rpttntM pMm»(DtaU. Leto LXH V Ljubljani, v torek 14. avgusta 1934 Štev. 183 Cena 1.50 Diu I ——— , m^mmmmm .. i-- Naročnina mesečno ^^mg^^ ^^^^ ^ ^ ^^^^^^^^ ček. račun: Ljub- 85 Din. ra inozem- ^ ^^^ BHV Vh ^^^^^^ & >jana št 10.650 stro 40 Din - ne- ^m ^ ^^M ^^ B W ^^^ M __ ^ 10.549 ia deljaka Izdaja ee- ^^^^^ ^^V ^^B ■ M flHBHH^ fl^H^ M fl^HMfe ^^M Sarajevo loletno 96 Din. za ^^^^^ J'' g ^^^M flH Zagreb Stv. 39.011. Inozematvo 120 Din MBV MOT M t^K HB Praga-Dunaj 24.797 Uredniitvo je t ^^ JLv flB^^ mHKLmmŠ0W ^HLhM^ ^^^^^^ Oprava: Kopitar- Kopitarjevi nLtyDI jeva 6, telefon 2993 Telefoni uredništva« daent ateiba MM — nočna 2994, 2994 m 2050 - ■ 'i brinja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka in dneva po praznika i Vznemirljiva skrb poglavarja krščanstva Film mora biti zdrav in vzgojen! Zastopniki filmskega tiska pri svetem očetu — Poziv na križarsko vojno za nravstven film Italija, le mirno kri! Par dni pred hitlerjevsko revolucijo v Avstriji, ki je izbruhnila 25. julija, smo smatrali za potrebno, da odločno zavrnemo klevete, ki jih je brez dvoma po italijanskih virih in po italijanskih nasvetih objavil neki koroški dnevnik proti naši državi. Bekli smo, da je nemoralno početje, če kdo hoče oblatiti pred svetom državo, ki je v 15 letih povojne zgodovine storila vse, da bi živela v prijateljski soseščini z avstrijsko republiko. Dokazali smo neverjetno drznost teh obrekovanj, ki so nam očitala, da se na našem obmejnem ozemlju organizirajo hit-lerjevske legije, ki se naj nekega dne poženejo čez mejo v Avstrijo. Nato je prišel krvavi 25. julij, ko je padel kot prva žrtev podivjanih hitlerjevcev avstrijski kancler in ko so pobiti uporniki z obupom pribežali na našo mejo, kjer smo jim po mednarodno veljavnih običajih dovolili, da prestopijo mejo kot politični begunci. Po predpisih mednarodnega prava smo jih nemudoma razorožili in jih poslali v osamljena taborišča, kjer čakajo pod najstrožjim policijskim nadzorstvom na konec mednarodnih pogajanj, ki bodo odločila o njihovi usodi. Ko je bil liitlerjevski upor v Avstriji končan in je redna oblast vspostavila red in mir po državi, se je — nepozvan — javil pri našem zunanjem ministru odpravnik poslov avstrijskega poslaništva v Belgradu, toTej v danem trenutku prva najbolj poklicana osebnost v naši državi, da govori v imenu avstrijska vlade, in se je v lepih besedah «ahvalil za strogo korektno in ne samo mednarodno pravo pravilno, ampak tudi za sosedno državo pravično ravnanje in zadržanje jugoslovanske države v dnevih hitler-jjevskega upora y Avstriji. S tem smo mislili, da je poglavje avstrijskega punta kot takega, vsaj v kolikor nas fcifie, izčrpano in da bomo pri končnoveljav-nem urejevanju avstrijskega vprašanja mogli nastopiti še z večjo moralno silo, do katere nam je dalo pravico naše od vsega kulturnega sveta priznano pravilno zadržanje za časa hitlerjevske vstaje pri naši sosedi. Toda varali smo se. Nismo računali s tem, da imajo fašizmi svojo lastno moralo, ioeravno smo v teku let že mnogokrat izkusili to Tesnico. Italijanski fašistični tisk je sprva navalil na Nemčijo in ji v samo nekaj diil trajajočem časopisnem boju metal v. obraz, da je sokriva krvavih dogodkov v 'Avstriji. Tudi mi smo v svojem listu in na tem mestu s prstom pokazali na tega krivca, ki je nemški narodni socializem, a pri tem nismo pozabili povedati, da je soodgovoren tudi italijanski fašizem, ki je dolga leta na svojih prsih negoval nemške fašiste, ki je vzgojil tudi svoj fašistični zarod v avstrijskem Heimvvehru in tako doprinesel svoje, da Avstrija, ki je tudi naša soseda na dolgi meji, ne mpre priti do notranjega miru. Nismo računali s fašistično moralo! Po paT dneh protinemške gonje se je naenkrat ves italijanski tisk spravil nad — Jugoslavijo. Naenkrat se je začela v fašističnem tisku grda gonja, polna laži in obrekovanj, proti naši državi. Najpreje so začeli največji topovi kot »Popolo d'Italia« in »Re-gime Fascista«, za njim je prišel »Corriere della Sera«, nato pa znani tržaški kričači »Piccolo« in »Popolo«. In kaj so nam očitali? Da je Jugoslavija podpirala avstrijske hit-Uerjevske upornike, da jim je dovolila, da so se na našem ozemJlju organizirali, da jim tje celo dajala orožje in živež, sploh, da je [upornikom nudila vso podporo, zato, ker da tje hotela priložnost izkoristiti za dosego posebnih ciljev na slovenskem Koroškem. Posebno so se odlikovala po svoji lažnjivosti Se itak dovelj znana fašistična glasila v Trstu, ki so v dolgih kolonah razgrinjala laži, ki jih rodi le bolestna domišljija pod vplivom strahu, kot da je Jugoslavija ob vsej meji valila orožje v roke hitlerjevskim upornikom, s katerim da je bil v zvezi tudi znani voditelj koroških Slovencev dr. Petek, dn podobno. Ves kulturni svet že pozna žlo-budranje fašizma in ve ceniti njegovo vrednost. Z mirnim srcem bi lahko šli mimo te njegove ogabne navlake, prepustivši jo obsodbi kulturne javnosti. Toda, ker je v Jugoslaviji ravno naš mali slovenski narod mejaš tako Italije kakor Avstrije, se nam adi, da imamo v prvem pogledu mi ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da zavrnemo obrekovanja, ki nas sicer ne morejo doseči, a ld bi mogla ponekod vendar le ustvariti mišljenje, da smo spričo f&šizmov, tako italijanskega kakor nemškega, pozabili na življenjske smernice našega političnega zadržanja. In te smernice se niso spremenile, odkar Je mirovna pogodba začrtala naše meje. Ostale so vedno isite, javne, nedotakljive, svete. V Italiji in v Avstriji živijo deli našega narodnega telesa, ki so po naključjih zgodovine ostali izven skupnega jugoslovanskega doma. Ta naključja zgodovine kot kulturen narod spoštujemo, a se ne odrečemo nikdar in nikoli želji, da s sredstvi miru in po mirovni poti te žive kose našega narodnega telesa vrnemo naši skupnosti. Njihovo usodo pa ne izročamo niti italijanskemu fašizmu, niti nemškemu. Italijanski obreko-valci mislijo svet prepričati, da smo tako naivni, da' bi kdajkoli resno računali z možnostjo, da nam bo hitlerjevski vsenemški fašizem vrnil koroške Slovence, a.li da nam bo samogoltni imperijalizem nemškega fašizma pomagal rešiti naše sorojake v Italiji. Mi točno vemo, kaj je German, saj smo se borili ž njim za svoj obstoj dolga stoletja. Nemcu ne zaupamo, če je brez kljukastega križca, toliko manj še, če ga nosi kot svoj vzor. V Nemce ne stavimo nobenih upanj, jih nismo nikdar stavili in jih ne bomo. Ravniotako pa nam je križev pot naših so-rojakov pod italijanskim fašizmom pokazal. Vatikansko inesto, 12. avg. V posebni avdijenci je papež sprejel v soboto zastopnike Zveze mednarodnega filmskega tiska, ki so se mu prišli poklonil Takoj uvodoma je papež izrazil veliko zadovoljstvo, da vidi pred seboj može, katerih delovanje je nadvse važno in pomembno pri oblikovanju javnega mnenja, in je prosil zastopnike, naj njegov pozdrav izroče tudi vsem tistim, ki jih zastopajo. Papež je izjavil, da si je srčno želel njihovega obiska, ker bi jim tudi rad povedal, da ga kinematografski razvoj zlasti v zadnjem času večkrat navdaja z velikimi skrbmi. Ne da bi hotel prezreti veliko vrednost, ki jo ima filmska umetnost, ako služi dobremu in razširja resnico in čednost v vse dele sveta, more povzročiti žal tudi veliko nesrečo in razdejanje, ako postane vir zla in pohujšanja. Filmi, ki povzročajo zlo V zadnjem času, je nadaljeval sv. oče, je imel priliko govoriti z mnogimi misijonarji, škofi, nadškofi in kardinal, ki so raztreseni po vsem svetu. Iz vseh pogovorov pa je videl veliko vznemirjenje in skrb za duše, ki jo povzročajo posledice slabih filmov. To bi posebno rad povedal zastopnikom filmskega tiska s to željo, da bi njegove besede zvedeli tudi vsi drugi stvaritelji filma. Papež je omenil, da do te prilike ni vedel, da obstoja kaka organizacija filmskega tiska. Toda sedaj, ko se nahaja pred njenimi zastopniki, pa se ne more kaj, da jim ne bi stavil vprašanja: Ali bi film bil to, kar je, in ali bi povzročal vse to zlo, ki iz njega izhaja, ko ga ne bi podpiral tisk in se energično uprl vsaki nemo-ralnosti? Z drugimi besedami: ali ni kino v veliki meri to, kar iz njega naredi tisk? Vprašanje je naj-dalekosežnejše važnosti. Ker nikakor ne gre za zgolj verske interese, ampak za neprestane napade na krščansko moralo in mnogokrat tudi za napade na naravno, to se pravi obče človeško moralo. Dobro: naj bo film umetniški, toda ravno zato pa bi morala biti ena njegovih bistvenih lastnosti, da dopri-naša k spopolnitvi človekove moralne osebnosti in mora radi tega biti sam moralen. r:ilm, je ponovil sv. oče, p« bi gotovo ne bil tako slab in moralno pokvarjen, če bi se tisk odločno postavil proti nemoralnim filmom. Zato papež zastopnike filmskega tiska z vso nujnostjo m iskrenostjo prosi, da naj v tem smislu posredujejo njegove želje, kamorkoli pridejo in kamorkoli sega njihov vpliv. V enem mcseca obišče kino-dvorane 87 milijonov ljudi Kako silen jx>men ima dandanes film, nam kaj zgovorno kaže statistika. Nekdo je izračunal, da je samo v mesecu novembru lanskega leta po vsem svetu obiskalo filmske predstave 87 milijonov ljudi. Toda če se vj>rašamo, koliko predstav je bilo v tem času procentualno moralnih in vzgojnih, pa bi gotovo dobili zelo malenkostno število. Morda bi kdo ugovarjal, češ, dajte nam materijal za verske in moralne filme, pa bomo tudi te vprizarjali. Toda ne gre za to, da se tu in tam izjemoma vprizori tudi kak nabožen in vzgojen film, drugače pa, da ostane vse kakor je. Treba je, da je vsa filmska produkcija moralna in vzgojna. Strašna odgovornost Večkrat, je nadaljeval sv. oče, se vprašamo, ako so se tisti, ki so danes odgovorni za filmsko produkcijo, tudi svesti strašne odgovornosti, ki jo prevzemajo nase s širjenjem nemoralnih filmov. V sjx>min nam prihajajo evangeljske besede našega Gosftoda o »krivičnem mamonu«. Ali ni največkrat hlepenje po krivičnem dobičku vzrok, da se narod zavaja v nemoralnost, da se mu pripravlja moralna • smrt, ki se često raztegne na cele rodove? Treba je | pomisliti, da gre za neumrjoče duše. Ne gre pri tem i le za verske vidike — kar je jasno —, ampak tudi za čisto človeške ozire. Papež je prišel nato na besede velikega pesnika Danteja, ki je padlemu položil v usta besede, da ga je ugonobila knjiga in tisti, ki jo je pisal. In drugi veliki krščanski pisatelj Manzoni, ki ga po njegovem geniju moremo staviti ob Danteja, je kot pravilo umetnosti izjavil, da ne sme nikoli izdati svete resnice, ne rabiti besed, ki vodijo k zlu, ali ki zasmehujejo čednost. In to je tudi tisto, česar naj nikoli ne jx>zabi filmski tisk: naj nikdar ne jx>-stane posrednik zla, naj ne piše stvari, ki bi zasmehovale čednost in poviševale greh, kar ima vednt tako razdiralne posledice. Pogumni katoličani Končno je sv. oče še omenil akcijo proti slabim filmom, kateri se je ob tej priliki za njeno delo posebej zahvalil. Pogumni katoličani tako v Evropi, Kakor tudi po drugih deželah in tudi mnogi, ki pripadajo drugim veroizjx>vedim, so iz svojega verskega in moralnega čuta pričeli pogumno križarsko vojsko za nravstvenost v filmski proizvodnji. Tu in tam jim pomagajo tudi vlade, čeprav je seveda mnogo lažje delati zakone, kakor j>a jih aplicirati. Zlasti razveseljiva kampanja za moralen film se je pričela v Severni Ameriki, pri kateri ne sodelujejo le katoliški škofje, ki so akcijo započeli, ampak jih podpirajo vsi pošteni ameriški državljani. Sv. oče je v zadnjem času sprejel več ameriških škofov in se ravno o tej stvari z njimi obširno razgovarjal. Ima torej izčrpne in najnovejše informacije. Mednarodna zveza filmskega tiska ne more napraviti nič boljšega, kakor da s svojim mogočnim vplivom podpre to akcijo in se tudi ona [»stavi v vrste križarske vojske proti nemoralnemu filmu. S tem ne bo zveza pridobila le velikih zaslug in hvaležnosti katoliške cerkve, ampak vsega človeštva in Bog ne bo odlašal, da jim na svoj radodaren način obilno povrne njihovo dobro delo. Končno je sv. oče vsem zastopnikom podelil papeški blagoslov, kakor tudi njihovim družinam in znancem. Za tople besede sv. očeta sta se zahvalila Clčment Wildiers in Maurice Widy kot zastopnika osrednjega odbora. Zagotovila sta sv. očeta, da so njegove besede našle najgloblji odmev v vrstah med udeleženci in da ne bodo zamudili prilike, da jih sporoče tudi vsem svojim tovarišem. Sin bivšega španskega kralja smrtno ponesrečit pri Krivi Vrbi na Koroškem Dunaj, 13. avg. AA. četrti sin španskega kralja Alfonza, infant don Gonzalo, se je smrtno ponesrečil. Vozil se je z avtomobilom, ki ga je vodila njegova sestra infantinja Beatrica. Odpeljala sta se na izlet iz Celovca v Poreče. V bližini Krive Vrbe (Krumpendorfa) se je moral avtomobil iznenada izogniti nekemu kolesarju, ki je bil očividno pijan. Infantinja je ho- tela kreniti na desno, a vozilo je pri tej priliki trčilo v cestni zid. Infant don Gonzalo je dobil pri tem hude poškodbe v prsa in želodec. Opolnoči je podlegel notranjim krvavitvam. Njegova mati kraljica Viktorija, ki se je nahajala na počitnicah v Divonnu, je odpotovala na Koroško. Kolesar baron Rihard Neumann je priznal, da je povzročil nesrečo. Medtem, ko velesile leno gledajo Čudne kretnje avstrijske vlade Schuschnigg v Pesti - Starhemberg v Rimu - Papen na Dunaju Dunaj, 13. avg. E. Začudenje nad nenadnim potovanjem avstrijskega kanclerja na Madjarsko je meti inozemskimi političnimi krogi še vedno veliko. Nihče namreč ne verjame, da je moral dr. Schuschnigg leteti v letalu na Madjarsko, da prisostvuje neki neznatni strelni prireditvi na prostem. Prvi obisk novega kanclerja na Madjarskein bi moral imeti že malo bolj uvidevne politične nagibe. Seveda jih tudi ima. Ves Dunaj šušlja o njih. Predstava »Tragedija človeka«, ki jo je napisal Madachs, je politično silno nespretno izbran vzrok za politične razgovore, ki jih je dr. Kurt Schuschnigg imel s predsednikom generalom Gombošem. Nova avstrijska vlada ne sledi samo starim smernicam rajnega dr. Dollfussa, ampak jih hoče še prekoračiti in še bolj poudariti prijateljstvo med Avstrijo, Madjarsko in Italijo, kot se je to zgodilo dozdaj. Pod dr. Dollfussom je vladala še kolikor toliko pametna obzirnost do drugih sosed Avstrije, sedaj pa, ko je v Avstriji zavladal Heimwehr, ki mu Schuschniggova osebnost ne bo kos, se bodo seveda še bolj uveljavile heim-wehrovske težnje, ki hočejo zavleči avstrijsko politiko v še večjo odvisnost od italijansko-madjarskega prijateljstva. Ker namerava dr. Schuschnigg potovati v kratkem sam v Italijo, kamor se mu je tako mudilo poslati kot svojega predhodnika pod-kanclerja kneza Starhemberga, mu je seveda ležalo pri srcu, da se porazgovori z Madjari, ki bi radi ljubimkovali hkrati z Rimom in z Berlinom, kako resno bi oni vzeli še bolj poudarjeno italijansko črto skupne politike. Ker velesile ne storijo ničesar, ampak samo gledajo od daleč in dajejo »izjave«, je neizbežno, da bo Schushnigg, ki bo popolnoma zlezel pod vpliv Italije, skušal reševati avstrijski problem na tihem sam z Italijo in morebiti tudi še z Nemčijo in z Madjari, mesto da bi ga reševala vsa Evropa, ker je od pravilne rešitve avstrijske neodvisnosti odvisen mir vse Evrope. Spričo cincanja velikih sil naj se nikdo ne čudi, če bo avstrijski Heimwehr iznašel nalašč »kakšen drugi hitlerjevski puč«, kot ga smelo itak že naznanja Starhemberg, da bo še bolj okrepil »sodelovanje Italije«. Če drže roke križem drugi, jih ne drži fašizem. In zaenkrat ni verjetno, da je »kultura« liktorskega snopa smrt naše narodne biti. Mi nismo tako nezreli, da bi se vdajali iluzijam, da nam bo italijanski fašizem vrnil naše krvne brate v Primorju, niti tako neumni, da bi verjeli, da nam bo italijanski fašizem pomagal rešiti naše Slovence na Koroškem pred žrelom vse nemškega fašizma. Oba sta si enaka, nemški iu italijanski, oba bi se rada zajedla v naše narodno telo, oba si lahko podasta. roke v svojem skupnem sovraštvu proti nam Slovanom. Niti eden, niti drugi ne more postati zagovornik naših narodnih teženj, zato s ponosom, ker vemo, kaj delamo, odklanjamo oba. To bi morali razumni Italijani, ki pišejo po svojem časopisju, dobro vedeti. Petnajst let jim pripovedujemo eno in isto resnico. Zakaj torej so se spozabili — da ne rečemo osmešili — ko so nas začeli polivati z obrekovanjem, da igramo skupno igro s hitlerjevci? Ali morda iz jeze, ker nas je njihova vojaška demonstracija na koroški in tirolski meji pustila popolnoma hladne? Ali morda iz nevolje nad udarci ]>o glavi, ki jih je italijanska vlada zaporedoma sprejela od Francije in od Anglije, ki sta ji raz- tolmačili, da orožje ni igrača? Ali pa morda samo vsled tega* da si za ščitom laži in klevet opere roke, ki jih je onesnažila avstrijska žaloigra? Tiste roke, ki smo jih spoznali pri transportih orožja v Hirtenbergu in drugod; tiste roke, ki smo jih spoznali pri heimwehrovskem navalu na avstrijsko ustavo februarja meseca; tiske roke, ki jili že mesece gledamo )>ri uvajanju fašizma v Avstrijo. Madeži krvi avstrijskega kanclerja so padli na kljukasti križ, a tudi — in morda še bolj .— na liktorski snoji! Na ozemlju Avstrije se roki italijanskega in nemškega fašizma spajata. Ni naša krivda, če se ne sklepata v prijateljskem objemu, ampak z bodali. Toda Avstrija ni samo njuna zadeva, ("'e bi to bila, kako srečni bi bili mi, če bi ju mogli in smeli pustiti, na napravita medsebojni obračun, kakor jima milo in drago. Toda, kot rečeno, Avstrija ni sporni predmet med nemškim in italijanskim fašizmom, ampak vprašanje mednarodnega prava. Niti vojaške demonstracije na meji, niti obrekovanja nas ne bodo zlomila v prepričanju, da mora o neodvisnosti Avstrije sklepati Avstrija sama in vsa Evnopa. da bi Schuschnigg sam od sebe primoledoval v Ženevo s prošnjo za zaščito, če ga tja ne pozove jo one velesile, ki imajo usodo Evrope v rokah. Videant consules! Ing. Seli. „Pozdravi" Papenu Dunaj, 13. avg. b. Jutri ali pa najpozneje pojutrišnjem pričakujejo prihod novega nemškega poslanika von Papenu. Čuje se, da bosta novo imenovanega nemškega poslanika na Dunaju vou Papenu spremljala na tej poti njegova najožja prijatelja in sodelavca von Tsehirskv, sin zadnjega nemškega poslanika na Dunaju za časa vojne, in pa von Kottlers. Oba sta bila 30. juhija v Berlinu aretirana, za Tschirskega pa se je celo dolgo govorilo, da je umorjen. V resnici pa so ga narodni socialisti Ie pošteno pretepli, da je moral iskati pomoči v bolnišnici. sArbeiter Sonntag«, deluvski list, ki izhaja sedaj v nakladi bivše socialno-demokrutske tiskarne in ki velja poleg »Wiener Zeitung« kot najbolj uradni vladni list, piše ob priliki prihoda bivšega nemškega podkanclerja von Papena na Dunaj, da je on tisti mož, ki je od vseh nemških konzervativcev po 30. januarju pa do danes igral v Nemčiji najbolj hinavsko vlogo in do je tudi on absolutni in glavni krivec za vso nesrečo, ki je zadela Nemčijo. Njemu se je posrečilo, da je zlomil odpor maršala Hindenburga in nemških konzervativcev proti Hitlerju. Von Papen se lahko zahvali samo srečnemu slučaju da po 30. juniju tudi njega ni doletela ista usoda, ki je doletela njegovega adjutanta. General Blomberg ga je rešil gotove smrti, ne iz simpatij do njega, temveč iz spoštovanju do Hindenburga. Sedaj pošilja upravitelj nemške države Hitler tega človeka v Avstrijo, da tudi nas pahne v enako nesrečo, kakor je pahnil Nemčijo. Von Papen naj bo prepričan, da ga od trenutka, ko prestopi nemško mejo, ne bodo izpustili iz oči. Avstrijci ga bodo sprejeli vljudno, toda tako, kakor zasluži. Avstrija zaradi diplomatskih običajev ni mogla odkloniti agre-menta za von Papena, lahko pa vsak trenutek pozove nemškega poslanika, da zapusti Dunaj in izgine iz Avstrije, če bo skušal svojo nalogo drugače opravljati, kakor to želi avstr. vlada. Dunaj, 13. avg. b. Še danes bo imenovan industrijski delavec Hans Grossauer za državnega tajnika v ministrstvu za socialno politiko Grossauer bo referent za vsa delavska vpra sanja. Poljska se udinja Italiji 7 Budimpešta. 13. avg. b. V tukajšnjih gospodarskih in političnih krogih trdijo, da je pot madjarskega ministrskega predsednika Gomhii-sa v Varšavo v zvezi /, vstopom Poljske k rimskemu paktu, ki je bil sklenjen med Italijo, Avstrijo in Madjarsko. V prvi vrsti bi se imelo izvršiti politično gospodarsko zbližan je med Poljsko in Madjarsko, pozneje pa bi se to sodelovanje zgradilo na temelju rimskega sporazuma. (»Slovenec« je o tej možnosti poročal obširno že 21. julija, torej pred dobrimi 3 tedni. Op ur.) Dunajska vremenska napoved. Oblačno, deževno, temperatura bo nekoliko padla. Severne Alpe: živahni zapadui vetrovi. Zagrebška vremen, napoved: Precej oblač-j 110, vendar se bo |>očasi zjasnilo. Stalneje, tem- • poralura gu»m Mezdni spor v Trbovljah Na posredovanje ministra Dr. Ulmanskega je TPD pristala na nekatere olajšave v korist delavstvu Ljubljana. 13. avgusta. Znana gladovna stavka v revirjih TPD se je končala radi uspešne intervencije ministra zn šume in rudnike g. dr. Ulmanskega, Ob tej priliki je g. minister obljubil, da se bo uspešno zavzel za povišanje kontingenta dobav premoga za državne železnice, nakar bi s« mezdna pogajanja začela v zakoniti obliki. G. ministru je v kratkem času uspelo, da doseže izdaiio povišanje kontingenta za t<500 ton in s tem sorazmerno povečanje števila delovnih lini. Na podlagi tega so se začela pogajanja ined delavskimi zastopniki in zastopniki podjetja, ki so so zaključila 8. avgusta z znanim sporazumom, ki naj bi stopil v veljavo 15. avgusta. Gladovna stavka Ob tej priliki so delavski zastopniki svoj končni pristanek rezervirali, dokler no dobe potrebnega pooblastila od delavstva. A že 10. avgusta, še preden se jo moglo delavstvo izjaviti glede zaključenega sporazuma, jc del rudarjev — dosedaj sc še ni ugotovilo, po čigavi intervenciji — brez vidnega povoda stopil v siavko ter zasedel jamske prostore in rudniške objekte. Stvar se je začela v Trbovljah in se 'e razširila tudi na ostale revirje TPD. Devet zahtev stavkujočih Šele 11. avgusta je akcijski odbor stavkujočih fudarjov v Trbovljah postavil svoje zahteve v devetih točkah. Prva od toh je zahteva, da so zagotovi »eksistenčni minimum od leta 1923«. Pripominja se, da bi se na osnovi sklenjenega sporazuma glede na povečanje števila delovnih dni kljub znižanju kopaške mezde za 1 Din dnevno mesečni zaslužek dvignil povprečno za 75 Din. Oblasti so vso potrebno ukrenile za vzdrževanje reda in miru, kakor tudi za varnost objektov in naprav. Red in mir se ilozdaj ni kršil. Dr. Ulmansky v Ljubljani Da bi se informiral o dejanskem stanju, se je pripeljal danes zjutraj v Ljubljano minister za šume in rudnike g. dr. Ulmansky, ki sc je podal takoj po prihodu na bansko upravo, kjer se je vršila na podlagi došlih poročil konferenca, ki so ji prisostvovali minister g. dr. Ulmanskj-, minister g. dr. Novak, ban g. dr. Martisič iu podban g. dr. Pirkniajcr. G. minister jc sprejel zastopnike TPI), Delavske zbornice in člane nacionalnega akcijskega odbora. Na konferenci sc je ugotovilo, da jc nepremišljeni korak rudarjev onemogočil vsako smotreno akcijo za izboljšanje njihovih razmer, ker se delavstvo ni izjasnilo gicdc zaključkov nameravanega sporazuma in s svojim nezakonitim početjem izločil nadaljuje sodelovanje oblft9'.ev. Navzlic temu je g. ministru uspelo obvezati TPD, da veljavnost nove pogodbe stopi v veljavo šele 1. septembra 1934 in da v prihodnjih devetih mesecih ne izvrši nobene redukcije delavstva, pa tudi n zniža delovnega zaslužka. Nasprotno se je TPD zavezala skrbeti tudi zn manj rentabilna naročila in tako povišati mesečni zaslužek rudarjev. Poslednje je važno poudariti, ker sc s tem razmere ustalijo in ustvarijo trajnejši in boljši izgledi za bodočnost trboveljskih rudarjev. S tem je izgubila stavka tudi svojo moralno opravičenost in se pričakuje, da sc bodo rudarji vrnili na delo, upoštevajoč napore iu dobro voljo Zmaga obrtnikov Belgrad, 13. avgusta. AA. Ministrski svet je na obnovi ^ 03 finančnega zakona za leto 1934-35 na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal uvedbo o prepovedi popravljanja obleke in obutve s strani indu-strijsko-tvorniških obratov za obleko in obutev, in njihovih podružnic in prodajaln. — Urediva se glasi: ^ 1. Industrijsko-obrtniškini obratom za obleko in obutev kakor tudi njilhovim podružnicam in prodajalnam je prepovedano popravljati obleko, oziroma obutev in prejemati naročila za njihovo popravilo. Izvzete so samo malenkostne izprememhe med po-Izkušnjami v prodajalnah med prodajo, da se blago lahko prilagodi potrebam kupca. Obstoječe delavnice navedenih obratov za popravilo obleke in obutve je treba likvidirati v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe. Industrijski obrati, ki izdelujejo gumijasto obutev, smejo te izdelke popravljati samo v svojih tovarniških delavnieati. — 8 2. Proti kršitvam določb te uredbe veljajo določbe o kršitvi in kaznih obrtnega zakona. — § 3. Ta uredba stopi v veljavo z razglasitvijo v Službenih novinah. Mariborska šahovska tekma Maribor, 13. avgusta. Ta današnje 8., to je predzadnje kolo, je vladalo izredno zanimanje, posebno za partijo našega domačeg mojstra Piren z Reififjem. Saj ie bila ta partija odločilnega pomena za končno ohlastev, posebno še najvišjega predstavnika rudarskega ohlastva ministra g. dr. 1'lmanskega. Proglas Rudarskega glavarstva Rudarsko glavarstvo je izdalo v zvozi s stavko v trboveljskih revirjih sledeči razglas: Rudarsko glavarstvo opozarja delavstvo TPD, da v interesu reda in miru ter spoštovanja pred zakonom, ki ga mora imeti vsak državljan, nikakor ne more trpeli nezakonitega početja delavcev, ki so zasedli jamske prostore in rudniške objekte ter onemogočajo vsem redno obratovanje. Prav tako malo je v interesu delavstva, da se postavlja v nasprotje z zakonom v trenotku, ko so državna oblastva na delu, da pomagajo delavstvu k dosegi zahtev, v kolikor so iste upravičene. Radi tega Rudarsko glavarstvo nujno poziva delavstvo, da napravi konec temu protizakonitemu stanju ter sc poda na redno delo. Apeliram na delavstvo, da se zaveda velike odgovornosti svojega početja, ki bi moglo imeti ne samo zanj, nego tudi za svojce dalekosežne posledice ter da ima zaupanje v oblastvo, ki bo skrbelo, da se kot doslej tudi poslej rešujejo sporna vprašanja v duhu zakonitosti in socialne pravičnosti. Zakonitost, rod in inir so glavni pogoji za urejeno življenje v državi ter je zato dolžnost ohlastev. da uporabijo za dosego tega eilja tako v interesu države, kakor posameznikov, vsako sredstvo, ki jim ga nudi zakon. Uredba o obrestih Proglas TPD irčevo zmago. Kot prva je končala partija Vidmar—Spiel malin neodločeno. Tudi Pire je dobil proti Rei-flfu snino pol točke. Senzacija današnjega kola je bila zmaga Menšikove nad Dre/.go, in to radi tega, ker je Dre/.ga v začetku stal bolje. Imel jc kmeta več, pozneje pa je napravil grobo napako in izgubil. Partija med Steinerjem in Astalošeni je bila prekinjena' v nejasnem položaju. Pirčeva usoda ie sedaj v dr gih rokah. Sicer ga ne more nikdo več prehiteti, vendar ga Steiner luliko doide in bi si potem delila prvi dve nagradi. Izglede za tretje mesto pu imajo Vfenšikovu, Spieimaiin in Reilir. V torek pred- goldne se odigrajo prekinjene purtijc Vidmar— »rezga iz 6. kola in Steiner—Astaloš i/. 8. kola. Zadnje kolo se odigra na praznik in se srečajo: Reifir—Vidmar, Astaloš—Stipan, Drezgu Steiner, Spielmaun—Menšikova, Pire pa je prost. Stanje no 8. kolu: Pire 6 in pol. Steiner 4 in pol (t), Menšikova 4 in pol. Reifir 4, Spielmaun 4, Astaloš 2 in pol (I), Vidmar I in pol (I), Stupan 1 in pol, Drezga t (I). GLASBA V LJUBLJANSKI STOLNICI na veliki šmarin 15. avgusta ob ((tih. (Oddaja po radiju.) Maša: Kiinovee, Missa pastornlis brevis •ima. G r a d u a 1 e : Foerstcr. Ofertorij: RfhovskV. Po maši: Premrl, Marijino vnebovzetje. TPD jc s svoje strani poslala delavcem sledečo okrožnico: Sklicujoč se ua razglas Rudarskega glavarstva družba olivošča delavstvo, da je pripravljena a-daljevati rodno delo nn podlagi določb protokola od 27. julija 1931, ki je bil dosedaj v veljavi, s sledečimi izprememliami: 1. Od 1. septembra 1934 stopijo r veljavo sledeče minimalne mezde: 1. kategorija 37 Din, II. kategorija 32.25 Din, III. kategorija 27.75 Din. IV a. kategorija 23 Din, IV b. kategorija 18.50 Din. Sedaj veljavne premij-ske in akordne postavke se znižajo za 3%. 2. Deputatni premog: S 1. oktobrom 1934 se določi za vse delavce, ki so doslej upravičeno prejemali deputatni premog, nova količina deputat-negu premoga, in sicer šest ton letno, oziroma pri onih delavcih, ki so prejemali doslej polovico de-putatnega premoga, se določi višina treh ton letno. 3. TPD odstopa od svoje zahteve po dekatego-rizacijl ter ostane točka 3. dosedanjega protokola od 27. julija 1931 v veljavi. Vse te tri točke postanejo sestavni del protokola od 27. julija 1931. Družba se jc napram g. ministru za šume in rudnike obvezala, da v teku prihodnjih devet mesecih ne bo spremenila teh delovnih pogojev in ne bo izvršila nobenega odpusta sedaj zaposlenega delavstva, razen v primerih kakega disciplinskega ali kazenskega prestopka ter da bo storila vse, da tudi z manj ugodnimi dobavami omogoči delavstvu boljšo zaposlitev ter tudi boljše zaslužne možnosti kakor dosedaj, oziroma kakor r isti dobi lanskega leta. Družba poziva delavstvo, da stopi s polno vnemo zopet na delo, ker so samo pod takimi pogoji zajamčene eksistenčne možnosti podjetja in s tem tudi delavstva. Za izvoz našega lesa Sušak, 13. avg. b. V mesecu oktobru se sestaneta v Trstu .jugoslovanska in italijaiH ska delegacija, da nadaljujeta pogajanja o. vprašanju izvoza našega lesa in njegovega plasmana na italijanskem trgu. Ta. pogajanja so bila svoječasno prekinjena, ker so italijanski delegati zahtevali nesprejemljivo pogoje. Sedaj se bo v ponovnih pogajanjih proučilo vse, kar je v zvezi v našim izvozom lesa v Italijo, istočasno pa tudi vpra-šanje znanega tržaškega sporazuma, s katerim se bo olajšal izvoz lesa v Italijo. Naši bogoslovci na jugu Belgrad, 13. avg. m. Na polu v Lepenko v Južni Srbiji, kjer bo le dni evharistični kongres za skopljansko škofijo, se je danes tukaj mudila pod vodstvom vseučiliškega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha skupina ljubljanskih bogoslovcev in akademikov in si ogledala prestolico. Nato so odpotovali proti jugu. Osebne vesli I te lg rad, 13. avg. AA. Novoimenovani načelnik glavnega generalnega štaba, arniij-ski general Milan Nedič, ki je bil 6 let komandant arniije v Skoplju, je davi prispel v Belgrad. Tekom današnjega dne je generala Nediča sprejem minister vojske in mornarice general Milan Milanovič. Nato^ je general Nedič odšel v glavni generalni štab. Belgrad, 13. avg. m. V S. pol. skup. je uapre-doval Avgust Šparl, katehet na I. meščanski šoli v Mariboru. V 7. pol. skup. sta napredovali Marija Brandstaedter. učiteljica na meščanski šoli v Veliki Kikindi in Viktorija Pur roj. Bruudstaedler, učiteljica na I. deški meščanski šoli v Ljubljani. Upokojen je Albin Zeleznik. poštni uradnik (i. pol. skup. na poštnem uradu Ljubljana II. Upokojena sta Josip Verdir in Marija Cirer, pošina uradnika ti. pol. skup. na pošli Ljubljana t. in Ema Schmidt, poštna uradnica (i. pol. skup. v Kostanjevici na Krki; dalje je upokojena Ivana Cebiti, poštna uradnica ti. pol. skup. na poštnem uradu v Gorenjem Logatcu. Upokojeni so strojevodje: Ivan Barle na območju sarajevskega železniškega ravnateljstva: Leopold Senčar. Jožef Gamnikar; dalje vlakovodje: Josip Urbin, Nar i Oman, Anton Hubman. Jakob Zadel, Jožef Glušič, vsi nn področju ljubljanskega že lezn iškega rs vnnt eljslvu. Beigraiske vesti delgrnd, (3. avg. A A. Monopolska uprava priredi 15. septembra I. I. ponudtio licitacijo za zakup tobačne prodaje na veliko in prodaje cigaretnega papirja za prihodnjih pel let. T a licitacija /n \sn prodajna področju bo samo v Belgradu v upravi državnih monopolov. Po teli pogojih je vsa dr/uvn razdeljena na Hf> prodajnih področij, za vsako področje pa je treba vložiti posebne ponudbe. Za licitacijo \ lada veliko zanimanje. ker spada tobačna prodaja na debelo mod najbolj zuuesljive posle. Belgrad, 18. avg. AA. Ministrski svet je na podlagi člena 88 finančnega zakona za leto 1934-85 na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal to-le uredbo o maksimiranju obresti. Člen 1. 1. Obrestna mera na denarna posojila ee odreja: a) Pri denarnih zavodih ln bančnih obratih z največ 4.5% nad eskontno mero narodne banke; b) zadruge,* upnice največ 8%. 2. Predpis 1. odstavka določa najvišjo višino koristi, ki se sme dogovoriti pri podeljevanju posojil v blagu. 3. V najvišjo obrestno mero ali korist po prvem in drugem odstavku spadajo tudi postranska plačila ali dajatve, katere dolžnik prevzame poleg obresti, kakor na pr. provizije, režijski stroški, in povračilo za usluge na podlagi dolžnega posojila. Toda upnik sme zahtevati od dolžnika poleg obresti še stvarne stroške za sestavo pogodbe, takse, poštnino in druge dejanske izdatke in stroške zaradi zavarovanja ali povračila dolga. — 4. Predpisi tretjega odstavka tega člena ne veljajo za založnice in se z njimi ne dotikajo določbe točke 3 § 71 obrtnega zakona. Člen 2. 1. Obrestna inera za vloge na viožnih knjižicah, tekočih računih in zapiskih pri denarnih zaivodih in bančnih obratih ne moro biti višja od eskontne mere narodne banke, znižana za I %. — 2. Obresti od vlog po knjižicah, tekočih računih in zapiskih (I. odstavek) se računajo po tej uredbi od 1. julija 1934. Člen 3. 1 .Določbe člena 1 prvi in drugi odstavek ne veljajo za tiste dolgove kmetovalcev, ki so urejeni s posebnimi zakonskimi predpisi glede izplačilnih rokov posojil in Obresti. — 2. Denarni zavod ne more računati drugemu denarnemu zavodu večje obrestne mere od 8% letno, v kolikor gre za reeskontne menične terjatve, kjer so dolžniki kmetovalci in kjer so ti dolgovi urejeni s posebnimi zakonskimi predpisi glede izplačilnih rokov posojil in obresti. — 3. Določbe člena 2 se ne nanašajo na vloge po knjižicah, tekočih računih in zapiskih pri zavodih, glede katerih veljajo posebni predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov glede maksimiranja obresti za stare terjatve. — 4. Obresti za dolgove denarnih zavodov po že izdanih založnicah se znižajo na 6% letno, ako so večje, in sicer od prvega prihodnjega kupona. — Od tega se i z vzame jo založnice, izdane v inozemstvo. Člen 4. Denarni zavodi v zmislu te uredbe so denarno ustanove v obliki delniških družb ali družlb z omejenim jamstvom, dalje kreditne zadruge, hranilnice javnopravnih teles in tiste denarne ustanove, ki eo osnovane z zakoni, nekatere tudi s posebnimi zakoni. Člen 5. 1. Pogodba, ki odmerja večje obresti ali koristi od predpisanih v prvem in drugem členu, je neveljavna za znesek, ki presega najvišje obresti ali korist po čl. 1. in 2. 2. Večjih pogojenih obresti ali koristi od tistih predvidenih v čl. 1. in 2., se ne bo prisodilo in se ue more zavarovati ali izvršiti, če tudi bi bile dogovorjene s pravomočnini sodnim sklepom ali z drugo Izvršno listino. Člen 6. Obresti za posojila v denarju ali koristi od posojenega blaga, dogovorjene ali določene, predno dobi ta uredba zakonsko moč, se lahko kot takšne računajo in izterjajo, ako ne nasprotujejo določbam zakonov, ki so veljali do uveljavitve te uredbe. Toda od dne, ko ta uredba stopi v veljavo, se smejo te obresti računati in izterjati, če niso bile vnaprej vračunane in izplačane, samo v iznosu, s katerim niso v nasprotju s temi predpisi. ČleU 7. Obračuni o dolgovih se morajo opraviti pismeno na monopolskeni papirju. Obliko tega papirja bo predpisal finančni minister v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo. S tem niso razveljavljene olajšave, ki veljajo v tem oziru za pristojbine. Člen 8. 1. Kdor zavestno- krši predpise te uredbe o višini obrestne mere za denarna posojila ali koristi od izposojnuega blaga, se knzuuje po kazenskem zakonu z zaporom 6 mesecev in z denarno kaznijo do 25.000 Din, v kolikor niso s kazenskim zakonom predvidene strožje kazni. 2. Kdor plača večje obresti za vloge po knjižicah, tekočih računih in zapiskih od tiste, predvidene v čl. 2., ga kaznuje minister za trgovino in industrijo z denarno kaznijo do 50.000 Din. 8. Vsote iz teh kazni gredo v fond za nadzor-sivo nad denarnimi zavodi, ki se ustanovi pri državni hipotekami banki in ki ga vodi minister za trgovino in industrijo. Člen 9. Pooblašča se finančni minister, da izda pravilnik o izvršitvi te uredbe. Člen 10. Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v Službenih novinah. S lem dnem preneha veljati uredba o maksimiranju obrestne mere z dne 21. novembra 1933, razglašene dne 4. decembra 1933, in pa vsi drugi predpisi, ki tej uredbi nasprotujejo. Razlaga Belgrad, 13. avgusta. AA. Uredba o mak« saniranju obrestne mere, ki je izšla na podlagi čl. 63 finančnega zakona za leta 1934-35 nadomešča dosedanjo uredbo, vendar ne razveljavlja uredbo o zaščiti denarnih zavodov. S to novo uredlio se izpremene neke starejše odredbe. Po stari uredbi so mogli denarni mero do meje, ki jo je predvidevala stara uredba. Nova uredba pa sama odreja ta maksimum. Nova uredba prevzema kot sno-vo za določitev odstotka eskontno mero Narodne banke. Razlika je v tem, da nova uredba znižuje aktivno obrestno mero s 5 na 45 odstotkov. Denarni zavodi, ki so prej pobiral i 12% letno od posojil, odslej ne smejo računati več ko 11%. Po stari uredbi so upniki poleg predvidene obrestno mere lahko računali še 2% za konvencionalnc kazni pri zakasnelem povračilu dolga. To je zdaj ukinjeno. Po stari uredbi ni bilo določeno, koliko smejo denarni zavodi računati drugim za reeskont meničnih terjatev, če so bili dolžniki kmetovalci. Po novi uredbi se sme računati za ta reeskont največ 8%. Nova uredba določa za založnice največ 6%. Izvzete so založnice, ki se izdajo v inozemstvo. JTo vprašanje v stari uredbi sploh ni bilo urjeno. Prelom med Irsko in Anglijo? Publin, 13. avg. b. Spor med Anglijo in irsko republiko se vsak dan bolj zaostruje. Istočasno pa postaja za irsko republiko vedno neugodnejši položaj, zlasti na gospodarskem področju. Zaradi vojne z Anglijo je prišlo irsko gospodarstvo v katastrofalno zagato. Poljedelske organizacije so pred polomom in večina teh organizacij je že ustavila plačila. Razen tega je sklenil upravni svet Kuine6 pivovarne, ki je brez dvoma največja pivovarn« na svetu, da prenese svoj sedež iz Dublina v London. Ta pivovarna preskrbuje skoraj vso Anglijo s pivom in zaposluje približno 20.000 delavcev. Za irsko republiko bi pomenil prenos te ogromne pivo- Rudarska nesreča v Franciji Colmar, 13. avg. TG. V Ensiheiniu se jc pripetila velika nesreča v tamošnjem premogovniku. V srednjem rovu so eksplodirali strupeni plini in je. bilo pri tem prizadetih U rudarjev. Reševalni oddelek rudnika je vsled hitre pomoči in vsled velike požrtvovalnosti rudarjev samih še rešil štiri rudarje, med katerimi so bili trije težko obžgani. Ostalih 7 ne upajo več najti pri življenju. V vsem rudarskem revirju, pri katerem tlela tudi nekaj slovenskih rudarjev, od katerih pa ni nobeden med ponesrečenci, vsaj dozdaj se narodna pripadnost ponesrečencev še ni dokončno ugotovila, vlada veliko razburjenje in sožalje. Oblast je takoj predpisala najstrožjo preiskavo glede vzrokov rudniške nesreče. 4 smrtne obsodbe na Dunaju Dunaj, (3. avg. TG. Vojaško sodišče je obsodilo štiri policijske stražnike, ki so bili obtoženi veleizdaje in soudeležbe umora dr. Dollfussa, na smrt na vešalih, pet pa na dosmrtno ječo. Usmrtitve se bodo izvršile nocoj. Zmagovalec alpske tekme Monakovo, 13. avg. V mednarodni alpski vož-i nji, ki se je snoči končala v Monakovem, je znia-I gala Tnlbotova odprava. Obstojala je iz treh avto-j mobilov, ki so jih vodili Hugh Katon. Couper in gospod in gospa Wisdon. Ti angleški vozovi so : prevozili nad 2000 milj dolgo, izredno težko in me-' stoma po najslabših cestah in planinskih prelazih Evrope speljano pot brez kazenske točke. Tnlbotova tvrdka se zadnja leta ni udeležila nobenih podobnih tekem. Na sedanjih tekmah je sodelovalo kakih 150 avtomobilov in velja tekma za eno najtežjih na svelu. Byrd rešen Newyork. 1H. avg. p. 0 rešitvi raziskovalca | Byrda poročajo še tele podrobnosti: Byrd je imel ; v Južnem ledenem morju posebno kočo za vremenska opazovanja, v kateri je imel tudi lastno sprejemno in oddajno radijsko postajo. Ta koča je bila oddaljena 200 km od glavnega sedeža njegove ekisped icije. Bvrd je sicer zelo onemogel, vendar njegovo stanje ni nevarno ler si bo opomogel. V samoti je prebil 5 mesecev in .sta se morali vrniti že dve rešilni ekspediciji. ne da bi ga dosegli, dočim se je šele sedaj posrečilo tretji, da ga je rešila. Neljubo presenečenje tolovajev Pariz, 13. avg. p. V Lorientu, zapadnofranco-skem pristanišču, se je pripetila cerkvenim roparjem prav neljuba nezgoda. Ponoči so vlomili v la-mošnjo največjo cerkev in jo skušali oropati. Ker pa v temi niso našli takoj stikal za električno luč. so poskušali nn več krajih prižgati luč. Toda pomotoma so odprli stikalo, ki je takoj povzročilo varne v London hud udarec, ker bi brezposelnost narastla za ogromne tisoče, poleg tega pa bi bila Irska zelo prikrajšana na dohodku za razne davke, ki prihajajo iz pivovarne v raznih oblikah. Pod takšnimi razmerami bo irska vlada brez hujših posledic zelo težko nadalevula svojo politiko proti Angliji. Kljub temu pa je agitacija proti Angliji na Irskem vsak dan hujša. Sovraštvo Ircev do Anglije je vsak dan večje. Snoči sta v grofiji Loud dva časluika redne irske vojske hudo pretepla neke godbenike, ki so si dovolili <šalo» in zaigrali angleško himno. zvonenje vseh cerkvenih zvonov. Prebivalstvo me* sta se je takoj zbudilo in vse je hitelo proti cerkvi, ki je bila v popolni temi, zvonili so pa vsi zvonovi. V splošni zmedi se je posrečilo roparjem uiti Nesreče v Dolomitih Dunaj, 13. avg. p. V italijanskih Dolomitih 68 je ponesrečila skupina 6 nemških turistov na Gam-panile Alto. Ko so lezli ob vrvi navzgor, se jim .je vrv utrgala in so strmoglavili v prepad. Takoj se je podala k njim reševalna ekspedicija, pri kateri je zlasti pomagal neki nemški turist. Posrečilo se jim je vseh (i turistov rešiti. Eden med njimi je lahko ranjen. Reševalna dela so bila zelo težavna, ker so se vršila ponoči. — V Bavarskih Alpah so se podali trije monakovski turisti na vrh Drei Torre, Toda ponesrečili so se vsi trije in padli 300 metrov globoko in so bili vsi trije mrtvi. Ker pa je vreme slabo, njihovih trupel še niso mogli najti. — V Montblanški skupini so našli truplo pred letom dni ponesrečenega dunajskega turista Fr. Heins-bauerja. Njegova mati je že prispela v Chanionix, kamor so pripeljali truplo ponesrečenega. Mrtvi sin je bil njen najmlajši izmed 7 sinov, ki jih je imela. Goljufiva volilna reforma Budimpešta, 13. avg. b. Grof Szigray je imet v svojem v olivne m okraju govor, v katerem je ostro napadal vlado, češ, da goljufa ljudstvo z obljubami o volivni reformi. 0 kakšni splošni in tajni pravici glasovanja ni govora, ker ho po novem | volivneni zakonu, ki ga vlada pripravlja, moral 1 vsak volivec pred glasovanjem pred komisijo iz-; javiti, če želi glasovati javno ali tajno. Jasno je, i da bo vsak, ki se ho izjavil za tajno glasovanje, i prišel ua črno listo in da ga bodo smatruli za ne-j varnega opozicionalca. nad katerim je treba izva-| jati konsekvenre. Na istem zborovanju je govoril J voditelj madjarskih liberalcev dr. Rassay. ki se je I bavil z zunanjepolitičnimi vprašanji ter zahteval od vlade, da opusti vsako prijateljsko politiko i | Nemčije, ker Madjarska nimu ničesar iskati v Berlinu. Pravo senzacijo je povzročila njegova izjava, da je sporazumen s tem, da se izvrši restavracij* dinastije, saj jc bil Russav vse doslej znan kot hud ju odločeu republikanec. 6 dni bodo neprestano govoriti Berlin, 13. avg. b. Volivna kampanja za plebiscit, ki bo 19. avgusta, se je pričela danes z govorom dr. Gftbbelsa v berlinskem predmestju Neu-kolnu. Volilna kampanja se vodi pod geslom: en voditelj, enn odgovornost. Od danes pa vse do plebiscita bo vsake pol ure govoril po en govornik v radio. Govorniki pn bodo iz vrst ministrov, učenjakov, politikov, gosjiodanstvenikov, športnikov itd. Omenjajo se dr. Eckener. general von Liltz-mann, polkovnik von llindenburg, gospa \Vinmi-fried. VVagner, znani berlinski športnik Sobeok in drugi. Osem tisoč katoliških Slovencev na evharist. kongresu v Ribnici Ribnica, 12. avg. Če bi hoteli ostati zvesti navadi nekaterih časopisnih poročil iz naše doline, bi moraili napisati številko 30.000. Toda naše ljudstvo zna šteti in citati, zato ostanemo pri resnici. Osem tisoč katoliških Slovencev se je to nedeljo zbralo v Ribnici, da pozive svojo vero, da obljubijo zvestobo Kristusu Kralju. Kljub temu, da se zaradi dežja celotna prireditev ni mogla izvršiti nemoteno do konca, je vendar bil namen prireditve dosežen in njenega vtisa dolga leta ne bo mogoče zabrisati. Morda bi bilo prelepo in za zunanjost preveč, če bi ne bilo vreme onemogočilo slovesnega zaključka. Veliko je že bilo sličnih prireditev^ po naši deželi, ki so se izvršile v najlepšem redu in zapustile neizbrisne vtise, toda z mirnim srcem lahko rečeno, da je nedeljska verska manifestacija v Ribnici prekosila vse. Je pa tudi cela dekani j a kot ena družina tekmovala, kdo bo storil več. Po vseh župnijah so se vršile kot priprava za lepi dan evhari-etične tridnevnice. Ljudstvo je v obilnem številu prejemalo sv. obhajilo tako, da so množice že notranje prerojene prihitele, da dajo ziraza svojim čustvom. Ribnica sama je nosila pezo dela in odgovornosti v dvojni meri. Cel trg je bil kakor prenovljen. Vse v zastavah, vencih in cvetju! Na koncu trga je bil postavljen oltar z mogočnim križem. Tudi sosednja Gorenja vas, ki je bila določena za zbirališče množice je bila okrašena nad v«e okusno. Niti ene hiše ni bilo nikjer, ki bi ne dala na svoje lice najlepše, kaT je premogla. S popoldanskim vlakom se je pripeljal prevzv. g. knezoškof v spremstvu stolnega kanonika in župnika dr. Klinarja. Prevzvišeni se je takoj podal v spovednico, ki je bila oblegana pozno v noč in zgodaj zjutraj Zropet. Večerna pobožnost Komaj je legel mrak nad dolino, je vse oživelo. Po gorah in gričih so zagoreli kresovi: pri sv. Ani, na Stenah, vse na okrog. Samo s čarobno razsvetljenega zvonika farne cerkve so našteli 42 kresov. Ribnica in Gorenja vas sta zažareli v morju lučk. Kolikor oken, toliko šopov cvetja, ožarjenih od množice gorečih sveč. Trda noč je že bila, ko je tudi okolica zažajrela v lučkah. Vsaka vas se je zbrala pri domači cerkvici, odkoder je s gorečimi svečami in prepeva je nabožne pesmi krenila proti župni cerkvi. Nepozaben 3e bil ta prizor. Od vsepovsod se zgrinjajo ognjene reke, od vsepovsod doni na uho glasno petje, dokler se vsi ne združijo v ti-eočglavo množico, v morje luči, ki ga po-vživa ogromna dekanijska cerkev. Množice eo jo napolnile do zadnjega kotička. G. stolni iupnik dr. Klinar je v krasnem govoru razlo- žil množicam veliko skrivnost Odrešenja in postavitve najsvetejšega zakramenta pred 1900 leti. Po slavnostnem govora se je začela ura molitve z mogočnim ljudskim petjem. Ob enajstih je zavladala vsepovsod tihota. Praznik mladine Pred sedmo zjutraj je okoluja cerkve zaživela. Okrog 700 deklic v belih oblekah in dečkov je v slovesnem sprevodu spremljalo v cerkev k blagoslovitvi novi prapor MaT. vrtca. Prapor, krasno, umetniško delo šolskih sester iz Maribora, je po kratkem nagovoru blagoslovil prevzvišeni gospod knezoškof. Med sv. mašo je vsa mladina pela tako lepo, da se je marsikatero oko zasolzilo. Vsi otroci so prejeli sv. obhajilo. Množice prihajajo Med tem je bila že vsa ribniška okolica polna vrvenja. Nad 200 velikih in cela vrsta manjših voz se je pomikala po cestah. Od vsepovsod so se zgrinjali: iz Loškega potoka, Škocijana, Turjaka, Roka, s Krvavih peči... Večina množic se je zbrala v Gorenji vasi in se tam uredila v sprevod, ki je z godbami prikorakal na slavnostni prostor, katerega je med tem že napolnila množica domačinov in Dolenjcev, ki so prikorakali od druge strani. Vrli gasilci so z njim lastno resnostjo in požrtvovalnostjo vzdrževali red in tako omogočili, da je dobila vsaka skupina določen prostor. Krasen je bil pogled na zbrano množico izpred altarja, ki so ga obkrožale zastave in bandera. Pred altarjem nad tisoč otroških glavic, za njimi pestire skupine narodnih noš, po sredi mogočen kordon gasilskih uniform, levo od njih morje ženskih rut, desna stran tega pa napolnjena s fanti in možmi. Slovesna služba božja, Prevzvišeni g. knezoškof je v spremstvu številne duhovščine prenesel Najsvetejše iz cerkve na slavnostni altar. Iz tisočerih grl je zadonela pesem »Častimo te!«. Nekaj nepopisnega. so ti mogočni zvoki ljudskega petja, ki vro v silni mogočnosti pred prestol Najvišjega! Grobna tišina je zavladala, ko je zadonela po prostranem trgu nadpastir-jeva slavnostna beseda. Beseda o modernem človeku, ki išče rešitve iz sVoje reve, kakor jo je iskal svetopisemski izgubljeni sin, katero rešitev bo mogel najti le tam, kjer jo je našel oni: v naročju dobrega Očeta— Govoru je sledila sveta daritev, ki jo je spremljalo mogočno ljudsko petje pod vodstvom domačega, g. organ ista in spremljano z godbo. Sklepna slavnost Komaj se je po sv maši začela v najlepšem redu pomikati ogromna procesija, so pričele padati prve kaplje. Vse se je s strahom ozrlo na črne oblake, ki niso obetali nič dobrega. Ker ni bilo upanja, da bi prevedrilo, je odšla, duhovščina z Najsvetejšim v cerkev, ta čas se je pa tudi začetek procesije približal cerkvi, ki je bila kmalu polna do zadnjega kotička. Otroke so morali zaradi gnječe spraviti kar v prezbiterij. Medtem, ko se je cerkev polnila, je vsa množica prepevala Marijine pesmi. Po govoru g. stolnega vikarja Košička se je zbrana množica posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Po blagoslovu z Najsvetejšim so se množice pričele razhajati. Po malem Je vedno rosilo, vendar so bližnji lahko prišli pravočasno domov, daljni pa so dobili primerno streho, predno je prišla prava ploha, ki je oeste kar preplavila. Hudo je bilo marsikomu, ker se vsa slo: vesnost ni mogla zaključiti tako, kakor bi veliki dan zaslužiL Vendar ni bilo jeze v naših srcih. Če smo bili prikrajšani na zunaj, so bila pa naša srca toliko bolj polna. In to je bil vendar glavni namen, zaradi katerega smo se zbrali. Ta namen smo popolnoma dosegli. Pogovor s konservatorjem dr. Fr. Steletom Pomembna umetnostno-zgodovinsha odkritja v Sloveniji Po končanem dnevnem delu so se ljudje vsi-pali na mestne ulice, ko sem šel v muzej in potrkal na vrata konservatorja dr. Franceta Steleta. V veliki hiSi je bilo tako tiho, da bi slišal muho leteti. Samo dr. Štele je bil v svojem kabinetu še pri delu. Ta kabinet — uradni prostor za varstvo spomenikov — je s svojo tesnobo in s svojo nenavadno višino, do stropa natrpan s knjigami in spisi, podobami, starinami in fotografijami, s svojim gospodarjem in njegovo pisalno mizo, naravnost genljiva podoba razmer slovenske kulturne delavnosti. Da, in gospodar sam — neutrudljivi, vsestransko se udejstvujoči, vsestransko vpreženi, povsod za svetovalca klicani, doma in v tujini dobro znani dr. Štele — on je še bolj kakor njegov kabinet živ zgled slovenskega kulturnega dela, ki neredko zahteva ne le to, kar bi kdo po svojem poklicu utegnil storiti, marveč ga kliče povsod, kjer je pač treba človeka, ki je po svoji naravi sposoben opraviti kakšno važno kulturno nalogo. A kljub temu, da je konservator dr. Štele tako po svojem poklicu kakor po svojem ostalem ogromnem udejstvovanju eden najbolj zaposlenih ljudi med Slovenci — in kdor le malo pozna njegovo delavnost, pri najboljši volji ne more dognati, kdaj le more vse opraviti — se nikdar ne izgovarja s svojim delom, nikdar se ne izmika kakemu novemu bremenu, vselej in do vsakogar je ljubezniv ln prijazen, vedno pripravljen pomagati, svetovati, nove dolžnosti si nalagati. Tudi mojo prošnjo, dn hi mi kaj povedal O novih odkritjih v Kranju, v okolici Žužemberka in v Poljanski dolini, o katerih sem slišal nekaj zvouiti, je rad uslišal in tako sem torej prišel v njegov kabinet, trgali ga iz njegovega dela. Pokazal mi je fotografske posnetke najnovejših odkritij, celotne poglede in detajle iz raznih faz odkrivanja, pokazal mi je tudi akvarelne skice, ki dopolnjujejo fotografske posnetke v pogledu barv. Nato mi je na moja precej splošna vprašanja izčrpno odgovoril takole: Poleg obilnega vsakdanjega dela, ki ga opravlja spomeniški urad, sem osredotočil delavnost te ustanove v umetnostno zgodovinskem pogledu na sistematično raziskovanje spoineuikov srednjeveškega stenskega slikarstva na našem ozemlju. Vsako leto pride kaj novega na dan. Neodkritega je še toliko gradiva, da bi mogel danes odkriti, če bi imel sredstva in delovne moči za to, vsaj še deset ciklusov, ki veni, da eksistirajo pod ometom. Kranjska farna cerkev Najvažnejše dosedanje odkritje letošnjega leta je v kranjski farni cerkvi. Do tega odkritja smo povsem slučajno prišli ob priliki restavracije cerkve, ki je zdaj tik pred zaključitvijo. Gre za primer dekoracije velikih gotskih cerkva, ki se je osredotočala na dekoriranje obokov. Manjše cerkve iz tiste dobe so dekorirane od vrha do tal, dočim ko v velikih cerkvah dekorirali samo oboke. Ni še dolgo tega. ko so se odkrili v naših krajih prvi primeri lake dekoracije. Serija teh odkritij se je začela pred nekaj leti v škofji l.oki Redoma ie izvršena dekoracija na tak način, da so od sklepnikov izpeljane $.0 ploskvah trte z akantusovimi listi in v te vitice so kdaj pa kdaj vpletene figure. Takšno dekoracijo so nedavno odkrili v srednji prečni ladji cerkve pri Gospe sveti, v stranskih ladjah stolne cerkve v Gradcu, še pred vojno pa o priliki drugih del v Št. Rupertu na Dolenjskem. Najpomembnejše teh odkritij pri nas je gotovo Kranj. V kranjski cerkvi je bilo prvotno dekorirano samo srednje svodno polje. To je že v celoti odkrito in restavri-rano. Naslikani so na rdečem ozadju v fresko tehniki risarsko zelo živahno izvršeni angeli s trobentami in drugimi glasbenimi instrumenti. Ploskev pod njimi izpolnjuje rastlinska vitica. Slogovno je ta slikarija precej zastarela in pripada še tako zva-nemu mehkemu slogu prve polovice 15. stoletja, nastala pa je po vsej verjetnosti okrog 14(50—1470. Ob koncu stoletja pa so dekorirali tudi ostala polja obokov na skromen način tako, da so naslikali ob glavnih sklepnikih nekaj vejic, poudarili pa so s slikanjem polje nad slavolokom, kjer se nahaja relief cerkvene patrone, Matere božje, in sicer so naslikali okrog sklepnika venec stiliziranih oblakov, v svodnih kapah nad slavolokom pa angele trobentače. Ostanki te druge slikarije tako po kvaliteti kakor po ohranitvi daleč zaostajajo za razmeroma dobro ohranjenimi prvimi, zato so bili drugod zabrisani, ob Marijinem sklepniku pa po sledovih na novo naslikani. To najznamenitejše umetnostno zgodovinsko, pa tudi estetsko odkritje zadnjega časa bo lepotnosl restavrirane cerkve izredno povzdignilo. Višnje Plesevica, Crngrob in Sopotnica Razen tega so bile raziskane doslej pobeljene stenske slike v Višnjah pri Ambrusu in tia Pleši-vici pri Žužemberku. Ugotovljeno je bilo dalje, da je isti slikar, ki je poslikal ti dve cerkvi, poslikal tudi cerkev sv. Florijana na Golem vrhu pri Žužemberku. Te slike so iz prve polovice 16. stoletja in je po njih odkritju prezbiteriju na Plešivici skoraj v potnem obsegu vrnjena njegova prvotna dekoracija, v kateri je oživel ludi preprosto, a skromnemu prostoru primerno barvani baročni oltar. Ta Angel trobentač iz novih odkritij v župni cerkvi v Kranju slikarija zbuja tudi ikonografski interes, ker je pol-kupola apside poslikana z motivom Kralja Slave v mavrici, obdani od šlirih evangelistov. Ta motiv veže dekoracijo te cerkve s tradicijo globoko nazaj v srednji vek. V kratkem bodo preiskane freske v Crngrobu pri Škofji Loki in v Sopotnici. Kakor vse kaže, bodo v Sopotnici ugotovljene slike dveh dob, katerih obsežnejša in pomembnejša pripada začetku 16. stol. in razodeva stilistično sorodnost z vrhnjo plastjo ladje na Vrzdeucu, v ornamentiki pa posebno z ladjo v Gostečem. Resnična pridobitev z našo umetnostno zgodovino obeta postati dobro ohranjena podoba sv. Florijana mučenika, ležečega v vodi. Na severni steni severne ladje v Crngrobu so bile ugotovljene tri plasti slik. Najstarejša plast je iz prve polovice 14. stol., druga iz konca, a še ni točno opredeljena, tretja in najobsežnejša pa je iz L 1453. Restavracija župnc cerkve v Kranju in kapela pri Preski Restavracija cerkve v Kranju bo pri nas prva dosledno uveljavila načela sodobne, idealu varstva spomenikov ustrezajoče obnovitve s tem, da bo poklicala k novemu življenju po preslikavah in pre-ometavah zakrite priče svojega nekdanjega lepotnega organizma, in novo lepotnost notranjščine organizirala ob prirodnem značaju stavbnega gradiva (kar ustreza tudi sodobnemu načelu materijalne pristnosti in gradbene stvarnosti). Temu novemu delu bo ustrezal tudi po arh. Vurniku zasnovani novi veliki oltar, ki je zasnovan logično kot emana-cija predpogojev duha dane arhitekture. Restavracijo kranjske farne cerkve vodi arh. Vurnik, izvršuje jo slikar Peter Zeleznik, freske pa je restavri-ral M. Sternen. Tu naj omenim še, da je delal na Plešivici odkritna dela učenec zagrebške akademije Franjo Golob, ki bo izvršil tudi raziskovanja v Sopotnici, tehnično zelo kočljivo delo v Crngrobu bo pa izvršil akad. slikar Matej Sternen, naš najodlič-nejši restavrator in kot tak osebnost mednarodne vrednosti. V zvezi z restavracijo kranjske cerkve bi omenil še razveseljivo dejslvo, da nova trezna načela o lepoti in pomembnosti prodirajo že tudi v novem nabožnem stavbarstvu. Organist g. Lovro Hafner v Preski je namreč postavil po načrtih Plečnikovega učenca arh. Valentinčiča, v najtesnejšem sodelovanju z njim in njegovim učiteljem, pri Preski kapelico, ki ustreza vsem pričakovanjem nabožne domišljije, to pa druži s strogo stvarno obliko in mnogimi potezami, ki so vredne, da na nje opozorimo javnost. Predvsem je zunanjščma kapelice, ki je izvedena v betonu, podala zgled, kako se da tudi ta estetsko skrajno kočljivi in nevarni mate-rijal z najpreprostejšimi sredstvi brezhibno obvladati. Glede notranjščine pa je trebil opozoriti zlasti na način, kako je arh. Valentinčič lastnoročno dekoriral stene. V vlažen omet je namreč z rezilom zarisal vence cvetlic, to risbo pa je rahlo barval in tako ustvaril zidu zares svojstveno, nevsiljivo iu materijalno pristno dekoracijo. Ta kapela nam je kakor že marsikaj drugega, kar je ustvarila ljubljanska arhitekturna šota, dokaz, da postaja novi slovenski rhitekt polagoma ne več samo projektant, ampak zlasti tudi vodja in vzgojitelj okusa svojega naročnika. Šentpcterska cerkev v Ljubljani 11 koncu naj še omenim, da se nam obeta v najkrajšem času po arh. 1. Vurniku vodena in po stavbeniku H. Schellu ter slikarju P. Železniku izvršena dokončna restavracija šentpeterske cerkve v Ljubljani, v istem prave,u in duhu, kakor so bila izvršena dosedanja dela v tej cerkvi. Tudi ta cerkev bo ena izmed redkih slovenskih cerkva, kjer po nemali zaslugi župnika Petriča restavracijska dela docela ustrezajo idealom spomeniškega varstva. — Po tem zanimivem pripovedovanju je dr. Štete končal razgovor in odšla sva iz tihega muzejskega poslopja. Silvester Škerl. j Odkritja starinskih slikarij v Plešivici pri ' žnžcmhnrkn Ljubljanske vesti: Skopuhi, ki so prejemali mestno podporo Ljubljana, 13. avgusta. »Nekaj nezaslišanega, nekaj nesramnega!« tako bi vzkliknili marsikak ljubljanski občan, ko bi zvedel, kako prejemajo od sociatn©političnega urada mesečne podpore ljudje, po večini ženske, ki podpore sinliah niso potrebne, marveč čepe na debelih nranilnih knjižicah. Ko so ljubljanski listi pisali, da je utopljena Pepca Cepudrova dobila mestno podporo, se je marsikdo siino čudil. Res! Pepci je sooialno-poliitični ivrad dvakrat nakazal živila, prvič za 40, drugič za 50 Din. Urad se je poprej, ko je dobil njeno prošnjo, po zaupniku informiral o družinskih in gmotnih razmer ali Cepudrove. Od sosedov je zaupnik prejel potrdila, da je Cepudrova podpore potrebna, češ: »Tu je velika revščina!« Cepudrova je občino za malenkost oškodovala, so pa ljudje, ki so vlekli redne mesečne podpore leta iin lota, pa se je naposilcd izkazalo, da imajo v ljubljanskih denarnih zavodih naložene bajne vsote. Bila je neka Francka. Redno je dobival« že več let mesečno podporo po 100 Din. Na uho socialnopolitičnega urada pa je prišlo, da ima Francka mnogo prihrankov v Ilirajiiil.rtici. Posodila je celo svojemu sorodniku brezobrest- © Jutri bo sv. maša za turiste v palači Vzajemne zavarovalnice ob pol 5 pred odhodom turistovskega vlaka. 0 Zadnja pot kiparja Jurkoviča. V nedeljo, eno uro pred pogrebom ministra v p. Antona Sušnika, se je vršil po ljubljanskih ulicah žalni sprevod s truplom pokojnega akademskega kiparja Ivana Jurkoviča. Na tih in dostojen način 60 ee poslovili sorodniki, prijatelji in spoštovalci Jurko-vičeve umetnosti od pokojnika. Pogreb je šel od mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sprevoda se udeležil ves profesorski zbor Tehnične srednje šole z direktorjem Reiener-jem na čelu. Narodno galerijo sta zastopala dr. \Vindischer in univ. prof. dr. Cankar, Probudo pa prof. Sever. Krsta je bila obsuta s cvetjem. Pogreba se je udeležilo tudi veliko slovenskih umetnikov in drugih javnih delavcev. Duši vrlega Jurkoviča naj sveti večna luč! © Valvazorjeva rojstna hiša. Pretekli teden so pričeli prenavljati Valvazor.ievo rojstno hišo na Starem trgu. Hiša je prenovljena ter je dobila čednejše lice. Tudi spominska plošča Valvazorjeva je dobila boljši v tisk. O Za ljubljanski mestni muzej je daroval gospod notar dr. Andrej Kuhar oljnato sliko pokojnega poslanca Plantana, ki se namesti v portretni galeriji naših mož v mestnem muzeju. Mestno na-četetvo izreka tem potom plemenitemu darovalcu najprisrčnejšo zahvalo. Ljubljanski mestni muzej naj postane ogledalo našega razvoja. K temu lahko požrtvovalno pripomorejo vsi ljubljanski meščanje, ki hranijo v svojih shrambah in podstrešjih starega gradiva, ki bi mestnemu muzeju in njegovim zbirkam marsikaj izpopolnil. Zberite tak material, slike, fotografije itd. in darujte jih za mestni muzej. Mnogo se je razgubilo in uničilo, kar bi v skupni zbirki pojasnjevalo našo preteklost. Naj se vsak Ljubljančan potrudi in pregleda svoj dom. Starinske stvari, ki nimajo za posameznika nobenega pomena več. in se navadno izgube, darujte v plemenit namen. V par mesecih bo otvorjen mestni muzej, vsi podarjeni predmeti bodo označeni z imenom darovalca. Mestni muzej bo brez dvoma lepa kulturna pridobitev Ljubljane. Želeti bi bilo, da bi tudi naše meščanstvo po zgledu velikih kulturnih narodov tekmovalo med 6eboj s svojimi prispevki za mestni muzej. Q Mestna kolonija ob morju Sv. Jakov-.Silje-vica se vrne v torek, dne 14. t. m. z dolenjskim vlakom ob 20.36 in no oh 22.36, kakor je bilo pomotoma javljeno v nedeljskih časopisih. Starši z Galjevice, Dolenjske ceste in bližnje okolice naj prevzamejo otroke na dolenjskem kolodvoru, ostali pa na glavnem kolodvoru. © Umrli v Ljubljani. Serša Franc, 58 let, krošujair. Stari trg 19. Rozman Ivan, 69 let, čevljarski mojster in posestnik. Rožna ul. 5. /.or-ko Marija, roj. SlaVjanek, 28 let, žena pekovskega mojstra, Celovška c. 68. Simončič Nežika, t leto, hči mesar, pomočnika, Ižanska c. 159. čuček Anton, 58 let, poštni uradnik, Rožna ulica 17. Debel jaik Anton, 76 let, ekspeditor. Gradišče 14.— Umrli v ljubljanskih bolnišnicah: Konjar Ana, 35 let, boln. strežnica, Vidovdan-ska c. 9. Rogelj Ivana roj. Košir, 74 let, zaseib- Mariborske vesti: Stara pogodba no posojilo 100.000 Din, da ji je sorodnik dal kot v hiši. Sooialnoipolitični urad se je res prepričal o resničnosti tega posojila in je pritisnil na Francko, da je morala lepo vrniti vse izplačane podpore z obrestmi vred. Francka je bila izredno skopa in stara nad 80 let. Tudi Nežika je dobila mesečno podporo 150 Din od občine. Nežika si ni nič privoščila, podporo je kar toplo nesla vsak mesec v hranilnico, okoli strank je pa beračila za hrano in vsakdanji kruh. Živela je sikrajino slabo, a v hranilnici je tiščala do 80.000 Din. Tudi Nežika je morala virniitd podporo. Največkrat pa se taki slučaji odkrijejo šele po sanrti podipirancev. Pri okraj, sodišču se vrše zapuščinske obravnave. Sodišče napravi o vsaki uimrli osebi najprej smrtovnico. Tu se že dožene, če je kak tak revež zapustil kako gotovino ali kake večje prihranke, tn pride na dan, da iuna mestni podpiranec po več hranilnih knjižic. Socialuiopoiitični urad nato naznani sodišču vse takim »revežem« izplačane mesečne podpore. Okrajno sodišče pa uradu brez visega likvidira v polnem obsegu njegove zahtevke za povračilo podpor z obrestmi vred. Primerili se je celo slučaj, da »taka mestna reva« sploh ni vedela, koliko hranilnih knjižic ima, niti ne, koliko znašajo prihranki. niča. Vorovškova ul. 21. Fele Marija, 25 let, žena delavca. Sv. Jurij pod K umom št 80. Dr. Praunseis Alojzij, '68 let, zobozdravnik, Miklošičeva c. 6. Bradeško Alojzija roj. Vehovec, 32 let. žena delavca, Brezovica 28. Oblak Anton, 41 let, trgovski potnik. Kosovska 3. lx>vrin Fra-nja, 66 let. mestna o boga, Sv. Petra c. 52. Tome Marija roj. Tomšič, 61 let, vdova mizarja, Tacen 7 pod šmarno goro. Lenarčič Karel, 27 let, delavec, šircelj Marija. 53 let, učiteljica, Jenkova ul. 15. Krašovec Marija roj. Lazar, 77 let, vdova pekovskega mojstra, Tvrševa c. 48. Moš-krič Jože, 3 leta, sin tiskarniškega delavca. Za-dvor 73. Šafec Ivana roj. De.bevc, 35 let, žena skladiščnika, Mirje I. Rutar Ana, 72 let, bivša služkinja, Japljcva ul. 2. Babnik Mihael, 76 let, ekspeditor. Gradišče 14. Jurkovič Ivan. 40 let. akad. slikar, Poljanska e. 18. Lužar Marjeta, roj. Globočnik, 70 let, vipok. delavka. Mesarska oesta. baraka. O Poškodovanci in ponesrečenci. O žalostnem dogodku v Mestnem Logu poročamo na drugem mestu. Žal pa je bila zadnja nedelja bogata podobnih obžalovanja vrednih dogodkov tudi drugje, zlasti na deželi in je ljubljanska bolnišnica sprejela včeraj več poškodovancev in ponesrečencev. V Zapogali so 4 fantje napadli 28-letnega ključavničarskega pomočnika Vinka Govekarja iz Lesc pri Vodicah. ga podrli na tla in z nožem suvali v hrbet. Fant ima resne poškodbe. — 58-letnega Franca šušteršica z Velikih vrhov pri Krki je v nedeljo doma njegov sin v prepiru obstrelil s puško v desno nogo. — V nedeljo popoldne sta se s kolesom peljala na izlet na Dolenjsko 20-letni mehanik Mi-klič z Bolgarske ulice 14 iu 22-letni strojnik Janko Brajnik iz Vodni atske ulice 20. Pri Novem mestu ju je podrl neki avto. Oba sta pri padcu k sreči dobila le manjše poškodbe. — Na Jesenicah je padel s kolesa 51-letni pekovski pomočnik Martin Oblak, ki si je pretresel možgane. © Sodna preiskava o umoru na Starem trgu. Preiskovalni sodnik, sod. pristav dr. Leon Pompe nadaljuje sodno preiskavo o umoru na Starem trgu. Dosedanja preiskava ni prinesla nič novega. V ponedeljek dopoldne je bil zaslišan soosumljeni invalid Anton Rozman. Ta je v zaporu molčeč. Ne govori nič, samo trdi, da ni bil zraven. Anton Rozman je prinesel v zapore nekaj nad 250 Din denarja. Policija je izročila sodišču mnogo zapisnikov in 6 hranilnih knjižic, od teh je bilo 5 last pokojne Pepe Cepudrove. Ta je imela samo na eni vloženih 68.610 Din. Ena knjižica je bila zaplenjena pri Antonu Rozman z vlogo 2000 Din. Rozman se je kaj rad pobalial, da ima denar v hranilnici. © Primarij dr. Božidar Lavrič ne ordinira do 22. avgusta. © V križankah ima jutri na praznik Marijinega vnebovzetja ondotna moška in mladeniška Marijina družba družbeno slo: vesnost zjutraj ln popoldne ob 6. Zjutraj med sv. mašo skupno sv. obhajilo. Na seji od 29. IX. 1863 je sklenili občinski svet mariborski, da kupi prazno zemljišče poleg mariborskega grada. To zemljišče je bilo last grofov Brandis. Kupno pogodbo je sklenil nato v imenu občinskega sveta dr. Mat. Reiser dne 30 oktobra 1863, občinski svet pa jo je sprejel v celoti na seji dne 3. novembra 1863. Mestni župan je bil takrat And. Tappeiner. Člen 2. te pogodbe se glasi: Dagegen verpfllchtet sich die Stadtge-meinde Marburg in Anbetracht der von den Hochgeborenen Herrn Graf en von Brandis gestellten giinstigen Kaufsbedingnisse, die zvvisclien der Burg und dem Kriehuberschen Hause gelegens Gartenparzelle No. 260 alls freien Marktplatz herzustellen und die auf der nordlichen Seite der Burg und des Kriehuberschen Hausesi gelegene, im beige-hefteten Plane als Sofienplatz benannte Grundflache, soweit solehe Eigenthum der Herrn von Brandis ist — niemals ver-bauen zu lassen, sondern entweder in Parkanlagen zu umstalten, oder gleichfatls als Marktplatz zu vervvenden, wobel es sich von selbst versteht, dass von diser Grundflache der laut des beigehefteten Planeš in-nerhalb die projektierten Strassenlinien ent-fallende Raum fiir den allgemeinen Verkehr vollstandig offen zu bleiben habe. Die Stadtgemeinde Marburg darf die von den Hochgeborenen Grafen zu Brandis mit-telst dieses Vertrages ervvorbenen Grund-theile nlemale dureh Abladung von Unrath vorunstalten, ebenso ist auch die Ablagerung von Schutt nur insoweit zulassig als es zur Ebnung des Platzes nothwendig erseheint. Z ozirom na to, da so zahtevani prodajni pogoji visokorodnih gospodov grofov Brandis ugodni, se nasprotno obvezuje mestna občina mariborska, da bo napravila prosto tržišče na vrtni parceli št. 260, ki leži med gradom in Kriehuberjevo hišo. Da ne bo dovolila parcele, ki leži na severni strani grada in med Kriehuberjevo hišo ln ki je označena v priloženem načrtu kot Sofijin trg, v kolikor je last gospodov grofov Brandis — nikdar zazidati, ampak jo bo spremenila ali v park ali pa v tržni prostor. Pri tem je razumljivo samoobsebi, da mora ostati na tej površini prostor za ceste, ki so projektirane na podlagi priloženega načrta, popolnoma prost za splošni promet. Mestna občina mariborska ne sme nikdar skaziti zemljišča, ki gp pridobi od visokorodnih grofov Brandis temeljem te pogodbe z odlaganjem smeti. Ravno tako pa sme odlagati zidne odpadke samo v toliko, kolikor je to potrebno za izravnanje tega prostora Z ozirom na prednje je naše mnenje -in tudi ogromne večine mariborskega prebi- VI1 ^tv^ da ostane ta trg nezazidan. V parku naj se postavi spomenik osvoboditelju Ma-• l .............— 1.. Al „:,.1».I1 "I'»i rl'1 i,,.aii P»W T V«,liki Osvobodite!:! v Maribora se nima □ Mariborski teden bi nekateri radi podaljšali do nedelje, češ, da so imeli radi deževnih dni škodo. To ne gre, da bi se mariborski žepi sušili še izven programa. Kdor je iz tujine mislil obiskati Maribor, je ze to itak storil v tem času. □ Nesrečna smrt. Na vratih pokopališke kapele v Črni so našli obešenega 574etnega rudarja Ignaca Orešnika. Bil je že mrtev. V smrt ga je gnala zmedenost. Bil je zaposlen 37 let kot rudar v Žerjavu. □ Položaj občinskih tajnikov. V nedeljo dopoldne se je vršila v mestni posvetovalnici skupščina Društva občinskih uslužbencev za severni del dravske banovine (podr. bivše Mariborske oblasti), ki jo je vodil občinski tajnik Krajnc iz Slovenjgradca. Navzoča sta bila zastopnik mariborske občine ravnatelj Ilodošek in Brandner za Zvezo obe. uslužb. dravske banovine. Razpravljalo se je o težkem položaju, ki še ni osiguran kljub bauski uredbi ter mnogi župani plačujejo tajnikom manjše prejemke. Nova uredba tudi ne predvideva stalnosti, pravi pa, da so pridobl|ene pravice zajamčene in med take pravice spada tudi v mnogih slučajih stalnost. Tajniška mesta zavzemajo v podeželskih občinah maturanti, v4CMh' pcašelc za fi«w»fe ie Ao*nal, in tenetfi — Slovenčev listek »Galicija« je po deželi fn mestih vzbudil veliko zanimanje. Od mareikod prihajajo vprašanja, ali ue bo listek izšel v posebni knjigi. Vsem tem in di-ugim sporočamo, da bi »Galicija« lahko izšla v posebni knjigi, če se oglasi za njo dovolj naročnikov. Avtor »Galicije« g. Maks Simončič sporoča, da bi elegantno vezana knjiga »Galicija« stala 32 Din v prednaro9bi. Interesenti naj se zato obrnejo nanj: M. Simončič, Rimska cesta 5, Ljubljana. — Jamarji vabijo v žrelo Gtradišnice. — Pod tem naslovom smo čitali o trudapolnem delu naših jamarjev, ki so izvršili priprave, da omogočijo vstop v najglobljo "n največjo jamo Slovenije »Gradišnico« dne 12. avgusta 1034. Radi slabega vremena pa se to ni moglo vršiti, kljub temni, da se je na prostoru zbralo dokaj ljudi. Ker prireditve vsled dežja ni bilo, vabimo vse prijatelje narave, da v sredo, dne 15. avgusta t 1. obiščejo največjo jamo »Gradišnico« (213 m). — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Algermissen Konrad Dr.: Freidenker-tum, Arbeiterschaft und Seelsorge, 79 strani, nevezano, Din 52. — Antvveiler Anton Dr.: Vom Pristertum, 152 strani, vezano. Din 96. — Ca-pellmann-Niedermeyer: Fakultative Sterilitat, 109 strani, nevezano, Din 63. — Engelhart Leopold: Neuc Wege der Seelsorge, 127 strani, nevezano, Din 66. Katholische Leistung in der Weltliteratur der Gegenwart, 372 strani, vezano, Din 164. — Krapf Joscf: Fremdenverkehr und Seelsorge, 93 strani, nevezano, Din 36. — Schilling Otto: Katholische Wirtschaftsethik, 338 strani, vezano, Din 153. — Schilling Otto, Christliche Sozial- und Rechtsphilosophie, 260 strani, vezano, Din 174. — Ude Johannes Dr.: Die Losung der sozialen Frage durch Christus, 79 strani, nevezano, Din 20. — Waitz Sig. Dr.: Der heilige Dienst, 316 strani, vezano, Din 80. —■ Ziegler Adolf: Die russische Gottlosenbe-vregung, 248 strani, nevezano, Din 90. — Ena najlepših letošnjih romanj k Mariji Lurški v Rajhenburg, je preloženo na 8. in 9. septembra. Udeleži se ga tudi prevzvišeni g. škof dr. jriob-Članel: Rozman. Celodnevni izlet v Zagreb. Podrobna pojasnila daje: list lla kolesarska dirka na progi Slovenjgradec —Šmartno— Dravograd —Slovenjgradec, tekme žanjic in koscev ter velika kmočka tombola, ki je privabila nad 2000 ljudi na prireditev. Proslava so je vsekakor lepo posrečila, Šentlovrenčev živinski ln kramarski sejem je bil pravcato slab. Živine je bilo prignane dovolj, kupcev pa prav malo, ali bolje rečeno nie. Tudi kramarji so se pritoževali, da tako slabega zaslužka še niso imeli v Slovenjgradcu ko to pot. Celje 0 Poročila sta se v soboto v opatijski cerkvi g. Hočevar Ivan, žel. uradnik v Celju, in gdč. Marovt Kriška Elizabeta iz Gaberja, — V Splitu sta se v soboto poročila prof. ua celjski realni gimnaziji gdč. Boženka Juričevič in gosp. Vinko Hruš, banovinski uradnik v Splitu. Mladoporočencem želimo obilo sreče in božjega blagoslova. jS" Smrtna kosa. Zadnjo dni so umrli v Celju: Sodin Jera, 67 let, mestna reva; Bin-der Helena, 62 let, žena tov. mojstra v Gaber ju. V javni bolnišnici so umrli: Miglar Helena, 42 let, postrežnica, Celje - okolica; Gnus Justina, 12 let, hči posestnika, Kljuka, Kozje; Krznar Juro, 76 let, delavec, Šmi-klavž, in Škof Slavko, 24 let, pletarskl vajenec iz Celja. V Nišu je umrl pri vojakih Kanzlan Josip, 21 let, sin posestnika s Sp. Hudinje. Naj v miru počivajo! -©" Novi mojstri. Pred izpitno komisijo pri celjskem okr. odboru so v zadnjem časn napravili mojstrske izpite sledeči pomočniki in pomočnice: krojači: Pranhart Kajko, Mi-sllnje; Vok Miloš, Celje; Grilanc Just, Celje; Iršič Anton, Konjiška vas; Božnik Štefan, Dobrna; Vovk Jože, Ledina pri Sevnici. — Mesarji: Dreflak Anton, Rog. Slatina; Oton Merkše, Konjice; Gnjidica Karol, Laško; Šantl Ivan, Konjice, in Vovk Andrej, Ga-berje. — Peki: Dorič Franc, Vitanje; Vrenko Franc, Gor. Ložnica; Štancer Ludovik, Vransko. — Kovači: Lamut Konrad, Tepanje; Lakner Franc, Griže; Leskovar Maks, Oplot-nica; Strmčnik Anton, Legen; Jančič Josip, Sv. Lenard nad Laškim, in Ledenik Miha. Slovenjgradec. — Knjigovez: Avguštin Ivan, Celje. — Mizarji: Ker in Franc, Celje; Kovač Mirko, Hrastnik; Birk Josip, Gornji grad; Povalej Albin, Bukovžlak. — Brivec: Kuhn Jurij, Celje. — Sedlar: Steiner Martin, Zg. Ložnica. — Slikar in pleskar: Kavalar Josip, Celje. — Ščetar: Sager Karel, Celje. — Krojaoice: Wetz Justina, Sv. Pavel pri Preboldu; Šketa Danica, Žalec; Šerbec Štefanija, Celje; Planine Ana, Žalec; Herman Justina, Žalec; Kroflič Marija, Celje, in Jelen Stanka, Celje. ^ Planinska maša na Korošici in na Okrešlju v Sav. planinah. V četrtek, dne 16. t. m. bo ob 10 sv. maša pri Kocbekovem domu na Korošici" Ptuj Zopet požar na Dravskem polju. Požari na Dravskem polju se vrstijo drug za drugim in ne mine dan brez požara v ptujskem okraju. V kolikor se je dosedaj dognalo, so požari povečini zaneteni od zlobne roke. Predvčerajšnjim je izbruhnil požar pri posestniku Antonu Bom-beku v Starosincih, občina Cirkovce. Okoli polnoči je naenkrat zažarelo nebo in v liipu je bilo Bombekovo gospodarsko poslopje v plamenu. Zgorelo je do tal z vsemi poljskimi pridelki in poljskim orodjem vred. Posrečilo se je ubraniti le ostala sosednja poslopja, škoda znaša preko 30.000 Din in je krita le deloma.z zavarovalnino. Kako'je požar nastal, še ni ugotovljeno, vsi znaki pa kažejo, da je bil podtaknjen od zlobne roke. Pri gašenju je dobila ena oseba hude opekline, vendar je na lastno željo ostala v domači oskrbi. Smrt pod vlakom. Kakor smo poročali v nedeljski številki, je bila 23 letna Liza Čvjš, po-sestnikova hči iz Mezgovcev, povožena od nočnega vlaka in so truplo našli na progi blizu postaje Moškanjci. Zaradi ugotovitve, kako ie prišla nesrečnica pod vlak, je sodišč© odredilo ogled na licu mesta in prevoz trupla v mrtvašnico pri Sv. Marjeti nižje Ptuja, na kar se je vršila obdukcija. Komisija jc ugotovila, da je stroj nesrečnico s tako silo udaril, da ji je popolnoma razbil glavo in je bila pri priči mrtva. Nadaljnja preiskava je v polnem teku in bo v najkrajšem času dognano, kdo je zakrilil prezgodnjo smrt mladega dekleta. Liza čuš, ki je hči uglednega posestnika Mihaela čuša v Mez-govcih in nečakinja okr. načelnika v Krškem g. Tina Čuša, je bilo pridno in obče priljubljeno dekle. Zasačen simulant. Po Ptuju in njegovi okolici se klati in berači že od leta 1927 18 letni Vincenc Toplak, posestniški sin iz Drstelskega vrha pri Sv. Urbanu, pod krinko, češ, da jo rautasf. Beračenje je plodonosno, ker sc mlad fant vsakomur zasmili in ga vsakdo obdari. V resnici pa je Toplak le simulant, ker je popolnoma normalno razvit, ima dar govora in je popolnoma sposoben za vsako delo. Ptu jska policija je sleparja že leta 1932 na zvit način razkrinkala in ga izgnala za vedno iz Ptuja. Toplak, ki se je v to življenje že popolnoma uživel, ga ne more več pustiti ter je postal nadlega občinstvu. Navadil se je tudi pijančevanja ter zapije večji del naberačenega denarja. Ko se je včeraj zopet pojavil v Ptuju, ga je policija aretirala in ga izročila sodišču. Zaplenili so mu tudi knjigo, iz katere so razvidni njegovi naberačeni dohodki, ki znašajo v mesecu povprečno v gotovini 450 Din. Dohodki pa so znatno večji, ker, kakor sam pravi, ni beležil vsega, kar jc dobil. Predlagan bo za prisilno delavnico. Jesenice Avtomobilska alpska vožnja je vzbudila na Jesenicah toliko zanimanja, kakor malokatera druga stvar. Vse Jesenice so bile v zastavah, gasilski oddelki: jeseniški, tovarniški, iz Hrušce in celo od Sv. Križa doli so prišli, da 60 pazili na red po cestah. Mestna občina je dala že na predvečer ceste dobro poškropiti in ludi v nedeljo na vsezgodaj je bil škropilni voz že na cesti. Pred tovarniškim upravnim poslopjem je bila na avtomobilu pripravljena rešilna postaja. Nestrpno je vse pričakovalo, kdaj se bo prikazal prvi avto. Kakor je bilo napovedano v «Slovencu» ter po radiu, točno tako se je tudi zgodilo. Mimo tovarniške glavne pisarn« jc prvi avto s številko 5 švignil ob 7 in 7 minut, takoj za njim pa štev. 6 in tako je šlo vse dopoldne. Zal da se je kmalu po devetih vlila ploha, ki se je spremenila v trajno deževje, katero ni hotelo prenehati do dveh popoldne. Vsepovsod je vladal red in le nekaj malenkostnih primerov je bilo, da je morala javna straža posredovati, zlasti proti nekaterim trmam, katerim se ni dalo dopovedati, da je življenjsko nevarno vsako neprevidno gibanje po cestah. Smrt Popoldne je ob veliki udeležbi bil pogreb prezgodaj umrlega tovarn, delavca Varla, id zapušča žalujočo vdovo. — Onkraj Save, pod Mo-žakljo, pa je umrl upokojeni lovarniški sedlar Anton Frlin, bližnji sorodnik zlatomašnika g. Ig. Fr-tina. Nad 40 let je bil uslužben v tovarni in le dobra tri leta je užival zasluženo pokojnino. — Pokoj njunima dušama I Zaradi deževja je iiostala napovedana kolesarska cestna dirka okoli Jesenic in tudi druge športne prireditve ni bilo, tako da je bila prav za prav dolgočasna nedelja. Mož, ki vznemirja Največji špekulant sveta V New Yorku živi mož, ki je navidez zelo vsakdanji in neznaten: srednje postave, temnopolt, osivelih las in brk, na nosu mu čepi staromoden ščipalnik — vsak bi dejal, da je kak skromen uradnik. Ta mož dejansko tudi živi kakor zelo skromen državljan Združenih držav, nima niti stalnega stanovanja, marveč živi v preprosti hotelski sobi. Zaman bi pri njem povpraševali po služabništvu in tajnikih ali tajnicah; nima ne jahte ne dirkalnih konj ne umetniških ne znanstvenih zbirk in nobena dobrodelna ustanova ne nosi njegovega imena. In vendar je to mož, ki ima največji vpliv na gospodarsko življenje Združenih držav in pred katerim se tresejo vsi, ki imajo kaj izgubiti. Z borzami se igra ko mačka z miško in ameriška vlada ve, da ima v njem najnevarnejšega nasprotnika svojih gospodarskih načrtov. Ta mož je Artlmr W. C u 11 e n , ki ima ogromne množine delnic vseh mogočih podjetij in najvišjo davčno napoved v vsem Chicagu. Ta mož je borzni špekulant in noče biti prav nič drugega kot to: borzni špekulant. Nikoli ni hotel izvajati nobenega vpliva na podjetja, ki jih je imel v rokah, in nikoli ni hotel biti ne industrijec ne trgovec, samo igravec na borzi, ampak nezaslišano spreten igravec... Na milijarde premoženja ima v delnicah, pa ga upravlja vsega »na pamet«, brez vsakega knjigovodstva, brez kakršnihkoli zapisov. Cutten špekulira od svoje najranejše mladosti. Začel je svojo pot pred približno 40 leti kot skromen uslužbenec s 4 dolarji plače na teden, potem je zaslužil po sedem dolarjev. Začel je štediti in čez par let z neznatnim kapitalom špekulirati. S 26 leti ima skupaj že lepo premoženje, s 40 -tik pred svetovno vojno — je milijonar. Tu se pa šele začno njegovi največji uspehi. Od leta 1920 dalje se peča Cutten — ki je bil pa v tem doživel tudi velike izgube — samo z milijonskimi kupčijami. L. 1924 je pri eni sami borzni kupčiji spravil l'/i milijona dolarjev čistega dobička. Naslednje Združene države leto so njegove špekulacije tako obsežne, da znašajo dobički v posameznih kupčijah 10 do 15 milijonov. Meseca decembra je sklenil kupčije za 20 milijonov mernikov žita. Tako orjaških kupčij dotlej ni poznala še nobena borza na svetu. Sreča obrne Cuttenu hrbet Toda prihodnjega aprila so začeli tečaji padati in Cutten je izgubljal, izgubljal in izgubljal. Pa mož je obdržal krepke živce in celo sklenil kupčije še za nadaljnih šest milijonov mernikov: jeseni je ne le poravnal vse izgube, marveč je spravil v žep še znaten dobiček. Zdaj je postal strah Chica-ga. Kadarkoli se prikaže na borzi, se začno tečaji majati v temeljih, v rokah ima »hausse« in »baisse« in včasih je — na papirju — gospodar nad polovico vsega žitnega pridelka v Združenih državah. Kralj špehuilacije Ce Cutten kupuje, gredo tečaji kakor na nevidno povelje fantastično kvišku, če prodaja, padajo. Umevno je, da postaja vlada spričo tega nervozna in ga kliče na odgovor in zmernost, a Cutten se za to ne zmeni. Davno že ne kupčuje več samo z žitom in koruzo, marveč zopet z delnicami raznih podjetij, katerih tečaj požene od 80 na 570 in od 100 na 625 dolarjev. Ko jih nato proda, znaša njegov teoretični dobiček samo v New Yorku 150 milijonov zlatih dolarjev. Toda zopet se je sreča obrnila in nekega dne meseca oktobra 1929 je doživel ogromne izgube. In zopet se ni dal zbegati. Začel je špekulirati na »baisse«, se omejil na špekulacijo z žitom, v kateri je najbolj domač, in se preselil v Chicago. Kljub vladnim protinaporom je Cutten zopet zmagal in v enem samem letu »zaslužil« 100 milj. dolarjev. Rooseveltova vlada je poklicala Cuttena pred preiskovalno komisijo senata, državni tajnik za poljedelstvo Hugh Wallace mu je prepovedal dostop do vseh žitnih borz, vendar je malo verjetno, da bi se dal ta špekulant, ki mu ni para, ugnati. r Manfred pl. denne, znani zik, ki je iznašel nov izvrsten daljnovid. Ar-denne je bil prvi, ki je omogočil gledanje v daljavo s pomočjo katodne žarne cevi. Ar-fi- V Ameriki največ katolikov Ameriško drušitvo za versko stat:stiko poroča, da narašča število članov raznih verskih udruženj. V leta 1933 je pristopilo v Združenih državah v verska udruženja 655.482 članov več kot lani. Leta 1933 je doseglo njih število že 43.19 odstotkov celokupnega prebivalstva napram 46.60 odstotkov v letu 1926. Dozdaj je vpisanih v vseh verskih udru-ženjih 60,812.874 članov, od katerih odpade na rimsko-katoliško veroizpoved 20,324.144 članov. Na drugem mestu 6toje baptisti z 9,866.209 člani in na trotiem metodisti z 8,766.000 članu Znamka države Mandžukuo za 6 »fenov«. Junaška raca »Times« prinašajo zabavne živalske fotografije. Ena izvira iz neke vasi v Kentu, kjer se je ugnezdil parček kosov pod hladilnikom motornega pluga. Slednji je dvakrat na teden opravljal poljska dela pri različnih kmetih.. Vračal se je domov šele pozno ponoči. Kljub tetnu je srečno odgojila samica štiri mladiče. Ropot motorja je menda nič ni motil. Ni imela nobenega strahu pred ljudmi, če je zapuščala gnezdo in letala po hrano. Ljudje so bili vredni njenega zaupanja, ker so jo pustili na miru. — Junakinja druge ganljive zgodbe je domača raca v mestecu Mac Keyu v Queenslandu v Avstraliji. Ognjegasci so našli na požarišču čez noč pogorele krčme raco, Iri je vztrajala na jajcih. Njena glava je bila ožgana, njeno perje se je kadilo, široko jc odpirala kljun od vročine, ker je sedela sredi same žerjavice v starem pločevinastem sodu, ki je bil določen za gnezdo. A nobena sila je ni odvrnila od materinske dolžnosti. Ko so jo odstranili s požari šča in napojili, se je izkazalo, da so ostala jajca nepoškodovana. Deset dni pozneje je srečno splavala z deoo. ki jo je atela hudi smrti. Parniki uničujejo morsko vi •• • življenje Najvažnejša ribja hrana v morju je plankton. To so mikroorganizmi, ki prihajajo z morskega dna na površje. V neki medicinski leviji opozarja profesor Charles Richet na nevarnost, ki preti planktonom radi parnikov. V zadnjih letih se nabira na morski gladini vedno debelejša plast olja in nafte, ki grozi uničiti življenje v morju. Planktoni polagoma izumirajo in tudi školjke in ribe bodo kmalu prizadete po olju, ki maže škrge. Življenje na morju postaja težko tudi galebom, ker jim nafta lepi krila. Vsled tega je na Angleškem zahtevalo več društev za varstvo ptic primernih ukrepov, ki naj bi preprečili uničevalno delo olja in nafte. 120 let Ijeningrajske knjižnice Ljeningrajska knjižnica je slavila pred nedavnim 120 letnico svojega obstoja. Knjižnica razpolaga danes s 6 milijoni knjigami in nadkriljuje po svojem obsegu tako britsko muzejsko knjižnico kakor tudi pariško narodno knjižnico. Le washing-tonska kongresna knjižnica je zaenkrat še večja od leningrajske. Strašna suša v Ameriki: Prizor s pašnika v državi Oklahoma, kjer cepa živina od žeje in lakote. Deset zapovedi za mladino Tokijski tisk objavlja med spomini na čušim-skega zmagovalca Togo tudi »Deset mladinskih zapovedi«, ki jih je bil napisal na prošnjo skupine japonskih pedagogov. Togo je podal v tej obliki jastne nazore in pripomnil, da morajo postati kažipot za slehernega japonskega mladeniča, kajti »sestavljeni so v soglasju z določili največjih mož naše domovine«. 1. Stori vselej, kar tj narekuje dolžnost, in se ne zmeni za nevarnost. 2. Zgodaj si določi svoj cilj in mu ostani zvest do konca življenja. 3. Bodi trden v nesreči, to je velikega pomena. A bodi tudi skromen po zmagi, to je še večjega pomena. 4. Obljubuj kvečjemu samo polovico onega, kar moreš in hočeš storiti. 5. Zatiraj sleherno nebrzdanost kakor bolezen takoj, čim se oglasi. Sicer je ne boš premagal. 6. Nauči se brezpogojne pokorščine, Samo na ta način boš pozneje dorastel vlogi poveljnika. 7. Ce moraš voliti med krutostjo in usmiljen njem, bodi usmiljen. A če moraš voliti med usmiljenjem in pravičnostjo, ostani rajši pravičen. 8. Strahopetnost je najsramotnejša izmed človeških napak.. Samo na en način jo boš lahko premagal. Vcepiti si moraš zavest, da je tvoja čast dražja od življenja. 9. Karkoli že moraš i vedno tako, ko da bi bil sredj trga, kjer le opazujejo tisoči. 10. Ne vdajaj se sanjam, ki ne obrodijo dejanja. A pred vsem pazi, da ne boš po nepotrebnem klepetal. Ne smeš postati babnica, če si rojen za moža. Princezinja Ingrid, hči švedskega prestolonaslednika, ki se bo baje ali se je celo že zaročila Kako dolgo še živi utopljenec ? Novejša raziskovanja so pokazala, da umre utopljenec prav za prav vsled zastrupljenja nekih možganskih delov z ogljikovo kislino. Ker ne dobi v vodi kisika, se prenapolnijo ti deli z ogljikovo kislino, ki povzroča smrt po 15 minutah. Po nesreči moramo iskati utopljenca še najmanj 20 ml nut, ker ga v tem času še vedno lahko rešimo. Šele potem lahko smatramo, da je nastopila smrt, ko so dveurni poizkusi z umetnim dihanjem ostali brezuspešni. 653 let star morski svetilnik, ki stoji na otoku Neuvverk v izlivu Labe ter je eden najstarejših v Severnem morju. Visok je 38 m. V prejšnjih časih je gorel na^ njem odprt ogenj, danes sveti njegova luč z 21 reflektorji. Korupcija v Italiji propada? Kdor je potoval pred vojno po Italiji, 6e je čudil, kako površni so Italijani napram tujcem. Predvsem pri denarju. Tujec je moral dobro paziti v gostilni, u-adu ali banki, da ga niso opeharili. Sicer je šlo vedno za male »pomote«, ki pa so bile na dnevnem redu. — Neki ameriški novinar, ki se je mudil leta 1925 v Neapolju, je izračunal, da je prejel v 75 odstotnih primerih premalo aii pa so mu preveč zaračunali. To tudi v bančnih in državnih zavodih. Nehote je dobil tujec vtis, da plačuje neprostovoljno napitnino. — Ko se je mudil omenjeni novinar leta 1929 v drugič v Italiji, je izračunal le 50 odstotkov sličnih »pomot«. V letošnjem letu pa ni mogel zabeležiti nobene »pomote« več. Kakor zatrjuje novinar, so v Italiji odipravili naptinino, kar je za turiste velike važnosti. Napitnina podpira korupcijo in je zato ne sme več sprejemati noben državljan. K dogodkom na Kitajskem: Kitajski rudnik s kuliji na delu. Ti kuliji so danes hrbtenica komunističnih uporov. »Tone, saj si moral vendar vedeti, da voza ne spraviš tod skozi!« Sherlock Holmes. Gospa: »Ali ste vi detektiv?« Gospod: »Prav gotovo.« Gospa: »Potem ste tudi dober poznavalec ljudi.« Gospod: »Naravno. Poglejte n. pr. tistega fospoda, ki prihaja k nam. Jaz ga ne poznam, oda vem z vso gotovostjo, da je še samec.« Gospa: »Vi mislite, da se ne motite?« Gospod: »Ne motim se. Poglejte, kako umazan ovratnik ima. Na njegovem jopiču manjkata dva gumba, tretji bo kmalu odletel. Ko bi ta človek bil poročen, bi ga njegova žena gotovo ne pustila, da hodi takšen okoli...« Gospa: »Gospod, jaz si prepovedujem takšno žalitev. Ta gospod je moj moi...« Gospodarstvo v Zopet pasivnost naproti Cehoslovaški Kaj bi Čehoslovahi lahko uvažali iz Jugoslavije Rus ko ali jugoslovansko žilo ? Letošnji žitni pridelek na Češkoslovaškem ne bo kril notranje žitne potrebe češkoslovaškega trga. Zdaj nastane vprašanje, odkod bo Češkoslovaška uvozila potrebno žito. Ali morda iz Jugoslavije, ali iz Rusije? V Belgrad je prispela delegacija Češkoslovaškega društva, ki ima žitni monopol; med odposlanci sta dr. Feirabend, to je predsednik,' ter podpredsednik Zelenka. Pogajajo se s trgovinskim in kmetijskim ministrstvom, nadalje s PRIZAD-om in Narodno banko glede na- Stanje treh slovanskih narodnih bank V času od 31. julija do 8. avgusta se je podlaga Narodne banke v Belgradu povišala za 8.7 milij. Din na 1.904,4 milij. Din. Zlato v blagajnah in na strani se je povišalo za 8,954.568 Din, denar v inozemski valuti za 265.081 na 267.020, devize so naizadovale 7.a 512.504 na 103,586.588. Devize, namenjeni podlogi, so napredovale za 14,835.721 na 34,274.409 Din, kovan denar v srebru in niiklu je nazadoval za 11,184.469 na 247,202.745 Din. Denarni obtok se je povečal za 7,202.045 na Din 4.177,168.760. Denarni obtok in obveze po vidu znašajo 5.355,488.302 Din. Skupno kritje znaša 33.55%, a kritje v zlatu 33.62%. Izpremembe pri Češkoslovaški narodni banki v prvem tednu v avgustu: zlata zaloga je ostala neizpremenjena na 2663 milij., devizna listnica se je dvignila na 27 milij, denarni obtok se ie povišal za 78 na 5299 milij. Kritje znaša 42.5%, prejšnji teden 43.3%. Po podatkih Bolgarske narodne banke je bil lev 31. julija krit s 35.28%. Denarni obtok je znašal 2.500.223.595 levov, državni dolg je znašal levov 2.782,525.044. Čas obiranja sadja Ker se še vedno pojavljajo pritožbe, da sadjarji prezgodaj obirajo sadje, ki je namenjeno za izvoz, se sadjarji opozarjajo na okrožnico kralj, banske uprave, ki je bila dne 30. julija razposlana vsem okr. načelstvom in kmet. ustanovam. Obiranje sadja je pri nas v mnogih slučajih skrajno pomanjkljivo, vsled česar izgubi naše sadje na trgu ugled in veljavo. Čas in način obiranja mnogo vpliva na kakovost prjdel-ka. Prezgodaj obrano sadje ni dobrega okusa, je podvrženo gnilobi, grbančenju in izhlapevanju vode. Z nepravočasnim obiranjem sadja so kmetovalci znatno oškodovani tudi na množini pridelka, kajti plodovi pridobijo na svoji teži baš zadnje dni dozorevanja. Tudi pri prevozu je potrebno sadju posvetiti največjo pažnjo, ker se nepravilno vloženo sadje obtolče -i.n skvari. Sadje za svežo uporabo se mora brezpogojno obirati z roko. Pri obiranju sadja, namenjenega za izvoz, je potrebno posvetiti največjo pažnjo pravočasnemu t. j. neprezgodnjemu obiranju tako, da pride na inozemski trg v čim boljšem stanju in sposobno za potrošnjo. Tako treba paziti, da se slive za svežo uporabo ne obirajo prezgodaj, ker take slike so neokusne in malovredne. Slive za svežo uporabo naj se obirajo takrat, ko so dovoljno zrele, vendar ie čvrstega mesa, tako, da pridejo na inozemski trg sveže. Slive naj se obirajo z roko tako, da ostane v plodu pecelj in voščena Erevleka nepoškodovana. Prezrele slive niso do-re za svežo uporabo, zato se ob priliki eks-porta ne smejo deklarirati kot slive za svežo uporabo. Slive, namenjene za predelavo, n. pr. za sušenje ali za marmelado, se mora jo obirati šele takrat, ko so popolnoma zrele in okrog peclja uvele, ker takrat imajo v sebi največ sladkorja, od katerega je odvisna kvaliteta suhih sliv in marmelade. Orehi se smejo obirati šele takrat, ko razpoka že zelena lupina na plodu. Plodovi naj se po možnosti operejo v 2 odst. lugovi vodi, nato izmijejo v čisti vodi, zažveplajo in posušijo. Hruške in jabolka naj se obirajo šele takrat, ko so drevesno zrele. Namizne hruške in jabolka je treba brezpogojno obirati z roko tako, da ostane pecelj nepoškodovan. V interesu naših sadjarjev in sodnih trgovcev se priporoča, da se jabolka ne obirajo pred sledečimi termini: t Beličnik 15. julija, Beli astrahan 20., Char-lamovsky (izg. Šarlamovski) 25. julija; Grafen-stinc in prinčevo jabolko 20. avgusta, Pisani kardjnal 25. avgusta: Rdeči jesenski kalvil 1. septembra, Jakob Lebel in rumeni žlahtnik 5., Ananasova reneta, ribstonski neping 10., Gdan-ski robač, lansberška reneta 15., Boskoobski ko-smač, damasonski kosmač, baumanova reneta, jabolko preokusno 20., Dolenjska voščenka, ka-nadka, bojkovo jabolko, zlata parmena, kokso-va oranžna reneta, zeleni in rdeči štetinec 25., Ontario, zukalmaljevka 30. septembra; Rumeni bellefleur (izg. bclfler), londonski peping, šampanjska reneta I. oktobra, Porenski krivopecelj, carjevič 5., Bobovec, štajerski mošancelj. jona-than, karinelitarca in tafel jček 15., Welsg!ed v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Oddaja raznih del se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani jiotom ofertnih licitacij in sicer: Dne 13. avgusta glede iiopravila vojašnice dvorske straže na Bledu; dne 16. in 17. avgusta glede oddaje krovskih del na objektih vojašnice »Kralja Aleksandra L« v Ljubljani; dne 25. avgusta pa glede oddaje naprave drenaže v skladišču vojašnice v Škofji Loki. (Pogoji so na vpogled pri inženjerakem oddelku te komande.) Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 14. avgusta ponudbe glede dobave 2000 kg jekla, 3000 kg železa S. M. in 4000 kg klinastega železa. — Splošni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 16. avgusta ponudbe glede dobave 11.500 pol konceplnega papirja in 15.000 jx>l pisarniškega papirja. Romunski bankovci. Kraljevi romunski konzulat v Ljubljani sporoča, da po naredbi romunske Narodne banke od 31. julija 1Q34 dalje ostaneta v veljavi le dve vrsti bankovcev po 1000 lejev, in sicer predzadnje izdaje v večbarvnem tisku in novega tipa s jx>rtretom Nj. Vel. kralja Karla II. Borra Dne 13. avgusta 1934. Denar Dinar se je učvrstil nasproti večini tujih valut, tako nasproti francoskemu franku, češkoslovaški kroni, liri, funtu in posebno proti dolarju, šiling v zasebnem kliringu v Ljubljani 8-8.20 funt v Zagrebu 236.80—235.30, pezeta 605 bi. Ljubljana. Amsterdam 2298.74—2310.10, Berlin 1325.69—1336.49, Bruselj 797.46 801.40 Curih 1108.35—1113.85, London 170.44 172.04, Newyork 3313.83 3342.09, Pariz 223.88-225, Praga 140 95 — 141.81, Trst 290.68 -293.08. Promet na zagrebški borzi 31.631 Den. Curih. Pariz 20.20, London 15.41, Newyork 302.50, Bruselj 71.925, Milan 26.27, Madrid 41.90, Amsterdam 2.07.375, Berlin 119.70, Dunaj 72 73 (56.70), Stockholm 79.50, Oslo 77.45, Kopenhagen 68.85, Praga 12.725, Varšava 57.90, Atene 2.93 Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05. Dunaj, 13. avg. p. Dinar je noti-al na Dunaju 9.09-9.21. Cerkveni vestnih Cerkev i v. Juiefa. Jutri, ua praznik M arij Lnega vnebovzetju, ob 8 slovesna av. maša. Izvaja ae: Miasa steila maxiB ln Gr&dnat« Propter veritatam, »lotil P. Griesbaoher. Po ofertarlju: Ave Marija to po mail: Danes odprto je »veto uebo, zložil St. Preuuri. Cerkev M. P. v Krilankali. Jutri, na praznik Ma rijinerra vnebovzetja, ob 10.SU slovesna »v. mata. Izvajf ne: M lasa Doininioalls II, zložit .los. Gruber, Grndnale Propter veritatani, zložil I*. Griesbaolieir, ofertorll A.ssuuipta est Maria, zložil A. Rihovaky. Po maši: Danes odprto Je sveto nebo, zložil St. Premrl. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72, vojna škoda 324 bi., 8% Bler. pos. 66 den., 7% Bler. pos. 57—58, agrarii 37-38, 6% begi. obv. 57—58. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71—72, agrarji 37—39.50, vojna škoda 326—327.50, 8. 326 bi., 326 den., U. 328—329, 12. 327—329, 6% begi. obv. 56.50-57.50. 8% Bler. pos. 66-67.50, 7% Bler. pos. 57—57.51. — Delnice: Narodna banka 4100 den., Priv. agr. banka 217—220, Osj. sladkor, tov. 110—115, Bečkerek sladkor, tovarna 800 bi., 1 Osj. livarna 145 bi., Impex 50 den., Trboveljska I 90 bi. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.25—72, : agrarji 39 den., vojna škoda 327—327.50 (327.25), 9. | 328.50- 329 (328), 12. 329.50—330.50 (330) 6% ; begluške obveznice 57.80—58.25 (58, december i 58.30—58.50), 8% Blerovo imjs. 66-68, 7% Bler. I pos. 58 bi., 1% pos. DHB 69 den. — Delnice: Narodna banka 4120 bi. (4100), Priv. agr. banka 218-219 (217—218). Žitni trg Ljubljana. Koruza pop. suha 147.50—150, pšenica bač., 79/80, 155-157.50, bač., 80 kg, 1% 157.50 —160, moka bač., nularica 250—255, ban., nularic? 255-260. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet srednji. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet živahen Pšenica okt. 16.24—16.30, zaklj. 16.29—16.30, marec 17.2-17.34, zaklj. 17.27—17.28, rž okt. 12.20-12.30 zaklj. 12.32-12.33, marec 13.10-13.32, zaklj. 13.31 —13.32, koruza avg. 10.33—10.40, zaklj. 10.35— 10.37, sept. 10.50-10.52, zaklj. 10.50.-10.52, maj 9.95—10.01, zaklj. 9.94—9.96. Chicago. Pšenica sept. 103.25, dec. 106, koruza 108, dec. 89, oves dec. 50.75, rž sept. 91, dec. 94. Winnipeg. Pšenica avg. 97, okt. 98.5, dec. 102.5. Živina Dunajski goveji sejem. Prignanih je bilo 747 volov, 453 bikov i,n 500 krav, skupaj 1700 glav. Ud tega 1269 komadov iz Avstrije, 431 komadov pa iz inozemstva. Cene so bile naslednje (v šilingih za kg žive teže): voli la 0.85—1.35, biki 0.72—1, krave 0.78—0.98, klavna živina 0.50- 0.70. Promet je bil živahen in so cene prvovrstnih volov narastle za 5—7 grošev. —II. in III. vrste za 3 do 5 grošev pri kg žive teže. Nadalje 60 cene dobrih krav narastle za 3—5 grošev. Biki so bili v začetku za 2—3 groše dražji, kasneje pa 60 imeli čvrste cene preteklega tedna. Prav tako je klavna živina obdržala čvrste cene preteklega tedna. Spon Po državnem prvenstvu v lahki atletiki Štirje novi državni rekordi — Zadnja preizkušnja pred balkansko olimpijado — Neuspeh slovenskih atlotov V petek se je pričelo, v 6oboto nadaljevalo, v nedeljo pa zaključilo letošnje državno prvenstvo, ki je bilo obenem namenjeno izbirnemu tekmovanju za letošnjo Balkanijado, ki bo čez štirinajst dni v Zagrebu. Lepo število atletov se je zbralo te dni iz vseh središč naše države, ki so pred sodniškim zborom in zagrebškim občinstvom pokazali, v koliko so pripravljeni za balkansko olimpijado in koliko smemo upati na prvo mesito, ki bi ga že letos radi iztrgali Grkom. Lep napredek imajo beležiti zlasti Belgrajčani in atleti iz Pamčeva. Rezultati so bili v splošnem — če pomislimo, da te-kališče še ni popolnoma urejeno in če upoštevamo deževno vreme — še dokaj zadovoljivi. Brez presenečenj tudi topot ni šlo. Na 100 m, kjer se je z gotovostjo računalo na zmago Primor-jaša Kovačiča, je postavil Bauer iz Pančeva s časom 10.7 sek. nov jugoslovanski rekord. Čas je iz-boren in na balkanijadi nam prvo iu drugo mesto v tej disciplini najbrž ne bo odšlo. Drugi odličen rezultat, ki je obenem nov državni rekord, je postavil dr. Buratovič (Concordia, Zagreb) z znamko 6.98 m pri skoku v daljavo. Še malo in znamka 7 m bo tudi od naših atletov padla. V disku (he-lenski stil) pa je Kbut (Jugoslavija) z metom 37.96 m postavil nov jugoslovanski rekord. Dalje moramo omeniti nov slovenski rekord v disku, ki ga je postavil ob tej priliki Stepišnik (Ilirija) z metom 40.05 m in met kladiva 42.27 m. Nov državni rekord je postavil zadnji dan še Bručan (Ilirija) v teku na 10.000 m s časom 33:44. Ta uspeh ter prvo mesto, ki ga je dosegel Goršek (Primorje) Nogometna reprezentanca Celja v Ljubljani Jutri na igrišču Primorja proti ASK Primnrju. Na igrišču Primorja bo jutri, na praznik, nastopila reprezentanca Celja v nogometni tekmi proti ligini enajstorici Primorja. Celjski klubi so v zadnjem času dosegli prav lepe uspehe proti močnim našim klubom, zato smemo pričakovati jutri lepe in napete borbe. Mladi in ambiciozni celjski reprezentanti bodo gotovo napeli vse sile, da čimbolj častno repre.zentirajo barve svojega mesta. Tekma se odigra ob vsakem vremenu in se prične ob 17.30. Ob 15.30 bo prCdlekma. Podzvezno prvenstvo v plavanju. V soboto in nedeljo se je vršilo v Radovljici tekmovanje v plavanju za prvenstvo podzveze, katerega so se udeležili trije klubi s sedemdesetimi plavalci. Prva mesta v pos-amezuih disciplinah si delita Ilirija in Kamnik, v skokih juniork pa je zmagala domačinka. Uadovljičanka'Dobravčeva, v kateri so odkrili veliJ, talent za skoke. Mibalek je v prostem plavanju na 800 m postavil nov državni rekord s časom 12:12.8 ter na 1000 m s časom 15:21.6. Drugih pomembnejših rezultatov ni bilo doseženih. — Drugi dari pa je tekmovanje zaradi dežja močno trpelo in zato je bilo tudi gledalcev malo. Končni rezultat letošnjega podzveznega prvenstva je ta-le: 1. Ilirija 372 točk; 2. Kamnik 199 točk; 3. Radovljica 55 točk. Šport v Celju. Pri nedeljski prijateljski nogo-im-tni tekmi med SK Železničarjem iz Maribora in SK Celjem so zmagali Celjani z rezultatom 3 : 0. na 1500m, in prvo mesto, ki ga je dosegel Bručan na 5000 m, so edine svetle točke za slovensko lahko atletiko v tem državnem prvenstvu. Kovačič je bil bolan, zato ni mogel več napraviti. Bo pa prav gotovo na balkanski olimpijadi pokazal svoje zmožno6li. Kaj pa drugi? Martini in zlasti Krevs, vse je odpovedalo. Napaka je predvsem v tem, da Krevs ni 6tartal v več disciplinah, zlasti v onih, kjer bi se sigurno plaeiral na prva mesta in bi morda postavil še kak nov jugoslovanski rekord. Ista taktična pogreška, kot se je v zadnjem času opetovauo ponovila, radi katere srno po nepotrebnem izgubili važne mitinge. Vsak atlet, ki je res pravi atlet, in to je prav gotovo tudi naš Krevs, se po najnapornejšem mitingu v par dneh lahko odpočije. Bručan je tekel prvi dan 5 km in se plasiral na prvo mesto, tretji, to je zadnji dan pa je na 10km postavil celo nov jugoslovanski rekord in mislimo, da radi tega ne bo počival sedaj do balkanske olimpijade, ampak bo teh 14 dni temeljito porabil za pripravo za balkanske igre. Te vrstice smo napisali v dobri veri in z naj-iskrenejšim namenom, da se v bodoče izognemo neuspehom, ki so tem neprijetnejši, ko vemo, da temu niso krivi atleti. Mi vsi smo prepričani, da imamo prvovrstne atlete v Ljubljani, zato je treba moč slovenske lahke atletike vselej in ob vsaki priliki pokazati, zlasti pa tedaj, ko gre za državno prvenstvo in izbirno tekmovanje za balkanijado ribenem. Neugoden vtis eo zapustili naši atleti v Zagrebu in to tembolj, če pomislimo, da imamo v Ljubljani državnega prvaka in drugoplasiranca v državnem lahkoatletskem prvenstvu moštev. Zato skrb imo, da se takim razočaranjem v bodoče izognemo! Največje motosportne prireditve v sezoni Ljubeljska dirka tla praznik, U. avgusta nh m. doznavamo iz razgovora k predsedsl vi,m MK Ilirije, so vse predpriprave zn dirko končane, lako. da se nam obeta izreden športni užitek. Ljubeljska proga je p« zaslugi stavbnega svetnika g. inž. Epi-met-ja v najboljšem stanju, lako, da upravičeno pri čakujemo, dn boilo vsi dirkači v stanu izboljšali obstoječe čase, čeprav »o ti Itak že skoraj na nie.li mož nostl. V naslednjem podajamo par imen dirkačev. Pre.l-vsom moramo imenovati rekorderja ljubeljske proge K. Uroiča. ki bo tndi letos priSel z najboljšimi trio tor|l. I) nt je Cecooi iz Beljaka, Orthuber, prijavil se in tudi Hnbmann iz Oraden. k-i .ie zasedel pri lološull dirki na Ktausmipasmi ob najhujši mednarodni konkurenci tretje mesto. Poleg teb se udeleži dirke v tovo nogometna tekma med reprezentanco Ljiibllane 11 in izbranim prvim moštvom Amaterju. 7.a to tekmi ..... ■ , , * v, ...............an.rr. v ne nogometne tekme »e Isido odigrale na igriščn SK Amaterja. Slnibeno is LNP. Noeoj ob lfl seja p. o., oh '.'n seja u. o. v tajništvu LNP, nebotičnik. Soja p. o. jutri na uiazuik, zaradi te*a odpade. Tajnika I. in IL Zagorski rudarji na Brezjah Zagorjani no morejo delati velikih izletov in nimajo, da bi šli kam na počitnice — k Materi božji na Brezje pa radi poroma jo. Tako se jiih je tudi letos včeraj, v soboto popoldne skoro 700 pripeljalo s posebnim, lopo okrašenimi vlakom do Otoč, od koder so šli v procesiji na Brezje. Sicer res niso 6amo iz zagorskega središča, kjer so sedaj tako žalostni časi, marveč jih je veliko tudi iz zagorske okolice in marsikateri družini, ki komaj zmiore izdatke za enega romarja, se je mož-rudar umaknil svoji ženi — a vendar je v tem velikem številu jasen dokaz, kako tudi rudarji ljubijo Marijo. Romarje vodi zagorski župnik g. France Markež. Na Breizje so prišli popoldne; zvečer so imeli pridigo, litanije in procesijo z lučkam:. Danes na vse zgodaj po slovesni maši in skupnem obhajilu pa eo odšli na Bled, kjer imajo pri Mariji na otoku še poslovilno pObožnost, popoldne pa se vrnejo domov. Upamo, da z lepimi spomini na romanje, ki je kakor svetel žarek v temnih dneh in Skrbeli. Priključitev Kočevja na banovinsko elektrarno Kranjske deželne elektrarne so v pretekli zimi 1933/34 zgradile daljnovod visoke napetosti s Črnuč do Grosuplja. S tem je bil podan prvi pogoj za smotreno elektrifikacijo Dolenjske. Meseca majnika so pričele K. D. E. z gradnjo daljnovoda proti Kočevju. Trasa daljnovoda poteka od Grosuplja preko Raone, Čušperka in Dobrega polja proti Velikim Laščam, odondod čez Dvorsko vas do Sv. Gregorija, kjer se povzpne daljnovod do 700 m nadmorske višine, zatem pa zavije mimo Sodražice prati Ribnici in Dolenji vasi in se konča v Kočevju. Celotna njegova dolžina z odcepi vred znaša okoli 56 km . Na ta daljnovod se bodo v letošnjem letu priključile Velike Lašče, Sodražica, kakor tudi Ribnica z okolico, predvsem pa mesto Kočevje, čigar električna centrala in instalacija že dolgo ne odgovarjata svojemu namenu. Kočevje je bilo namreč prvi kraj v bivši Kranjski, ki je dobil električno luč, namreč leta 1896, torej celi dve leti prej kot Ljubljana. Ker je vsa naprava že jako zastarela in docela nesodobna, je bilo torej v resnici nujno, da dobi Kočevje modernim zahtevam odgovarjajočo električno energijo. Že skoro mesec dni podirajo monterji staro, komaj še robno omrežje in ga zamenjavajo z novim, solidno grajenim. Preurejuje 6e tudi del slare kočevske centrale v transformatorsko postajo, istočasno bo pa tudi V6a centrala prenovljena, tako da bo služila kot rezerva v slučaju kakega defekta v daljnovodu. Gradnja daljnovoda in napeljava po mestu naglo napredujeta. Zdi se, da bomo že najkasneje v prvi polovici septembra priključeni na banovinsko električno omrežje. Pri vseh teh delih je na vsej progi zaposlenih 6kraj 70 monterjev in delavcev, od teh v mestu 20, kateri bodo 6amo v Kočevju napeli nad 7000 kg bakrene žice. Črta Velenje—Kočevje bo v najkrajšem času torej dovršena. Upajmo, da se ta električna žila razprede čimprej po vsej ribniški dolini; v naši nkMici pa vsaj do Dolge vasi in Livolda. JSazznanila Abiturijenti državnega učiteljišča iz Ljubljane tz leta 1924 imajo sestanek v četrtek ob 13 v Novem mestu, hotel Koklič. Popoldne si ogledamo Kmetijsko Rolo na Grmu. rvečer skupna večerja. Naslednje jutro i7.1ot na H mehi i k in Trško goro. Pridite VBit — Str-beak. Ljubljana t Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded.. Slastni trs i, iu mr. Eamor, Mikloščeva 20. Maribor m Koncert Ančice Mitrovič bo drevi ob 20.30 na letnem giodališču. Primadona zagrebške opere bo pela p osmi Baranoviča, Gotovca, Škrjanca, Gračaninova, Bahmaninova, Glierja in arije iz oper Moč usode, Ma-dame Butterfly, Tosca, Werther, Carmen. Pni klavirju zagrebški pianist Ivan Stajcer. m Kamilica pri Mariboru. Ministrstvo prosvete je odobrilo pravila (Ljudske knjižnice in čitalnice« v Brnsterniei. Pred nedavnim sc je vršil ustanovni občni zbor iai izvolil odbor. Jutri, na praznik, 15. avgusta. Pa se bo vršila prva prireditev novega društva v cer. kveni dvorani v Kamniei. Vprizori se igra »Izgubljeni raj«. Nastopi tudi godboni odsek in moški pevski zbor društva «Kobanc.i«. m Občni zbor škofijske zveze društva «Krščanska šolat. Dne 20. avgusta ob 15 bo v Karlinovi dvorani (Koroščeva ulica 12) rodni letni občni zbor škofijske zveze društva »Krščanska šola«. Dnevni red: čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo vodstva in nadzorstva, volitve ene tretjine odm>rnikov, slučajnosti. Na občni zbor so dolžne vse podružnice Krščanske Vite poslati svoje zastopnike. Radio Programi Radio Ljubljana« Torek, U. avgusta: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Cas, ploščo 19.00 Otroški kotiček (Cirila Medvedova) 19.30 V kraljestvu Blegaša (Rudolf Dostal) 20.00 Ba-dijskt orkester, vmes čelo ln klarinet solo 21.30 Harmonika solo, g. Stanko 22.10 Cas, poročila 22.30 Angleške plošče. Sreda, IS. avgusta: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (Puatišek Ivko) 9.00 Orgelski koncert (g. Šterbene) 9.30 Versko predavanje 10.00 Prenos iz stolnice 11.00 Badij-ski orkester 12.00 Čas, plošče 16.00 Prenos iz zdravilišča Rogaška Slatina 20.00 Slovenske narodne z orkestrom; pojo gospa Bamšakova, gdčna Mišičeva, gg. Gostlč in Janko 21.00 Lužiško-srpske narodno pesmi poje moški kvartet 21.30 Radijski orkester 22.00 Cas, poročila, lahka glasba. Drugi programi t TOREK, 14. avgusta. Belgrad: 20.00 Violinski konc. 23.10 -Zab. glasba. — Dunaj: 18.00 Klav. kone. 19.30 Glasba romanskih oper. 22.50 Zab. glasba. — Berlin: 18.30 Chopinova glasba. 22.50 Zab. glasba. — Bratislava: 22.55 Lahka ork. glasba. — Brno: 19.35 Vok. koncert. 22.55 Konc. vok. kvarteta. — Budimpešta: 17.30 Konc. članov drž. orkestra. 19.20 Vokalni konc. Forinija Eržebota. — Milan-Trst: 20.45 Opera »Afrikanka«. — Praga: 21.15 Koncert mandolin. 21.35 Klav. konc. 22.15 Konc. salon, orkestra. SREDA, 15. avgusta. Belgrad: 19.30 Klavirski koncert Vladimirja Rajačiča — Dunaj: 19.40 Pesmi m arije 20.25 Opereta Johann Nestroy 23.00 Vojaška godba — Berlin: 21.00 Radijski orkester 22.50 Pisana glasba — Budimpešta: 21.15 Ciganska glasba 23.15 Klavirski koncert — Milan-Trst: 21.30 Simfonični koncert — Praga: 21.10 Radijski orkester s sodelovanjem Ade Sari. Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po na)niž|ih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Mag. št. 36.415/34. Razpis Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje ofer-talno licitacijo za popravilo mostov in sicer: Zmajskega mostu, Sv. Petra mostu in Krakovskega mostu v Ljubljani. Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra, do ponedeljka, 27. avgusta 1934 do 11 dopoldne. Istotam se dobe vsi razpisni pripomočki od 20. avgusta 1934 dalje. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 11. avgusta 1934. Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc 1. r. STARŠI! Otroku, ki obiskuje šolo, daite, ako je slaboten, použiti vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi, živcev in teka. Otroci, ki redno jemljejo »Energia«, imajo dober tek in so odporni zoper vsa obolenja. »Energin« za jačanje krvi. živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To ie prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven. »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din. Reg. S. br. 19.147/33. Naznanilo preselitve! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo se preselili v nove trgovske prostore na Tyrševo (Dunajsko) cesto štev. 14 to je v Mathianovi hiši, kjer bomo vodili damsko, moško in deško konfekcijo vseh vrst, kakor tudi druge v našo stroko spadajoče predmete. Priporočamo se cenj. občinstvu za čim večji obisk, vse naše cenj. dosedanje odjemalce pa prosimo, da nam še za naprej ohranijo dosedanjo naklonjenost! Z odličnim spoštovanjem Drago Gorup & CoLjubljana BBffiEEiniifflBHI MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienitovanjskt oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih rekiamnega značaja se računa enokolonsko. 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Kuharica dobra gospodinja, vajena vseh del, išče službo, najraje v župnišče. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9212. (a) Službodobe Kmečkega delavca ali delavko, pridna, takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. - Konjedič Franc, Stražišče pri Kr. Restavrac. kuharico perfektno, z dobrimi spričevali, sprejme restavracija v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Per-fektna« št. 9213. (b) Pouk Christofov učni zavod Ljubljana. - Najstarejša privatna enoletna trgov, šola vpisuje ves avgust dnevno na Domobranski cesti 15. — Stenografija, slovenska, nemška, trgovski predmeti, strojepisje, jeziki. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din, revni popust. Zahtevajte prospekte. (u) Dijaki Stanovanje s hrano pri dobri družini, za dijaka drugošolca, iščem v bližini I. drž. gimnazije. Ponudbe z navedbo cene na naslov »Šola« v Višnji gori (D) II Vajenci ii Trgovski vajenec se sprejme v trgovino mešanega blaga tvrdke Josip Tiršek na Polzeli pri Celju. Javijo se naj samo sinovi poštenih kmečkih staršev, ki so z dobrim uspehom "dovršili ljudsko šolo. (v) Vajenca za trgovino mešanega blaga sprejme Josip Langer-šek, Marenberg. Prednost imajo pošteni in močni fantje. Nastop takoj. (v Čitajte in širite »Slovenca«! Stanovanja Dvosobno stanovanje s kabinetom, (event. s kuhinjo), elektriko in vodovodom, v kateremkoli nadstropju, samo ne man-sardno in ne pritlično -iščem od 15. septembra naprej z naznako mesečne cene. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Pešata 2« 9038. (c) I Automotor i Tovorni avto rabljen, v zelo dobrem stanju, 1000 kg nosilnosti, naprodaj za 4000 Din. Mlekarna Bernhard, Maribor. (f) Ce avto svoj start prodajaš aF motorja bi znebil se rad. bri kupcev ti mnogo prižene Slovenčev najmanj? inserat Vreče za oglje, trpežne, kakor tudi druge vreče nudim najceneje. Ljudevit Sire, Kranj. (1) Avto znamke Steyer, 6 sedežni, tudi kot tovorni avto uporaben, v zelo dobrem stanju, poceni proda mlekarna Bernhard, Maribor. Posestva iiiiiiiiiiiiiiiiiimiMimmmmiimiiiiii Droben oglas v •Slovfnm* posestvo ti hitro proda; ie že ne x gotovim denarjem oai kupca ti s knjižico da. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mali Peugeot 445 kg teže, 5 1 bencina, proda župnišče Boštanj pri Sevnici. (f) Parcela naprodaj sestoječa iz njiv in travnikov v izmeri 73.000 m2, poleg kolodvora, skupaj ali pa posamezni deli. -Vzamejo se tudi hranilne knjižice posojilnice r. z. z o. z. v Ribnici za polno vrednost na račun. Podrobne informacije pri Francu Picku v Ribnici, Dolenjsko. (p) Kupimo Star skobelnik kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« št. 9134. (a) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubliana Wolfova ulica št. 3. Telefon 2059 A PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica šj. 5. Gospodinje, gostilne, obrtniki ne zamudite ugodne pri-likel — Radi izpraznitve zaloge, prodaja iz skladišča Stanko Florjančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah. Vhod v skladišče skgzi dvorišče. (I) Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Več oleandrov rdečih in belih, polno-cvetnih, naprodaj. Moste, Ciglerjeva 25. (1) H»»M«»Mf»Mt<»IM»H'< Inserirajte v »Slovencu4! A.lja Rahmanova: 2 Zakoni v rdečem viharju Dnevnik ruske žene V tem hipu je 6tarček s hitro kretnjo potegnil nožek iz žepa, ga položil poleg sebe in nato je za malo časa začel počasi in oprezno izreza vati list. V tem 6e mu je približal ravnateljev namestnik in mu položil roiko ma ramo. Tega prizora nisem mogla prenesti in sem se hitro umataila za omare. Od daleč sem čula gla6, ki je klical hripavo: »V Moskvi že kurijo peči 6 svetimi knjigami; moram oteiti podobe svetnikov!« »Vi ste aretirani!« ga je prekinil drug glas. ★ Bila sam v kabinetu, kjer dela Nemec. Popol-la tišina je bila v tem prostoru, kjer stoje stotine knjig na policah. Zmračilo se je že. Sedel je ob veliki mdzd s hrbtom obrnjen proti memi, na desni in levi poleg njega so se kopičili 6kladi knjig. Srce mi je tolklo, kot bi mi hotelo počiti. Tiho lem se približala. Tintniik je bil odprt, pa ni pisal. Tedaj Nemec urno obrne glavo in lahno zardi, ko me zagleda. Povesim oči. »Kdaj 6e odpeljete?« vprašam tiho. »Ostanem pri vas!« je odgovoril s tako odločnim povdarkom, da nisem mogla odgovoriti. 15. septembra 15)20. Kot po navadi je tudi danes prišla Nataša ob štirih domov. Toda proti svoji navadii ni Spregovorila nobene besedice, vrgla je če.pioo na mizo, in ne da bi slekla površnik, se je vrgla na tapčan (pogradu podobna postelja). uNo. ali danes ne maraš jesti?« seim jo vprašala. »Juho sem ti že pogrela in pripravila kaišo!« »Jesti? Raje za lakoto poginem, kot da bi jedla tako godljo!« »Nataša, takoj mi sedi k mizi in jej, kot se spodobi!« je ukazala mati strogo. »Kaj ti je prišlo na misel? Poglej se v zrcalu, kakšna sil Saj te bomo kmalu lahko vdeli v šivaniko!« Tudi ja® sem jo skušala pomiriti, in ker md ni takoj uspelo, sem jo vzela v naročje in jo posadila za mizo. Kaj takega je zdaj mogoče z njo storiti, ker je v resnici lahka ko pero. Skoro prestrašena sem ji gledala v bleda, upala lica in na bele, shu jšane roke. Nataša je zame — moram reči, das: je maja sestra — utelešen ideal lepote: Njena nežna, skoro nadzemska lepota se me vsak dan nanovo dojema. Njene velike, modre oči prodirajo tako rekoč v dušo in dajejo bledemu, plemenitemu obrazu izraz, ki spominja na angele. Toda v vsem njenem pojavu in njenem bitju je nekakšna trpnost, neokretnost, kakršne še nisem opazila pri nobenem mladem človeku. Sama trdi, da nima »za življenje potrebne ■ krepkovoljnosti (energije)«. Toda ravno ta slabost je morda njena moč; kajti ta genijiva, otroška neokretnost naravnost poživlja ljudi, da jo podpirajo, ji pomagajo, ji odvzemajo vse skrbi. Nataša pa ne samo za življenje nima moči, ampak tudi za ljubezen. Pogosto trda, da ničesar na svetu ne ljubi — razen svojih rok in las. Čudovite, zlate lase neguje in jim streže, ko da so žive, in njene nežne ročice se nikoli ne lotijo kakega težjega opravila. Do danes se šc nd dotaknila namiane posode, da bi jo po Obedu iz-plaiknila. Kakšino nasprotje: to nežno, hlipno bitje in grozna siroščina, robatost in neomikanost našega beženstval Bitij, kot je Nataša, sem si večkrat mislila, ne smemo jemati taiko kot na splošno kakega ^koristnega Člana družbe«, ampak bi jih morali umevati kot sliko, kot umetnino, ki pri njej ne vprašujemo po njenem smotru, njeni koristi, ampak samo, ali je lepa. Taiko je torej sedela pred sovjetsko juho in sovjetsko kašo, brazdala z žlico po njej in nazadnje vse skupaj odrinila v stran reilcoč: »Ne morem jesti, vse talko čudno diši! Ne morem!« Mrko je upirala oči na krožnik z neokusno kašo, ki je bila polita z zelenkastim sovjetskim oljem. »Čemu naj sploh živim?« je rekla tiho sama zase. »čemu? Da jeni vsak dan te odpadke in to kašo? Da v6ak dan gledam in poslušam tovardšče (tovariše), ki dokazujejo, da morajo vsi ljudje na svetu biti umazani, razcapani in trapasti? In da moram vse tako delati kot drugi, da mora biti VBe skupno, ničesar ne smem imeti sama zase! Prokleito tako življenje! Raje umreti kot tako živeti!« Zadnje besede so že dušile solze in zdajci jo je posilil jok, ki ni hotel nehati. Prijela sem jo in jo zopet p<*ožila na tapčan ter jo božala tako dolgo, da je med jokom zaspala. Vstala sem in šla k materi. Tudi ona je jokala na tihem, in ko sem sedla k njej na iposteljo, je rekla: »Moj Bog, kako neznosno more postati živ-li«nje!< 16. septembra 1920. Danes sem morala ves dan prati. Malo razveseljivo opravilo. Po vodo sem morala hoditi četrt ure daleč; perilnega korita ni, samo majhna skleda, ki je čisto polna, če le eino samo rjuho d enem vamjo. Mila ni, zato moramo prati z lugom, ki si ga napravljamo same iz pepela. Lug razjeda ; kožo, roke sem imela že vse odprte. V vagonu, kd • stoji tik ob visokem poslopju, je bilo mračno kot 1 ponavadi. Neprestano sem mislila na svojega Nemca. Žalostno dn brezutešno mi je bilo pri srcu; kajti kljub vsemu sem bila trdno prepričana, da se bo na vse zadnje le odpeljal domov in bom ostala sama, čdsto sama... , Za nekoliko časa sem začela sama zase pet? žalostno rusko narodno pesmico. Tedaj me je hipoma netkdo objel. »Moj Bogk sean krikmila m v istem hipu za> gledala pred seboj obraz Nemca, ki se je nagibal čez me. Brez pomoči sem povesila roke, od katerih je kapljala voda na tla. Toda čisto enostavno in trdno me je privil ksebi. Prvič v življenju 6e me trdno me je privil k sebi. Prvič v življenju se me že mnogi ljubili. Ce!o Vadim nikdar ni storil tega. In prvikrat v življenju sem občutila srečo, blaženost, d« sem tako brez pomoči, tako tiha in vdana... Krepko je pritisnil ustnice na moje in zaprla sem oči... Koit večnost se md je zdel ta poljub in samo eno misel sem imela: Naj ostane vedno tako, naj 6e ndkoli ne neha... Mati in sestre se oglase pred oknom. Nemec me je izpustil... Ves večer nato nišam niti enkrat dvignila oči k njemu in sean prala, pralq. Tako pridna sem bila ma'.okdaj v življenju. Zvečer je Nemec dolgo godel. Toda ne, zdaj ga več ne 'bom imenovala »Nemca«! Zdaj mi je blizu, čdsto blizu, najbližji človek na svetu! Otimar je godel! Odkod ga prav za prav tako dobro poznam, kot da sem vse življenje živela ob njem? Saj sva prav za prav še malo govorila! Komaj vem, kdo so njegovi starši, kje je živel, kje študiral. In vendar ga poznam, saj poznam njegovo godbo. Vem, da je hraber in močan, da pa ne bo nikoSi potlačil človeka, ki ga ljubi. Vse to mi lovori njegova godba... Za »Jugoslovansko tiskamo* v Liubliani: Karel Ceč. .Urednik: Loise Golobih