez Zupan in Izidor Kuhar. Imajo tn računalnike ZX spectrum, kar pa je za vse učence, ki obiskujejo tečaj, premalo. T. TAVČAR V telovadnici osnovnošolskega céntra v Žalcu se vsako sredo od 18. do 19. ure zbirajo Žalčanke na rekreaciji, ki jo vodi Anica Kralj. »Odkar hodimo na rekreacijo, se mnogo bolje počutimo in sklepi niso zastani,« so pripovedovale ob našem obisku. Škoda je le, da je tovadnica tako zasedena, saj je ena ura rekreacije premalo. ik Ja, veste, če bi tudi vi imeli tak kožuh, vam še tako hud mraz ne bi prišel do živega. Foto: L Korber Smuk Mrzlica — Zahom V spomin na leto 1940, ko je SKOJ organiziral smučarsko tekmovanje, da bi združil napredno mladino, sta sredi februarja PD Zabukovia in Partizan Griže organizirala že tradicionalni smuk iz Mrzlice v Zahom. Tekmovanja se je udeležilo 48 smučarjev, najhitrejši pa je bil Janko Potočnik. .. VELEBLAGOVNICA ŽALEC nama Za dan žena — 8. marec čestitamo materam, ženam in dekletom, za katere smo vam v MMI pripravili nakup aranžiranih daril in darilnih bonov ... ... za priletno počutje in dobro postrežbo pa bomo poskrbeli tudi v naših restavracijah. PRODAJNI CENTER LEVEC