PoStnina plačana v gotovini Leto LXXH., št. 77 LJubljana, torek 4. aprila 1939 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2 50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon 8t- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Anglija bo uzfrafala na noui poti ve angleške Angleška la London, 4. aprila, d. Včeraj se je pričela t spodnji zbornici, kakor tudi v senatu z velikim zanimanjem pričakovana zunanjepolitična debata, na kateri sta podala min, predsednik Cba m beri a in in zunanji minister Halifax nove izjave glede na sedanji razvoj mediiarodnih dogodkov. Debato v spodnji zbornici je otvoril popoldne delaveki vodja posL Greenwood, ki je dejal, da pričakuje parlament od predsednika vlade izjavo, iz katere bo razvidno, da se ustvarja zanesljiv sistem medsebojne zaščite, Ce pokaio angleški parlament odločnost, bo vsemu svetu jasno, da je britanski narod voljan sodelovati z drugimi narodi, da se ublaži človeško trp-je-nje in ustvari nepremagljiv jez pred napadi. Britanska vlada se ne sme zadovoljiti s svojo petkovo izjavo v spodnji zbornici, ker Poljska ni edina država, ki bi se v danem trenutku mogla čutiti ogrožena. Zato po njegovem mnenju Chamberlaino-va petkova izjava ne zadošča, ker je vznemirjenost v nekaterih državah nastala samo zaradi napačnega pojmovanja britanske politike. V odgovoru je predsednik vlade Cham-berlain izjavil med drugim: PosL Greenvvood nam je v petek obljubil, da bo današnja debata, v kolikor bo od njegia odvisno, na dostojni višini. Ugotavljam, da je svojo obljubo izpolnil. Mislim, da boste istih misli, če rečem, da se mi danes ponuja priložnost dotakniti st» mnogo več takih stvari, o katerih oba enako misliva, kakor tistih, o katerih nisva istih misli. 2-eUm orisati položaj, kakršen je v resnici. Ko je lord Cramborne v petek predlagal odložitev debate, sem bil enakega mnenja in sicer ne toliko zato, ker sem mislil, da se z debato samo ne da nič doseči, temveč zato, ker sem sodil, da se v soboto in nedeljo nc morejo pojaviti take okoliščine, 3d bi mi dale priložnost, da zbornici povem več. kakor sem mogel takrat povedati. PosL Greenvvood lahko javno orise svoje misli in želje, toda pomisliti mora, da zame to m" tako lahko. V trenutku, ko vodim razne razgovore, ne morem še javno povedati o čem razpravljamo, vsekakor pa upam. da bo današnja debata pokazala, aa je v načelu vsa zbornica soglasna v odo-brs\'anju izja\*e, ki jo je v petek podala britanska vlada, in da je prav tako soglasna v s\*oji odločnosti, da ukrene vSe, kar bo potrebno, da dobi ta izjava realno vrednost.. Če se bo debata gibala v tej smeri, se bo moglo reči, da je bila zelo koristna. Ponekod so označili mojo petkovo izjavo za začasen ukrep. Sam sem poudaril, da ima služiti za prehodno dobo, nakar se ima nadomestiti z nečem popolnejšim in še bolj realnim. lzja\>a, ki sem jo v petek podal v imenu britanske vlade, pomeni važno spre-menitev zadržanja Velike Britanije, pomeni, če že ne novega razdobja, vsaj novo izhodišče v britanski zunanji politiki, ker smo opustili svoje dosedanje racionalistične ideje. Ko smo podali to izjavo, nismo mislili na kak obmejni incident, temveč na velike stvari, ki se včasih skrivajo za obmejnimi incidenti. Prepričan sem. da bi Sc poljski narod uprl, če bi bil resno ogrožen, toda v tem primeru bi se poljski naroa lahko zanesel na pomoč Velike Britanije m Francije. Zaradi najno\*ejših dogodkov so razna zatrjevanja izgubila s\-ojo \~rednost, ker so omajala zaupanje ter prisilila britansko vlado k omenjeni pomembni potezi. Ne trdim, da bi obstojala kakšna uradna nemška grežnja. mislim pa, da ne pretirm'am. če rečem, da je postala ja\most vsega sveta vznemirjena in razburjena zaradi nevarnih dogodkov. Mislim, da je bila naša država od enega konca do drugega istih misli, da moramo jasno opredeliti svo/e stališče, da moramo nekaj storiti, da ne bo nihče v dvomih glede tega našega stališča, pa naj se zgodi karkoli. V tem ni nobene grožnje na nemški naslo\\ dokler bo Nemčija hotela ostati dobra soseda. Nikakor ne želimo groziti velikemu nemškemu narodu, kakor tudi ne želimo, da bi našemu narodu kdo grozil. Mnogo smo pričakovali od priprav za ■trgovinska pogajanja z Nemčijo, ki so se korala zaradi nedavnih dogodkov odložiri; *oda N'emčija je pod vzel a korak, ki ni bil usoden le za trgovinska pogajanja, nego je povzroči^ da so nastale o nemški politiki povsem nove koncepcije, da je nastal položaj, v katerem za mednarodno sodelovanje tako nujno potrebnega zaupanja ne bo mogoč* tako bhko obnoviti. Še pred kratkim so govorili, da Anglija v nobenem primeru ne bo dala nikakih ga-nancij, da se ne bo vezala na kontinentalne interese. Zgodilo se je drugače. Toda jamstva, ki smo jih dali sedaj, «o jamstva, ki ne streme za tem, da bi se Nemčiji namenoma povzročila kakršnakoli škoda, ne-go so le takega značaja, da se učinkovito prepreči poskus izvojevan j a oblasti nad svetom. Ni Poljska edina, ki bi se lahko v danem trenutku znašla v nevarnosti. Do-ŠPdki zadnjih tednov so pokazali, da'so se pojavile skrbi in resni pomisleki tudi v nekaterih drugih držax*ah. Naj bo to utemeljeno ali ne: če ne bo izz\>ana potreba, se sporazum, ki ga pripra\'ljamo. pač ne bo nikoli uveljavil. V Evropi bo spet laSko zavladal mir in sporazum bo v tak;h okoliščinah kmalu lahko prišel spet v pozabo. Naj bo rezultat sedanjih posvetovanj že kakršenkoli, eno moramo poudariti, da namen sporazuma ne bo nikoli ogražati Nemčijo. Naravnost fantastično bi bilo tako angleško sodelovanje z drugimi tvropskimi narodi smatrati za politiko, ki naj bi do-vedla do obkoljenja Nemčije.. V resnici je to zgolj politika samoobrambe. Kar se tiče Rusije, nismo oporekali no ben trenutek, da ne obstojajo med na^o državo in Rusijo ideološke razlike, ki *e tudi v ničemer niso izpremenite. Te ideo loške razlike morejo še nadalje obstojati, vendar pa pri vprašanjih, za katera gre, ne prihajajo v poštev, ker gre edinole za ohranitev neodvisnosti obeh držav, a tudi za neodvisnost vseh drugih morebiti ogroženih držav. Pripravljeni smo pristati na sodelovanje z vsakim narodom, ne glede na notranji politični sistem, če gre ie za to, da se skupno obranimo nevarnosti. Vse dežele britanskega imperija, tudi najbolj oddaljene, so doslej vedno budnu spremljale vsa prizadevanja za ohranitev miru, polne upanja, da jih bo kronal uspeh. Tudi predsednik Zedinjenih držav Roost-velt je v novoletni poslanici in svoji zjavi ob koncu januarja poudaril, da država, ki hoče zatirati kak drug narod, že samo s tem ograža svetovni mir in da je za*o treba takšnim težnjam v pravem času postaviti jez. Zato so najnovejši dogodki morali pri mnogih ljudeh vzbuditi vtis, da se že kažejo stremlejnja, o katerih je govoril predsednik Zedinjenih držav. Zato odobrava ves britanski imperij našo politiko. Nest akcija, ki še ni končana, temveč se šele začenja, ne pomeni pot v voino, ki ne more ničesar dokončno urediti m ki nikomur ne more prinesti dejanskega dobička, ampak v novo dobo, kjer bo zdrav razum zmagal nad silo in kjer bodo pravilno označeni razlogi vedno več veljali kakor grožnje, Chamberlainov govor je sprejela zbormca z viharnim odobravanjem. Debata V debati se je namestnik predsednika delavske stranke posL Greenivood izjavi! solidarnega z izjavami predsednika vlade ter je poudaril: Če bo zbornica še nocoj zaključila svojo sejo, bo to znamenje, da smo z vsemi narodi za najtesnejše sodelovanje, v katerem naj se zgradi skupno obramba. Zastopnik liberalne opozicije Sinclair je v svojem govoru poudaril, da je vladna izjava o pomoči Poljski prišla o pravem času. Zato debata ne bo jalova, če bo dokazala vsemu svetu, da je ta zbornica, izvzemši morda nekatere posameznike, popolnoma složna v odobravanju te izjave in politike, ki jo ta izjava predstavlja, in da bo ta zbornica kakor en mož podprla vlado v praktičnem izvajanju te politike. Nova britanska zunanja politika ne stremi za tem, da zagotovi Veliki Britaniji zmago v morebitni bodoči vojni, temveč za tem. da vojno prepreči, najbolj: način za preprečenje vojne pa je v tem. ^ se že vnaprej napravi jez prot vsakemu možnemu napadu. Zato je najzanesljivejše jamstvo za mir zavest vsega s\>eta. da se Velika Britanija ne boji nobene možnosti. Sinclair je nato polemiziral z isko nedavno izjavo sira Johna Simona, o katerem prav , da je bil »leta in leta zli duh britanske zunanje politike«. Govornik je vprašal. aH navzočnost sira Johna Simona v sedanji vladi daje Chamberlainovemu kab;-retu zadestno homogenost v izvajanju sedanje brtan^ke zunanje politike, ki šša namen ustvarit, novo medsebojno zaupanje. Kritiziral je tudi zadržanje britanske vlade v zadnjih fazah španske državljanske vojne, menil je pa. da so zadnji dogodki rehabilitirali misel o kolektivni varnosti. Na koncu je posebno poudaril Chamberiainove besede o sodelovanju z raznimi državami ne glede na njihovo notranjo ureditev. Sredi debate je državni podtajnik za zunanje zadeve Buttler na iniciativo nekega prejšnjega govornika dal nadaljnja pojasnila o sobotni Chamberlainovi garancijski izjavi. Naglasil je, da so bili uradni krogi presenečeni spričo poskusov, da bi se izjava ministrskega predsednika kakorkoli omejila. Angleška vlada s svojo izjavo nikakor ni hotela vplivati na Poljsko in njene odnosa je z Nemčijo. Nedvomno je sicer, da bo poljska vlada angleško odslej stalno informirala o razvoju položaja, a storila bo to kot partnerica pogodbe, ki bo v kratkem sklenjena. Debate se je udeležil tudi Winston Churchill, ki je izjavil, da v celoti odobrava Chamberlainovo stališče. Tudi on je poudaril, da nihče v Veliki Britaniji ne misli na kakšno obkolitev Nemčije. Govorim popolnoma v skladu s svojimi prejšnjimi izjavami v tej zbornici, je dejal, če rečem, da damo lahko tudi Nemčiji obljubo, kakršno smo dali Poljski, če to želi. Ne želimo zase nobene oblike varnosti, o kateri ne bi želeli, da jo uživa tudi Nemčija. Nadalje je poudaril, da je ves britanski imperij voljan zavzeti se za svobodo Evrope in za zmago mednarodnega prava. Negotovost, ki je nastala zaradi zadnjih dogodkov v Evropi, vpliva po govornikovem mnenju slabo tudi na gospodarsko življenje. Končno je po govoru delavskega poslanca Daltona dobil besedo finančni minister John Simon, ki je govoril v imenu vlade. Izjavil je, da je nastala v zgodovini angleške zunanje politike po izjavi predsednika vlade Chamberlaina nova doba. Ugotavljamo, da nas to združuje bolj kakor katerokoli drugo politično vprašanje. Po tem sklepu ne moremo iti več nazaj. Izjava predsednika vlade predstavlja mnenje vseh članov vlade. Anglija nima namena izvršiti napada na kak del sveta in zato naše novo zunanjepolitično stališče ni naperjeno proti svobodi kake države, pomeni pa, da se bomo postavili v bran proti vsem dominacijam v Evropi. Nemci trdijo, da imajo pravico do življenjskega prostora. Tepa jim nihče ne odreka, toda nemški narod ne more svojega življenjskega prostora osnovati na račun življenjskega prostora malih narodov. Na diplomatskem področju je treba izvršiti še mnogo dela, toda kakršnikoli bodo ti diplomatski posli, biti morajo jasni in določni. Tudi v državi sami je veliko poslov še nedokončanih. Mislim, da bo delo za dovršitev teh poslov združilo vso državo. Debata se je končala brez glasovanja. Hali£axove izjave London, 4. aprila, br. V zgornji zbornici, ki je zasedala že dopoldne, je zunanji minister lord Halifax med drugim poudarjal: Postopanje angleške vlade se je po sobotni izjavi ministrskega predsednika Chamberlaina v spednji zbornici v nekaterih evropskih krosih označilo tako, kakor da gre za obkolitev Nemčije. Dejstvo je. da je zrasla v Evropi močna Nemčija. Ravno tako je dejstvo, da so se v raznih državah pojavile bojazni o njenih nadaljnjih namerah Nastala je instinktivna reakcija, utemeljena po dejstvih, spričo katerih ni mogoče govoriti, da bi bila ta reakcija povzročena od kake druge sile. Naša garancijska izjava, je dejal lord Halifax. pomeni novo smer v britanski politiki. Poudariti moram, da smo jo podali le zaradi teea. da bi omogočili obnovo normalnih razmer v Evropi. V teh skrbi polnih dneh je bila britanska vlada trajno v zelo ozkih stikih s francosko vlado. Ves čas se je mogla ugotoviti enakost naziranja obeh vlad. Britanska vlada je v vsakem primeru mogla računati z iskrenim sodelovanjem francoske vlade. Lord Halifax je nato orisal okoliščine, v katerih je prišlo do Chamberiainove izjave. Rekel je, da je še konec januarja kazalo, da ne bo nobenega novega pojava, ki bo mogel kaliti zaupanje v Evropi, in da je prišla doba, ko se bo varnost po malem utrdila. Britanska vlada si je prizadevala, da čim več pripomore k temu. Med drugim se lahko sklicuje zlasti na sodelovanje na gospodarskem polju. S tem se da tudi pojasniti nameravani obisk trgovinskega ministra v Berlinu. Sem spadajo tudi sestanki med zastopniki britanske in nemške industrije. Med tem je pa prišla vojaška zasedba Češke in Moravske. Ta dogodek je zbudil veliko bojazen. Lord Halifax je rekel, da pomeni priključitev skoro osem milijonov Čehov v meje Nemčije zatajitev načel, ki jih je dotlej poudarjala nemška vlada. Spričo tega se ni treba čuditi, da tudi nekatere druge države mislijo, da bi mogla biti njihova neodvisnost ogrožena. Dalje je Halifax dejal, da se nadaljujejo razgovori z nekaterimi vladami, da se izdajo ukrepi za obnovo zaupanja, vendar pa za zdaj še ne more povedati podrobnosti o tem. Nato je lord Halifax omenil obisk poljskega zunanjega ministra, polkovnika Becka v Veliki Britaniji. Rekel je, da daje ta ol :sk pri.'o. i.ost za i< kreno proučitev mnogih problemov, ki spaia.o v splošno korist. V času ko je britanska vlada proučevala položaj z željo, da bi čim več prispevala k miroljubnemu in rednemu poteku mednarodnih odnosov, so nastale nekatere okoliščine, ki so dopuščale domnevo, da bi se razmerje med Nemčijo in Poljsko utegnilo poslabšati. To ne pomeni, da bi biia britanska vlada verjela glasovom, ki so krožili in ki niso dobili nobenega uradnega potrdila. Kljub temu je pa britanska vlada mislila* da more označiti svoje stališče, še preden se sporazume z drugimi državami, za primer, da pride Poljska v težaven položaj. Lord Halifax je dalje dejal, da si v Nemčiji razlagajo nastop Velike Britanije kot nekakšno željo po obkolitvi Nemčije. Ni trditve, ki bi bila bolj oddaljena od resnice, kakor ta trditev o obkoljevanju, je izjavil lord Halifax. Minister se je nato dotaknil vprašanja skrbi nekaterih nemških sosed, in dejal, da je njihova skrb nastala iz njihovega iskrenega prepričanja, ker so te države mislile, da so dejansko v nevarnosti. Naša gesta napram Poljski pomeni preobrat v britanski politiki. Za ta preobrat smo se odločili brez kakšnega sovražnega čustva do katerekoli države. Tako smo ravnali samo in edino v upanju, da bomo s tem utrdili mir in stalnost ▼ Evropi. Po teh izjavah lorda Halifaxa, ki so bile v zbornici sprejete z velikim odobravanjem, sta govorila glavna parlamentarna zastopnika delavske liberalne stranke. Laburist lord Sneli, se je v imenu svoje stranke z odobravanjem in brez vsake rezerve priključil ugotovitvam zunanjega ministra. Pozdravil je spremembo politike, ki je nastala z izjavo, ki jo je v soboto podal ministrski predsednik v spodnj; zbornici. Liberalni lord Crew je označil sobotno Chamberlainovo izjavo za člen v verigi politike, ki ima nalogo, da vrne narodom zaupanje. Beckovi razgovori v Londonu London, 4. aprila w. Poljski zunanji minister Beck je prispel v London včeraj ob 17.35. Na kolodvoru sta ga sprejela zunanji minister Halifax in osebje poljskega poslaništva. S kolodvora se je poljski zunanji minister odpeljal v hotel »Claridge«, kjer so zanj pripravili prostore. Poljski poslanik grof Raezinski je sprejel zunanjega ministra Becka že v Dovru. Ob 11. dopoldne je imel poljski zunanji minister svoj prvi razgovor z zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Po .razgovoru so mu priredili v zunanjem ministrstvu obed. Beck bo ostal ▼ Angliji do četrtka zvečer. V četrtek popoldne ga bodo odpeljali v Portsmouth, kjer mu bodo razkazali nekaj najnovejših angleških vojnih ladij. Vprašanje Dardanel zopet v ospredju Pariz, 4. aprila AA. Minister za zunanje zadeve Bonnet je sprejel včeraj popoldne angleškega, ruskega in turškega poslanika. »Matin« poroča, da je Bonnet razpravljal s turškim poslanikom v prvi vrsti o vprašanju prehoda vojnih ladij skozi Dardanele. »Ordre« trdi, da je bil obisk turškega poslanika v zvezi s položajem v aleksandretskem sandžaku Jn da je turški poslanik sporočil francoski vladi, da bodo turške čete v kratkem zasedle ves sandžak. Ustoličenje protektor ja Neuratha v Pragi Berlin, 4. aprila w. Jutri bo prevzel protektor nad Češko in Moravsko v. Neurath svoje uradne posle v Pragi. Prevzem poslov bo javen in slovesen. Neurath bo prispel ob 10. s posebnim vlakom v Prago, vrhovni poveljnik nemške vojske general Brauchitsch pa bo že ob 9. dopoldne pristal z letalom na letališču v Pragi. Prirejena bo velika parada 3. nemškega armadnega zbora, ki ji bodo prisostvovali tudi prezident dr. Hacha, zastopniki češkoslovaške vojske, policije in praški župan. Vsa javna poslopja bodo v proslavo tega dogodka okrašena. Ker je red in mir na Češkem in Mo-ravskem zopet zagotovljen, je kancelar Hitler kot vrhovni poveljnik nemške vojske odredil, da se večina nemških čet vrne v svoje garnizije. Del čet je že odšel. Dr« Korošec v Italiji Beograd, 4. aprila AA. Predsednik senata dr. Anton Korošec je odpotoval danes v južno Italijo, kjer bo prebil velikonočne praznike. Snežne razmere Poročilo tujskoprometnfh zvez v Ljubljani In Mariboru, SPD in JZSS z dne 4. IV. Plani ca-Slatna 870 m: 3. demo oblačno, 15 cm snega, srenec, Planica-Tamar 950 m: 3 demo oblačno, 70 cm snega, srenec, Peč-Petelinjek 1440 m: S, delno oblačno, 70 cm snega, srenec, Peca 1654 m: —3, delno oblačno, 80 cm snegu, srenec. Sorzna poročila. Curih, 4. aprila. BeogTad 10.—, Pariz 11.795, London 20.8525, New York 445.376, Bruselj 75.—, Milan 23.42, Amsterdam 236.50, Berlin 178.50, Sofija 540.—, Varšava 83.75. BukareSta 3.27. Letalsko sodelovanje Anglije in Francije Obisk francoskega letalskega ministra v Londonu PARIZ, 4. aprila. w. Francoski minister za letalstvo Guy la Charnbre je popoldne s svojim letalom zaradi vinarja moral pristati na zasilnem letališču blizu Londona, kamor se je nato odpeljal z avtomobilom. Obenem je odletelo v London tudi drugo letalo z vojaškimi in letalskimi strokovnjaki, med katerimi sta tudi znana konstrukt erja Potez in Bourjou. To letalo je brez ov'"r srečno pristalo na letališču v Crovdonu. i Pa ris Soir« poroča, da bo francoski letalski minister La Charnbre razpravljal z zastopniki angleškega letalskega ministrstva o organizaciji produkcije francoske in angleške letalske industrije. Kakor izjavljajo v Londonu, se bo to sodelovanje osnovalo na tej podlagi, da bo angledka letalska industrija izdelovala motorje za francosko in angleško letalstvo, docim bi francoska letalska industrija izdelovala za obe letalstvi trupe letal po azujleSkm tipih. Nadalje nameravajo izdelati tudi nacrt, po katerem bi izmenjavali potrebne surovine, s katerimi razpolagajo v obah državah. Jutri volitve francoske predsednika republike Izvoljen ho zopet dosedanji predsednik Lebrun, ki je že pristal na svojo kandidaturo Pariz, 4. aprila AA. Pristanek Lebru-na na ponovno kandidaturo za predsednika republike je napravil na člane parlamenta in senata najboljši vtis. Dasi obstoječe razmere ne olajšujejo nalog predsednika republike, je Lebrun navzlic temu pristal, da na splošno željo Francozov ostane predsednik francoske republike. Tudi zunanjepolitični položaj zahteva stabilnost in kontinuiteto, za kar je ponovna izvolitev Lebruna najboljše jamstvo. Lebrun je pismeno obvestil predsednika senata o svojem pristanku. Smatrajo, da bo večina kandidatov odstopila od kandidature pred osebnostjo Lebruna in se pridružila nacionalni manifestaciji, vezani na njegovo ime V političnih krogih menijo, da bo Lebrun jutri izvoljen z veliko večino okoli 550 glase pri prvem glasovanju. Socialisti in komunisti, ki razpolagajo z 245 sovi, bodo bržkone glasovali za svoja kandidata Cassina in Bedusa. V zvezi z volit vi j o novega predsedni-ka republike, se je pojavilo vprašanje, ali mora vlada podati ostavko, ker je tradicija, da takoj po izvolitvi novega predsednika odstopi. Večina smatra, da ta formalnost sedaj ne bi bila potgsbna, ker ostanejo v veljavi vsi ukrepi dosedanjega predsednika, če bo ponovno izvoljen. Zato bi bilo odveč, da bi ista oseba podpisovala dvakrat iste ukrepe. Na osnovi tega se zdi, da Daladier v prime m, če bo Lebrun ponovno izvoljen, ne bo podal ostavke svoje vlade, ter bodo tudi vsa pooblastila, ki mu jih je dal parlament, ostala v veljavi do 30. novembra, tako da se o njih ne bo več glaso- Strmu 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 4. aprila. SU?. 77 Sokolstvo poziva k slogi in eđiiistvu Sklepi Saveza SRJ — Poziv v Slov Srbom, Hrva lm V Beogradu je imel Savez SKJ dva dni trajajoči sestanek plenuma, ki so mu prisostvovali staroste in zastopniki vseli sokolskih žup. Po vsestranski m izčrpni di-kusiji je sprejel plenum uprave soglasno tele sklepe: 1. Jugoslavensko sokolstvo ostane neomaj no zvesto jugoslovanski in slovanski ideji, stoječ čvrsto in neomajno na vseh osnovnih načelih sokolske ideologije, vsebovanih v resoluciji glavne skupščine Sarveea SKJ z dne 23. marca 1931. 2. Jugoslavensko sokolstvo bo brez kolebanja z vso močjo in odločnostjo nadaljevalo svoje delo na telesni in moralno intelektualni vzgoji naroda v duhu sokolskih načel, v cilju utrjevanja in razvijanja vseh nacionalnih rfl za osamosvojitev ter za venci v svobodni in neodvisni, cedinjeni kraJjevlni Ju- i gosJaviji svojo najboljšo po zgodovinski I nujnosti že vnaprej določeno deževno organizacijo, ki so na njeni ustanovitvi sodelovali i Srbi i Hrvati i Slovenci in na katere ustanovitvi je delalo tudi sokolstvo ne samo po svojih idejah, temveč tudi s krvjo svojih najboljša bratov. 4. Jugoslavensko sokolstvo svečano izjavlja, da bo v vsakem trenutku hrabro in neustrašeno branilo edinstvo, svobodo in neodvisnost kraljevine Jugoslavije in kot splošna narodna nepolitična organizacija se obrača na vse Srbe, Hrvate in Slovence, na vse činitelje našega narodnega in državnega življenja s pozivom, naj store vse, kar je v njihovih močeh za notranjo konsolidacijo naše države in za sklenitev pravičnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki bo omogočil naraven in zdrav razvoj našega naroda in države, v kateri ostane jugoslavenska nacionalna misel etična osnova in njen zgodovinski smisel, obramba državnih meja ter narodnega obstoja, državljanskih svoboščin in kulturnega napredka je največji ukaz narodne solidarnosti vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev. Težave s prodajo monopolskih izdelkov V svojem eksistenčnem boju so prepuščeni trafikanti povsem samim sebi Ljubljana, i. aprila Čira se je v Evmopi pojavil tobak, že je delal težave raznim državam. Zaradi njegove dobičkanosnosti so mnoge države tobak monopol\zirale, — Ze pri sajenju tobaka mora država zaposliti cel štab finančnih organov za nadzorstvo, ki je potrebno pri sajenju in žetvi. Strogo nadzorstvo mora država voditi tudi v tobačnih tovarnah, da ne trpe njene koristi, če bi države posvečale še toliko pozornost trafikantom, bi se jim pač nikdar ne bilo treba pritoževati, kako životarijo. Sicer je tudi prodaja pod nadzorstvom finančnih organov, ki pa ščitijo, žal, le neposredne državne koristi. V svojem eksistenčnem boju so trafikanti prepuščeni povsem samim sebi. Nihče jih ne ščiti n. pr. pred spekulanti, ki se pečajo s prodajo kolkov na škodo trafikantov. Boj proti spekulantom je zelo težek, zlasti še, ker je predpisano, da mora tisti, ki naznani spekulanta, javiti tudi pričo. Drugače je, če javiš koga, ki je le osumljen zločina, tedaj oblasti same primejo osumljenca in zadevo preiščejo. Trafikant pa ne more voditi preiskave proti spekulantom. Trafikanti so prizadeti na več načinov. Nekaterim zelo škodujejo tudi sami tovariši. Dogaja se. da drug drugemu konkurira, ne da bi bil zadovoljen le s prodajo, ki pritiče njegovemu rejonu. Nekateri gostilničarji kupujejo večje količine tobaka v drugih rej onih. Toda najmanj so zaščiteni interesi trafikantov pri prodaji kolkov. Dogaja se, da kolke prodajajo tudi nekateri uradi. Zgodilo se je pa tudi, da so učenci morali nositi v šolo denar na-mestu kolkov ter je ravnatelj sam kupoval kolke. Mnogi uradi in podjetja, ki porabijo mnogo kolkov, prepuščajo nakupovanje kolkov slugam. Predstojniki se ne zanimajo za to, kje in kako sluge kupujejo kolke in jim najbrže ne pride niti na misel, da bi mogel biti kdo prizadet zaradi tega. Kupci kolkov za urade in podjetja se pogosto obračajo najprej na trafikanta, preden se odločijo za nakup, z vprašanjem: Koliko pa boste dali provizije? — Ce trafikant odgovori, da pač ne more in ne sme prodajati kolkov ceneje kakor je določeno, kupec pokaže užaljen obraz in pravi, da se bo obrnil na drugo trafiko, kjer mu bodo radi dali popust kakor vedno... — Licitacije za večja javna dela so bile lani v Beogradu. To se nepoučenim ne zdi nič hudega. Toda za udeležbo na taksnih licitacijah so predpisane visoke takse in razumljivo je. da udeleženci kupujejo kolke v Beogradu. Kako lepo in pravično bi bilo, če bi podjetja kupovala pri vseh trafikantih v svoji okolici, da bi nekateri ne bili povsem zapostavljeni! Dogaja se pa, da nekateri trafikanti, celo v neposredni bližini večjih podjetij, ne prodajo nič, ker si podjetja nabavljajo iz neke posebne simpatije svoje potrebščine le pri nekem drugem prodajalcu. V Ljubljani trafikanti hvalijo le eno podjetje, ki je korektno do vseh trafikantov, banko Slavijo, ki pošilja po svoje potrebščine redno k vsem po vrsti, pri nji zavarovanim trafikantom. Potrebno bi bilo, da bi trafikanti sami med seboj začeli izločati svoje zajedalce, netovariške prodajalce. Trafikanti bi ne smeli imeti nobenega ozira do tovariša, ki dovoljuje posebno provizijo pri prodaji kolkov, če ne bodo trafikanti sami napravili reda, ga bo pač država, seveda v škodo vseh. Saj je znano, da je bil že izdelan načrt za znižanje provizije od prodaje kolkov na lCc. Najbolj bi bili prizadeti seveda prodajalci, ki prodajajo največ kolkov, zato bi se pa morali tudi ob pravem času spametovati. Zadnja novost, ki je zopet prizadela trafikante, je prodaja škofijskih kolkov, ki jih zdaj prodajajo škofijski uradi sami. Prizadeti so najbolj trafikanti v okolici župnih uradov. — Zelo škodujejo trafikantom tudi razni prodajalci razglednic, zlasti o božiču in veliki noči. Te karte ponujajo nekateri prodajalci, tudi po hišah, kamor prihajajo nekateri z nečednimi nameni. Ljudje, ki kupujejo znamke pri trafikantih, naj bi bili tudi toliko obzirni do trafik., da bi kupovali tudi pri njih voščilne karte in razglednice. Provizija pri znamkah je tako malenkostna, da trafikant ni poplačan za svoj trud in pogosto se zgodi, da gre ves zaslužek po vodi samo zaradi ene same raztrgane znamke. Prejšnje čase je trafikant svoj primanjkljaj kril z dobičkom prodaje časopisja. Toda po spremembah tiskovnega zakona mnogi listi ne gredo več tako v denar kakor nekdaj. Trafikantom pa tudi zelo konkurirajo kolporterji. Pomisliti je treba tudi, da imajo ponočni kolporterji po 50% provizije, trafikanti pa samo 25%. Pri vseh križih in težavah ne smemo prezreti tudi številnih prijateljev trafikantov. Teh prijateljev, ki so zelo domači v trafiki, imajo trafikanti mnogo preveč. Ne morejo jim prepovedati, da bi ne uporabljali trafike za brezplačno čitalnico. Nekateri sprijatelji« si pa tudi izposojajo liste in revije, čeprav bi jih lahko kupovali, a jim jih prav zaradi tega ni treba kupovati. Dogaja se pa tudi zelo pogosto, da ^prijatelji« .pozabijo doma denar'; trafikant mora vedno kreditirati, navadno mnogo bogatejšim ljudem. Kdor vsaj nekoliko pozna vse te težave, ki otežkočajo eksistenčni boj trafikantov, pač tudi gleda z razumevanjem na prizadevanje Združenja trafikantov, da bi prodajalcem monopolnih izdelkov, ki toliko koristijo državi s tako slabo plačanim delom, izvojevalo večji kos kruha. Pibernikove pustolovščine prihajajo na dan Spominja se samo dokazanih vlomov in tatvin — Nekaj časa se je potepal tudi s cigani Ljubljana, 4. aprila Bivši natakar France Pibernik, ki je naenkrat postal policijski jetnik, dela za-sliševalnemu uradniku na policiji precej preglavic zaradi svojega slabega spomina. Pibernik se namreč spominja le vlomov in tatvin, ki so mu jih dokazali, do-čim hranijo na kriminalnem oddelku vse polno predmetov, zaplenjenih na Piber-nikovem stanovanju, za katere se pa ne more spomniti, kdaj, kje in kako so prišli v njegove roke. Pibernikove pustolovščine pa prihajajo navzlic njegovi molčečnosti in previdnosti na dan. Tako so se zglasili z dolgim dopisom orožniki iz Metlike, ki so povedali, da se je Pibernik lani zadnje dni oktobra mudil v Metliki, kjer je tudi prenočeval. V mestu se spočetka nikomur ni zdel sumljiv, v noči na 28. oktobra pa so ga nekateri videli postavati na ulici pred gostilno Pavla Cara. Naslednje jutro se je že zvedelo v mestu, da je bilo ponoči vlomljeno v to gostilno in pa v gostilno Ivana Va-ljavca. V Carevi gostilni je vlomilec pokradel za 1370, v Valjavčevi pa za 1300 din raznih vrednosti, nato pa vse ukradene stvari spravil v kovčeg in odšel na sosedno železniško postajo, odkoder se je odpeljal proti Karlovcu. Nameraval se je odpeljati nekam na Hrvatsko, kjer bi ukradeno robo razprodal, a se je naenkrat ustrašil orožnika, ki je kontroliral vlak. Pibernik je tedaj brez oklevanja vrgel kovčeg skozi okno in Se sam skočil iz drvečega vlaka. Pri tem si je težje poškodoval roko, vendar se mu je posre- čilo pobegniti v vavteški gozd, kjer je naletel na skupino ciganov, ki se jim je pridružil in nekaj dni ostal pri njih. Ko pa je nepričakovano spet zagledal orož-niško patrolo, je bos in raztrgan pobegnil od ciganov in se zatekel proti Gorjancem/ nato pa na Hrvatsko, odkoder je krenil proti Zidanemu mostu. Dne 2. novembra se je že pojavil v Celju, kjer pa je imel na sebi že novo obleko. Pibernik je nedvomno že med potjo nekje vlomil in ukradel novo obleko. Orožniki iz Petrovč in Trbovelj poročajo, da je bilo baš tiste dni v tamkajšnjih krajih več vlomov in ni izključeno, da jih ima na vesti Pibernik. Ker se Pibernik v Celju ni počutil najbolj varnega, se je že naslednji dan odpeljal naprej v Maribor, kjer pa tudi ni ostal. Da bi zabrisal za seboj sled. se je z vlakom odpeljal v' Zagreb, potem se je pa kmalu vrnil v Celje. V Celju in okolici je imel več znancev ali znank, pri katerih se je skrival nekaj dni, nato pa odpotoval v Ljubljano, kjer je zagrešil še nekaj vlomov in tatvin. Večkrat pa je Pibernik odhajal tudi na deželo, kjer se je sestajal s prijateljicami in najbrž tudi jtradet Ob aretaciji v Ljubljani je bil zelo elegantno oblečen. Na sebi je imel novo obleko iz finega rjavkastega blaga, ki pa Ji je iztrgal krojaško znamko. Nosil je nove čevlje in kratek črn Hubertus plašč. Med zaplenjenimi predmeti, katerih lastniki de niso znani, je skoro nov rjavo-pikčast ženski.plašč z rjavo svileno podlogo, dalje čeden moški suknjič iz rja- lodna, lep temnoprogast namizni prt, športne hlače, več perila* polhovka, usnjena čepica s kožuhovinasto oblogo, nov mesarski nož, odlotnljene škarje, ki se jih je Pibernik najbrž posluževal pri kakem vlomu, več kosov suhe mesnine in celo zavoj tablet aspirina. Lastniki se naj zglase na kriminalnem oddelku policije. Jubilejni zlet Ljubljanskega Sokola Ljubljana, A. aprila Doslej so poleg- žup dravske banovine ter žup Karlovac, Oelje, Maribor, Varaždin, Sušak in Zagreb, sa katere je zJet obvezen, prijavile svojo udeležbo župe Beograd, Cetinje, Mostar in Tuzla. — Zle ta se udeležijo v večjem številu bolgarski Junaki ter rusko Sokolstvo v emigraciji. V ponedeljek 24. aprila bo v opernem gledališču jubilejna telovadna akademija Ljubljanskega Sokola na katero opozarjamo že danes Sokolstvo in njemu naklonjeno javnost. Z letne predpriprave so v polnem teku in ima izvršni odbor svoje permanentne seje vsak torek. — Vsi odseki — 15 po številu — pa bodo pričeli delovati takoj po velikonočnih praznikih. Svojemu članHvu! Ljubljanski Sokol kot prireditelj rabi za zletne predpriprave mnogo denarja, zato se obračamo do svojega članstva z vljudno prošnjo, da poravna članarino čim preje. Z enako prošnjo se obračamo tudi do onih članov in članic, ki so se doslej obvezali prispevati v gradbeni sklad v mesečnih ali letnih okrokih. Vse one pa, ki se doslej še niso odzvali, pa vabimo, da se odzovejo Čim preje. Vsak član, vsaka članica mora prispevati v ta sklad, pa naj bo še s tako skromnim zneskom. Kdor nima položnic gradbenega sklada naj jih naroči v društveni pisarni v Narodnem domu telefonično (32-74) ali po dopisnici. Na nas je, bratje in sestre, da se bo ob koncu petletke dvignila iz tal monumentalna zgradba — dom matičnega društva jugoslovenskega Sokolstva. Zdravo! Uprava Ljubljanskega Sokola. Iz Kranja Gorenjci nosite Hinko-klobuke! — S. K. Kranj: S. K. železničar 2:3 (1:1). Kranjska enajstorica je nastopila v spremenjeni postavi. Novi vratar Kovačič je zadovoljil, vendar mu bo treba posvetiti še veliko pažnje, kajti dober vratar bo postal le s stalnim treningom in z izkušnjami, -ki si jih bo pridobil na tekmah. Dasi ni noben poznavalec našega moštva pričakoval poraza gostov bi po nedeljski igri sodeč domače moštvo prav lahko doseglo na lastnem igrišču častnejši rezultat. Nepričakovano je v H. polčasu odpovedal napad, ki nosi v glavnem krivdo, da S. K. Kranj ni izenačil ali pa si celo priboril zmago saj je že vodil z 2:1. Takoj, ko je bilo domače moštvo v vodstvu bi moralo iti v obrambo, ne smelo pa bi dopustiti odprte igTe. Opozorili smo že enkrat, da mora enajstorica poznati tudi taktiko, ki bi ji zelo koristila, seveda pa je potrebna za to povezanost moštva, kar se doseže le z dolgotrajnim skupnim igranjem kar pa je pri nas težko, ker klub nima dovolj razpoložljivih sredstev. Vse te prednosti ima S. K. železničar, ki si je zaradi teh nedostatkov domačinov priboril 2 točki. Tekmo je sodil g. Mrdjen. Gledalcev je bilo okoli 500. — Razgraja&ka t*amopasnost. Vsako nedeljo se vračajo v poznih urah iz Stru-ževa skozi Savski drevored številni izletniki, ki so pregloboko pogledali v kozarec in hočejo pokazati svoje junaštvo z vpitjem in lomljenjem ograj in klopi v drevoredu. Ker pa za to niso prejeli nobene kazni, so postali še bolj ognjeviti in pričeli razgrajati tudi po Stari cesti. Zadnjo nedeljo je neka stranka v hiši št. 20. na Stari cesti pozvala razgrajače k miru, ki pa so se čutili užaljene in med preklinjanjem in razgrajanjem s kamenjem napadli mirnega stanovalca. Pri tem so razbili na hiši nekaj šip in z vpitjem prebudili sosede. Hišni gospodar je dogodek prijavil policiji, ki je že izsledila enega razgrajača. Upajmo, da se ji bo posrečilo prijeti tudi ostale pajdaše. Koncert APZ Ljubljana, 4. aprila Včerajšnja koncert Akademskega pevskega zbora je odlično prikazal zborovske stvaritve slovenskega preporoda, dobe, ki je v temeljih razgibala nase narodno življenje in mu skušala v umetnosti dati čim polnejšega izraza. Tako čutimo tudi iz takratne glasbe, ki se je usmerila predvsem na zborovsko produkcijo, ves zanos in ljubezen, s katerima so doživljali in oblikovali duha svoje dobe skladatelji Blaž Potočnik, Anton Poerster, Jurij Fleišman, Gregor Rihar. Kamilo Mašek, Anton Haj-drih. Anton Medved, Fr. S. Vilhar, Davorin Jenko in drugi. Vse navedene je prikazal APZ v izbranem programu najboljših in najznačilnejših skladb ter s tem hkratu postavil stilno zaključeno enoto, iz katere je mogel poslušalec razbrati vse svojevrstno duhcivno dogajanje slovenskega preporoda. Zbor. ki danes šteje nad 60 pevcev, je z veliko dovršenostjo oblikoval pesmi, ki smo jrh mnogokrat čuli in ki bi še zdaleka ne imele toliko privlačnosti, če bi se jim pevci ne posvetili z vso ljubeznijo in jih zajeli v tistih globinah, ki ostanejo v običajni izvedbi sicer skrite; tako pa je APZ preciziral vse finese in znova pokazal, da so zborovska dela zadnjih desetletij preteklega stoletja zanimiv dokument nase glasbene tvornosti in da je tudi med njimi mnogo estetsko polnih in vrednih stvaritev («- pr. Pleišmanova *Tiha noč«, Mašekovi »Mlatiči«, Hajdri-hova »Pod oknom«, Medvedova »Masan«, Vilhar jeva »Ljubičica«:, Jenkova Lipa« in 3>Na moru« i. dr.). Z zborovskim corpu-som APZ pa je vprav navedena produkcije dobila tako vernega izraza, da je iz nje zadihal resnični duh preteklosti in nam nudil svojo podobo v vsej pristnosti. APZ je po svojih kvalitetah že dovolj znan in odveč bi bilo ponavljanje vsega, kar je bilo že mnogokrat povedano in ugotovljeno. Tudi v deloma novem sestavu dokazuje veliko tehnično izsolanost smisel za interpretacijo in poglobitev z miirikalno-dožrvljajsko motiviko. Izgovor-java je selo jasna, glasovi pa lepo izravnani, zavoljo česar predstavlja zbor homogeno enoto brez ObčuLueJsiii glasovnih trenj. Tako kafte APZ vse odlike, ki £b mora imeti lepiejjailatfcčiri pevski zbor, dozorel je v lepo umetnMko sjcuntoo, k| Ji s svojim sistematičnim delom vzorno leto za letom odkriva našemu občmstivu zakladnice našega kulturnega pretakanja preko stoletij. Zato se zdi potrebno, da tako visoko Oblikovan pevski corpus ne ostane samo v mejah naše ožje ali sirje domovne. marveč ponese slovensko pesem tudi preko meje in jo predstavi tujim narodom, ki bodo s tem dobili na moč verni vpogled v duhovno življenje malega, pa kulturno bogatega slovenskega naroda. Umetniška kvaliteta APZ zagotavlja, da bo zbor povsod v polni meti dosegel poslanstvo, ki mu ga njegovo kulturno delo nalaga. Zbor je vodil dirigent France Marolt, ki je z velikim znanjem m požrtvovalnostjo posegel v omenjeno stvari teljsko dobo in nam v pravi luči prikazal dela skladateljskih generacij. Marolt sistematski gradi stilno Unijo slovenske glasbene produkcije in si s tem skupno z Akademskim pevskim zborom steka izrednih zaslug za prikazovanje slovenske glasbene razvojnosti. Razumljivo je, da dobijo vsa izvajana dela v njegovi interpretaciji toliko popolnega izraza, da bi si popolnejšega menda niti sam skladatelj ne mogel predstavljati; v tem je njegova sposobnost, da. nam docela približa stvaritve, ki bi se nam sicer zdjele morda nekako tuje, daiiaenji nazorski miselnosti in novi čustvenosti pa mnogo bolj oddaljene. Koncert, ki je bil pod pokroviteljstvom kraljice Marije in predstavljal prvovrstni dogodek zborovske glasbe, je občinstvo sprejelo z velikim nartrdušenjem in prisrčnim priznanjem ter s tem iskreno izrazilo dirigentu svojo (zalivalo za nJunabOskpz dirigentu in zboru svojo zahvalo za njuna uspešna prizadevanja v dviganju nase glasbene kulture. cd,— Zločinec iz Nemčije Ljubljana, 4. aprila V mreže ljubljanske policije se je vjel nevaren zločinec Hugo Kochendorfer iz Rostocka v Nemčiji, ki je pri nas nastopal zelo samozavestno. Kochendorfer se je že sredi februarja zatekel v ljubljansko bolnico zaradi neznatne poškodbe na nogi, o kateri je pripovedoval, da jo je dobil pri karambolu s svojim avtomobilom nekje na Štajerskem, kamor je prispel iz Nemčije po trgovskih potih. V bolnici je nastopal zelo arogantno, tako da je postal neznosen in da so se pričeli zanj bolj zanimati. Pripovedoval je razne bajke o svojem bogastvu, čeprav je bil tedaj brez vsakih sredstev, obenem se je pa norčeval iz sobolnikov in nastopal predrzno ne samo napram strežniškemu osebju, marveč celo napram zdravnikom. Po ozdravljenju jo je skuSal brez plačila za oskrbo v bolnici popihati, pa se mu ni posrečilo. Kochendorfer je prišel v policijski zapor, kar mu nikakor ni šlo v glavo. Na policiji je odločno protestiral proti aretaciji, obenem je pa zbujal prav zaradi tega. ker ni mogel pojasniti, kako je prišel v našo državo, čedalje bolj opravičen sum, da ima nekaj na vesti. Lagal je, da se je pripeljal v Jugoslavijo z avtomobilom obiskat svojega prijatelja, ni pa mogel povedati, kje ima avtomobil. Na vsa vprašanja je zasliševal-nemu uradniku drzno odgovarjal: »Kaj vas pa to briga?« Pozneje je izpremenil svoj zagovor in odgovoril, da se je pripeljal iz Celovca z vlakom naravnost v Celje, ne da bi prestopil, kar seveda tudi ni mogoče. Nadalje je lagal, da je premožen trgovec, česar mu tudi niso verjeli, nastopal pa je še vedno predrzno, misleč da bo uradnike prestrašil in da ga bodo izpustili. Seveda se je Kochendorfer bridko motil, kajti medtem so naše varnostne oblasti že pismeno povprašale nemške, kdo je. Izkazalo se je, da je 29-letni Hugo Kochendorfer res doma iz Rostocka, da pa ni trgovec, marveč mizar. Sledile so pa še druge informacije. Mož je bil v Hamburgu obsojen zaradi javnega nasilstva in nevarne grožnje na dve leti ječe, obenem pa ga zasledujejo zaradi posilstva, ki ga je zagrešil nekje drugje v Nemčiji. Iz Hamburga je Kochendorfer že v začetku februarja ušel in se ustavil v Gradcu na Štajerskem, kjer so ga izsledili in zaprli. Kochendorfer pa je pobegnil tudi iz graških zaporov in pribežal do meje, nato pa se je zatekel v Jugoslavijo, kjer se je čutil varnega. S svojim vedenjem pa je zbudil pozornost oblasti, ki so ga razkrinkale in izročile danes spet nemškim varnostnim organom. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek. 4. aprila: zaprto. (Kraljeva proslava v operi) Sreda. 5. aprila: Prevara. Red četrtek 6., 7. in 8. aprila: zaprto Nedelja, 9. aprila: živi mrtvec. Izven Ponedeljek. 10. aprila: ob 15. uri: Potovanje v Benetke. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Kaj je resnica? Izven. Znižane cene Prihodnja premiera bo Shakespearejeva drama s Othelc« v prevodu Otona Župančiča. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 4. aprila: živi mrtvec. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja Emila Kralja Sreda, 5. aprila: Cavalleria rusticana, Glu-mači. Red Sreda 6., 7. in 8. aprila: zaprto Nedelja, 9. aprila: Vse za šalo. Opereta. Premiera. Izven Ponedeljek, 10. aprila: ob 15. uri: Vse za šalo. Izven. Ob 20. uri: Gioconda. Gostovanje J. Gostica. Izven. Znižane cene Torek, 11. aprila: Hamlet. Gostovanje Du-blin Gate Theatra. Izven 0 Izvirna slovenska operete »Vse za snio« je izvrstno operetno delo in bomo odbili z njo v nad repertoar izredno privlačno veselo domačo opereto, ki Jo je napisal Danilo Gormsek m uglasbil kapelnik Ji-ranek. Premiera bo na velikonočno nedeljo zvečer izven abonmaja. Na velikonočni ponedeljke bo gostoval g. Josip Gostič v PonchieUijevi operi »Gioconda«. Naslovno vlogo bo pela kot gost gdčna Vera Majdičeva, v plesni sol otočki •pa sodeluje gdčna Wissiakova. Z oziran na deloma novo zasedbo odličnega opernega repertoarja opozarjamo še prav posebno na ponedeljkovo predstavo. bo celotni ansambel Dublin Gate Theatra pod vodstvom Mr. Hlltona Edvvardsa in Micheala Mac Liammoira. Dublin Gate Theater uživa .svetovni glas, čeprav se njegov obstoj ne naslanja na tradicijo. Ustanovljen je bil 1. 1928 in od takrat dalje daje najboljša dela angleške literature in drugih sve tovnih lit em tur v resnično svojevrstni in prvovrstni izvedbi. V Ljubljano prihaja celotni ansambel, ki šteje 29 oseb in ansambel bo pripeljal s seboj popolnoma originalne dekoracije in kostume. Za predstavo 11. t. m. so sedeži že v predprodajl pri dnevni blagajni v operi. Cene od 40 din navzdol. f}e(eittiea KOLEDAR Danes: Torek, 4. aprila katoličani: Izidor, Dušica DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Greh Kino Sloga: Nevidni sovražnik Kino Union: župnikov križe v pot Kino Moste: Tamara ob 20. Društvo prijateljev humanistične gimnazije občni zbor ob 17.30 v ravnateljevi pisarni državne klasične gimnazije Slovensko planinsko društvo m Družba sv. Cirila in Metoda ob 20. v dvorani Delavske zbornice predavanje o Kočevski kot turistični pokrajini DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piocoll. TVrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus?. Moste — Zaloška cesta. IjznL V torek, dne 11. trn., takoj po pras-nUdh bo v ■ Izpred obrtnega sodišča AKORI>NI DELAVCI PRI ŽELEZNICI NIMAJO PRAVICE DO 14 DNEVNE ODPOVEDI Polde je bil zaposlen v železniškem carinskem skladišču v Ljubljani pri razklada nju in nakladanju vagonskih pošiljk skoro 6 let. Plačo je prejemal v akordu in sicer po 70 para od 100 kg razložene ali naložene robe; zaslužek se mu je izplačeval vsako soboto in je znašal na mesec povprečno po 1300.— din; delo je trajalo v obče po S ur na dan. Zavarovan je bil pri OTJZD in ne pri humanitarnem fondu. Nekega dne je železniška uprava odpustila Poldeta, ne da bi mu bila 14 dni preje odpovedala službo ali pa da bi bila imela kak razlog, ki ga našteva 5 239 obr. zak. Polde je zato iztoževal odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo v znesku 650.— din. Železnica je priznala Poldetove navedbe, odklanjala pa je plačilo in trdila, da Polde sploh ni bil v nikakršnem pogodbenem razmerju z železnico, marveč je bil le tako zvani »stokglajzer«, to so delavci, ki stoje cel dan ob stranskih tirih ter prežijo na delo. Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo. Razlogi: Da je bil Polde delavec železniške uprave in ne tako zvani ->štokglajzer«, sledi iz nespornega dejstva, da ga je železniška uprava zavarovala pri OUZD. Vendar pa je smel biti odpuščen brez odpovedi. Po § 433 obr. z. se uporabljajo določbe obrtnega zakona tudi na osebe, ki opravljajo posle v železniških podjetjih, čeprav po § 1 t. 6 obr. z. v splošnem Železniška podjetja ne spadajo pod določbe obrtnega zak. Toda železniški podjetnik je v tem primeru država Po § 208 obr. a. pa za pomožne osebe, zaposlene pri državnih podjetjih, ne veljajo predpisi obr. z., Četudi je službeno razmerje zasnovano na pogodbi. Zato pridejo v poštev glede delavcev državnih prometnih ustanov le predpisi pravilnika z dne 11. maja 1933, ki je bil izdan na podlagi § 188 zak. o drž. prometnem osebju, ki sicer predvideva, da se mora »privremenemu radniku« odpovedati na sedem dni, toda člen 29 istega pravilnika pa pravi, da ta odredba ne velja za pavšalne in akordne fizične delavce. Ker je bil Polde nesporno delavec na akord, ga je smela železniška uprava odpustiti brez odpovedi. Druga instanca je potrdila to sodbo. Vojaška napredovanja V včerajšnjem >Vojnem listu« je objavljen ukaz o napredovanju, imenovanju in odlikovanju v naši vojski in mornarici. Med drugimi so napredovali v čin polkovnika pehotni podpolkovnik za generalštab-ne posle Ivan Prežel j, v čin podpolkovnika intendantski major mornarice Jože Žuran, v čin kapitana I. klase kapitana II. klase Rudolf Demel, Hermenegild Vidmar, Leopold Vodeb, Pavel Potokar, Ivan Bizjak, Josip Kavalec, Rudolf Perhinek, Anton Se-kelj, Rudolf Svenšek, Anton Pešut, Rudolf Horaček, Vicko Hraste, Ivan Dragane, Franjo Nemec, Alojz Božič, Milan Delač, Avgust Rrapeš, Rudolf Horvat, Pavle Goldner, Vladimir Bosner, Emil Bruna kole, Boris Kuret, Janko Jezernik, Vladimir Predavec, Dragotin Prosen, dr. Stanislav Kolar, Borivoj Kunej, Ciril Legat in Danilo Koprovnica, zadnji trije orožniAkl. Napredovalo je tudi več rezervnih oficirjev, mnogim je bil pa popravljen rang. poJMcni oCjornik NacionalsocUtlistično verovanje Pravosodni minister tretjega rafha d*. Hans Frank /e pred kratkim izdal knjigo, ki ji je dal naslov »Rechtliche Gnmdlagen nazionalsozialistischer Reichsfuhrer* (pravne osnove nacionalno socialističnih državnih vodij), V tem svojem delu izvaja dr. Frank med drugim; Svetovni nazor nacionalnega socializma je spoznanje in potrditev lastne vrednosti v svetskem dogajanju tekom borb posameznih ras in rasnega razvoja. Nacionalni socializem ni nobena ve-roipoved, marveč je samo nauk in vera o božjem poslanstvu nemškega naroda. Izvrševanje vseh dolžnosti nasproti narodu je sveta služba božja. Iz vere, občudovanja in prepričanim, iz del herojev, iz dejanja in nehanja mojstra in učitelja obstoja duhovna zgodovina nemškega naroda. Nemci verujemo v državno ustvarjajočo moč nacionalnega socializma* ki nosi v sebi sito razodetja* Občudujemo genialnost zakonodajalca in smo prepričani o resničnosti naukov nacionalnega socializma o osebnosti Adolfa Hitlerja. Veličina nacionalno socialistične pravne ideje se torej nahaja v vtelesenju heroja, mojstra in učitelja v bUM - Adom hwe*&« Kamniški nmetiiiški problemi Merodajni gospodje naj vsaj poskrbe, da glave Kamnik, 3. aprila Samčev predor v Kamniku le znan sirom nase domovine, vsaj tako kot Kamnik sam. Saj skoro ne morete priti v mesto, ne da bi zadeli vanj, oziroma šli skozenj. Samčev predor pa prav za prav ni predor, vsaj ne železniški, bolje bi ga krstili prekop, prekop pa zopet ne bo prav, saj po njem ne teče voda. Pa naj se o tem predoru ne teče. temveč prav lepa čete mpredoru ne teče. temveč prav lepa cesta, ki ji niti ne moremo zameriti, da je včasih (samo včasih) blatna, drugič pa prašna; kakor je pač vreme. Vedeti je treba, da ni samo človeško razpoloženje odvisno od vremena. Odlike Samčevega predora so obojestranske visoke obcestne škarpe, po katerih zaslugi imamo ob slovesnostih najlepše galerije. Od zgoraj je namreč lep razgled na cesto; da bi se gledalci preveč ne utrudili, so na robu napravljene ograje, pa tudi klopice so tam. S predora pa se kvišku tudi lepo vidi, posebno če stoji ob ograjah nežni spoL Izpred Samčevega predora pelje desna pot na Mali grad, leva pa na Dančkov hrib. odnosno na Zale Torej dva hriba stojita na vsaki strani; pa četudi sta še bolj znamenita kot predor sam. bi ju dalje ne omenjali. — saj sta bila tako Mali £rad kot Dančkov hrib že dovolj opisovana in celo opevana. — če ne bi igrala ravno sedaj važne vloge v igri, ki ji prav za prav ne vemo naslova, katero pa režira občinska turistična politika. Kakšna je ta vloga, boste zvedeli pozneje, najprej treba povedati, da je naš Mali grad Z Trajsko kapelico vred tako slavna razvalina, da služi starodavnemu lepemu in romantičnemu Kamniku za simbol, saj je na njem osredotočeno skoraj vse, s čimer se Kamnik ponaša: ljubkost, romantika in ~dila. Po sv. Veroniki znamenita kapelica na dolnjem koncu hriba še trdno stoji in es ni treba bati, da bi zdrknila v prepad, četudi je zidana na navpični skali. V pri- jetni zavesti, da bo njeno življenje še dolgo, o njej ne bomo izgubljali besed. Nasprotno pa nas pogled na razvaline gradu samega sili k premišljevanju o minljivosti vseh posvetnih stvari. Sicer je to premišljevanje bolj zadeva tistih, ki jim je žal za nekdanjimi časi, vendar ne moremo prezreti dejstva, da so te razvaline zdaj naše in da je zato naša skrb, da jih ohranimo, če ne radi ohranitve lepote in romantike, vsaj kot znak, da so tujci, ki so tu gospodarili, propadli. Ce pa tudi zato ne, pa — in to je zadnji argument, — da se nam vse skupaj ne podere na glavo. To bo pač dovolj težak argument, pa ne mislite, da je to šala. Glejte, ljudje božji, ali je kaj čudnega, če razvaline razpadajo? Saj to je usoda vseh takih reči. Oni dan se je zvalilo par skal v predor in vse kaze, da niso bile zadnje, kakor niso bile prve. Strokovnjaki trdijo, da so razvaline potrebne restavriranja. drugače imamo še kaj pričakovati Kaj lahko dočakamo, je jasno: v boljšem slučaju bo padel kakemu občudujočemu potniku ali celo opreznemu domačinu kamen na glavo, v slabšem primeru pa se bo kar cela razvalina sesula v Samčev predor. S tem bo vprašanje ohranitve naših starin in znamenitosti na pol že rešeno. Razvaline bomo lahko kar tam pustili, pa zgradili nov predor, ki pa se ne bi smel imenovati več Samčev, temveč bi po vsej pravici moral nositi ime tokratnega graditelja Pravijo, da je lastnica Malega gradu Meščanska korporacija, ki pa — razumljivo — nima denarja za restavriranje. Zato ponuja, oziroma je ponujala ves Mali grad z razvalinami vred kamniški občini za ceno — reci in piši — enega dinarja, kar pa občini ni šlo v račun. Zakaj, ne vemo, cena vsekakor ni previsoka Kdo bo preprečil nadaljnje razpadanje razvalin, nam ni znano. Tudi si ne moremo misliti, kakšno stvar bi na hrib postavili, da b: lepše izgledala kot ta >podrtija«. Bilo, ka- kor bilo, glavno je, da merodajni faktorji poskrbe za to, da glave Kamni čanov ne bodo v nevarnosti. V Kamniku je že tako, da moraš najprej skrbeti za svojo glavo, kar ni prav nič čudno, saj te enkrat ograža Stari grad, drugič Mali grad, za samo romantiko pa je vseeno škoda življenja Na drugi strani Samčevega predora je že omenjeni Dančkov hrib, ki tvori dopolnilo nasproti stoječemu Malemu gradu. Na njem stoji gradič (ne razvalina), p' cata trdnjava, zidana v šesterokotu, ; j ni celo osmerokotnik. Njegovi zidovi so strašansko debeli in je sploh živ spomin na stare dobre čase. Ta grad je se«:!; i Ust g. Rauterja, svoječasnega tukajšnjega okrajnega veterinarja, ki biva nekje na jugu. Bližje ceste, prav nad pradorom stoji še nedozidan slikarski atelje akademskega slikarja g. Cudermana. Rekli ?mo nedozidan, kajti g. Cuderman namerava postaviti še prizidek, ki bo služil za slikovno galerijo in podobno. Res, vse kaže, da bo ta nova stavba v umetniškem pogledu velika pridobitev in nov člen v verigi lepot našega mesta in la bosta oba hriba tvorila slikovito in harmonično celoto s svojimi starinskimi ostanki na eni ter z v modernem slogu zidano stavbo na drugi strani. Dotlej bi bilo vse v redu. Težave pa bodo nastale, ko bo do ateljeja treba napraviti dohod, kraju in umetniškim potrebam primeren. Sedanje steze res prav nič ne odgovarjajo, saj jim še plezalec komaj pride do živega. Brihtne glave pa so sklepale: ker imamo vse na okrog same galerije, med njimi nad železniškim predorom v najožjem stiku z Dančkovim hribom tako zvane »Zupanove galerije«, čemu jih ne bi napravili tudi tu. Za sprehajalce bo od tu najlepši pogled na postajo, sončno je pa tako, da bomo lahko sredi januarja uživali ultravioletne žarke. Občina bo torej napravila galerije. Pa je še ena ovira tukaj: svet je last g. Rauterja, ki je za ureditev zanemar jenega brega potrošil precej denarja, katerega bi bilo treba vrniti. Brihtne glave so spet študirale in jo pogruntale. Ugotovilo se je, da je bil svet svoj čas last občine, občina ga je prodala g. Rauterju, ni pa poskrbela za potrebno nadzorno odobritev in izvršila prepisa v zemljiški knjigi, zadevni sklep občinskega odbora ne velja več in je torej svet še vedno last občine. In tako je sledil občinski odlok, ki zapoveduje posestniku, da mora odstraniti vse, kar je zgradil za časa svoje posesti, ker je delal brez dovoljenja občine. Kakor smo slišali, stvar še ni končana, ker g. Rauter s tako rešitvijo ni prav zadovoljen. Naj se izteče zadeva, kakor hoče, občini je treba priznati, da gre v svojem umetniškem stremljenju preko vseh ovir in če bo delo tako napredovalo, bo Kamnik kar se da lepo mesto. Tudi industrijo, ki tako zelo moti idilo našega mesta, bomo počasi odpravili Samo nekaj bi bilo še pripomniti k vsem tem problemom Dočim občina ni marala Malega gradu niti za en dinar, je pripravljena posestniku Dančkovega hriba naprtiti velike stroške, vse v interesu in v blagor Kamnika Olimpijske vstopnice že prodajajo Finci nameravajo prirediti XII. olimpijado v prvi vrsti •• " ..... DeJ stadiona, v HeWnkm Ljubljana. 4 aprila. Komaj se je pri nas. začela poslavljati m s čimer pa še ni rečeno, da je smučarske sezone že konec, so tam gori, na severni polovici zemeljske oble spet začeli s pripravami za XIL olimpijske igre. Vsa Finska je že zdaj v mrzličnem razpoloženju: zaceli so s prodajo vstopnic k olimpijskim igram. Malo čudno se sliši, da se je začela prodaja vstopnic za neko sport-no prireditev, do katere nas še loči 17 me-stcev, toda v tem primeru je pripravljali ni odbor pravilno predvideval. Zanimanje kupcev je tako veliko, da prav kmalu ne bo mogoče dobiti nobene vstopnice več. Prireditveni odbor XEI. olimpijskih iger ▼ Hdsinkiju se je načelno odločil, da bo polovico vseh vstopnic zadržal za Fince, ostala polovica pa bo na ra-zpolago tujcem. Za olimpijske igre 1940 bo skupno n-a razpolago 1,900.000 vstopnic in odpade torej na Finsko, ki nima več kakor 3.9 milijona prebivalstva, 950.000 vstopnic! Računajo torej, da bo četrtina finskega prebivalstva prisostvovala olimpijskim igram. Navdušenje vseh Fincev, začenši od predsednika republike, ki je bivši juniorski prvak v smučanju, pa do poslednjega vajenca, je za športne, zlasti pa za olimpijske tekme tako veliko, da se že zdaj splošno pritožujejo, da je za Fince premalo vstopnic! Za naše prilike je tako navdušenje za sport nekaj popolnoma nerazumljivega. Ko je bilo gotovo, da bodo olimpijske igre v Helsinki ju in ko so Finci zaradi tega sfcle-tšhl, da bodo stadion v Helsinki ju pove- čan" na 63.000 mest, se je zglasB pri pred-sednžku pripra vi jalnoga odbora Kekkono-rro, notranjem ministru in bivšem lah ho-aletskem rekorderju, neki novinar, ki mu je potožil, da je premalo mest za vse one, ki bi žedeJi v stadion. K dekan en je odgovoril, da niti s 100 ali 150.000 mesti ne bi olimpijski stadion v Helsinki ju mogel sprejeti vseh onih, ki bi v njem želeli najti prostor. Pi hcdHveni odbor je ukrenil vse potrebno, da omogoči prijateljem sporta na Finskem gledanje tekem. Za prodajo vstopnic na Finskem so kandidate razdelili na dve skupini Prva je >favorizrrana« in spadajo vanjo vsi bivši in sedanji odborniki, vodje m tekmovalci, ki so se v sportu na katerikoli način izkazali. V to skupino spadajo tudi vse ustanove, društva, savezi in klubi, ki so pripomogli k napredku finskega sporta. Šele ko bodo ti favorizirani naročili in kupili vstopnice zase. bo prišlo na vrsto širše občin sitvo. Ko je prireditveni odbor soglasno osvojil ta sklep, je hotel s tem še enkrat manifestirati, da bodo XII. olimpijske igre 1940 v Helsinkiju v prvi vrsti športna svečanost za športnike... Tudi pri prodaji olimpijskih vstopnic za inozemstvo jo priredrrveni odbor postopal po istem načelu. Za vsako državo posebej je zahtevaj predlog narodnega olimpijskega odbora dotične države. Polovica vseh vstopnic je razdeljena med 60 povabljenih olimpijskih držav, pri čemer se je gledalo na njih položaj in zanimanje občinstva. V večini primerov so prevzeli razprodajo vstopnic potovalni uradi, ki so jih predlagali narodni olimpijski odbori V Nemčiji se je sam olimpijski odbor pobrigal za prodajo vstopnic Skupno je okoli 400 razTičnih vrst vstopnic za tekme 16 športnih panog, ki so na sporedu XIL olhnipijskih iger 1940. Cene teh vstopnic se gibljejo od 10 do 250 ž pri Polzeli. Otje : 8K Jugoslavija 3:1 (2:1). Po finalni tekmi Bratstvo : Atletiki se je pričela prvenstvena tekma mladin SK Celja m SK Jugoslavije. Mladina Celja je bila v prvem polčasu v ptemači In je že v začetku zabila dva gola. Nato je mladina Jugoslavije a enajstmetrovko znižala na 2:1. Po odmoru je Oetje nekoliko popustilo, Jugoslavija pa Je saoela Igrati odločnejše, v 22. minuti je Celje piPifUlii na 3:1, V 27. minuti je sodnik taključa igralca Jugoslavije, nakar ao člani ki shnpstt-zerji Jugoslavije vdrM zrn Igrišče, Sodnik je zaradi tega zakrneli tekmo tri minute pred regularnim konoenu Sodil je wl Ve-in ----- - Tragična smrt vrlega narodnjaka Slove njgradec, 3. aprila Z bliskovito naglico se je v prvih popoldanskih urah raznesla vest, da je nenadoma tragično preminul znani mesar in posestnik g. Anton Kuhar iz Slovenjgrad-ca. Po kosilu se je pokojnik odpravil v mesto, pa je že s hišnega praga opazil, da dirjajo proti domu njegovi konji, s katerimi je poslal hlapca v pol ure oddaljeni Le-gen. Zaradi hlapčeve neprevidnosti so konji zdivjali in oddirjali proti domu. G. Ku. har je takoj lekel konjem naproti ter se mu je posrečilo ustaviti jih na mostu. Pri tem pa ga je udarilo v prsi oje voza. v katerega sta bila vprežena konja. Nekaj metrov od hiše se je zgrudil in izdihnil. Velik Pokojnik je bil rojen 1. 1885* v Zgornji Duplah pri Kranju. Po dovršeni ljudski sob .-e je izučil za mesarja v Celovcu. V Slo-venjgradec je prispel 1. 1927, kjer je otvo-ril znano mesnico, katero je baš lani popolnoma preuredil in moderniziral. L. 1930 si je tudi izbral svojo življenjsko družico v ugledni nacionalni Prevolnikovi dražini v Mislinju. Pokojnik se je ves čas marljivo udejstvovni v nacionalnih organizacijah ter vedno in ob vsaki priliki pokazal svojo veliko nacionalno zavednost. Bil je tudi vsa leta naročnika »Jutra« in »Slovenskega Naroda . Pokojnik zapušča poleg užaloščene soproge troje se v šolo hodočih otiok. Zato je strašna nesreća še bolj pretresla vse prebivalstvo. Užaloščeni sopro- . in vrlim Sokolićem Zvonki, Stanku in Vončeku naše najiskiinej.se sožalje. Počivaj v miru! operete »Mežnarjeva Lizika« na Viču Viški sokolski oder je d«T m*** »rte* na*e najboljše amaterske odre Vič, 4. aprila Po izvrstni uprizoritvi Haškovega "Dobrega vojaka Svejka«, ki je pred letom petkrat napolnil sokolsko dvorano, smo bili v nedeljo 2. t m prijetno presenečeni nad opereto »Mežnarjeva Lizika«, ki so jo naši marljivi igralci in igralke uprizorili v režiji popularnega režiserja in komika br. Viktorja Ambroža. Opereta, ki jo je za naše odre priredil starosta br. Jaka Spicar. je dosegla na Viču velik uspeh. Občinstvo je zasedlo dvorano do kraja in mnogi so morali oditi , ker je zmanjkalo vstopnic. Viški sokolski oder je z nedeljsko opereto dokazal, da spada med naše najboljše amaterske odre, le zaL da primanjkuje delovnih moči, saj so igralci in igralke vsak večer zaposleni ali v telovadnici ali na odru. zato ne smemo nedeljske uprizoritve motriti s preveč kritičnim očesom. Naslovno vlogo je igrala nova. mnogo obetajoča moč sestra Slavka Skarzova, ki je svoj prvi krst na našem odru rešila nadvse častno. S svojim zvonkim sopranom je zadivila gledalce in bila deležna toplega priznanja. Sploh je s svojim prvim nastopom pokazala, da bo postala še izborna igralka. Starega mežnarja, očeta Lizike, je zadovoljivo igral br. Budja, ki je šele v zadnjem tednu vskočil in tako omogočil nastop. Spočetka je bil nekoliko vznemirjen, v tretjem dejanju pa se je povsem vživel in rešil svojo nalogo zadovoljivo. Brat Budja obeta še mnogo in bomo z njim pridobili dobrega igralca. Gostilničar, br. Kemperla je bil prav dober, svojo pevsko nalogo je rešil nadvse Častno. Odlična je bila spet naša stara igralka s. Binca Thalerjeva v vlogi Cilke, sestre gostilničarja. Salve smeha je zbujala s skupnim nastopom letoviščarja Krofa, br. Galiča, ki ga je podal izredno učinkovito. S svojimi dueti sta zbujala vihar navdušenja in ploskanja pri odprti sceni. Dobro se je uveljavil ludi dr. Dušan Svit b: Stularia. ki ie s svojim nastopom pok a za i prav lepe igralske zmožnosti Izredno zabaven par sta bila tudi profesor Šolar br. Demšarja in njegova žena Trma. sestre Ančke Bufolino-ve, ki sta svoji vlogi v prozi in pevskem pogledu rešila zelo dobro. S Bufolinova je nastopila na našem odru prvič, in sr ^e v svojo vlogo povsem vživela. Tudi njen ljubek pevski oreum je mnogo pripomogel do uspeha. /Vlimo. da bi postala s. Ančka naša stalna Igralka Od ostalih vlog moramo pchva'n 1 omeniti Janeza, zaročenca Mežnarjeve Lizike, br. R. Marinčiča. ki je zastavnega gorenjskega fanta in gorskega vodnika podal povsem naravno, potem bogatega kmeta Banovca br. Podlogarja, občinskega policaja Luko br. Janeza Marna, Marijano s. Lukmano-ve in Elzo s. Sonje Pregarčeve. Izvrsten je bil Lipe režiserja br Amlnožn. ki 1o s svojim nastopom zbujal salve smeha, posebno v sceni, kjer se ponuia dekletom za ženina. Občinstvo mu je priredilo viharne ovacije. Pohvalno moramo omeniti tudi zbor fantov in deklet, ki ie pevske partije zapel odlično s spremljevanjem orkestra pod taktirko br. Janeza Grdine. ki mu izrekamo za njegovo požrtvovalno sodelovanje bratsko zahvalo. Mnogo zabave so zbujali tudi gasilci, ki se iim je občinstvo od srca smejalo. Scenerija in razsvetljava sta bili prav dobri, odmori kratki, ki jih ie izpopolnil sokolski orkester Na-stoDajočim. posebno pa br. režiserju Ambrožu in dirigentu br. Grdini, izrekamn svojo bratsko zahvalo in vse priznani^. P. n. občinstvo obveščamo, da bomo opereto ponovili na belo nedelk) 16 t. m. in vabimo k obilnem" oosetu —at. Roparski napad v Kalcah pojasnjen Zločinci izsledeni in aretirani — štiri vasi na lovu za dvema zločincema Brežice, 3. aprila Čitateljem S*ov. Naroda< je gotovo še prav dobro v spominu roparski, napad v Kalcah pri Leskovcu, ko sta dva zakrinkana zločinca vdrla v noči od 17. na 18. januarja v hišo posestnika Zorka Janeza in izsilila od žene Jožefe 4000.— din. Razbojnika sta najprej vlomila v sosedno Nara-glavovo zidanico, da sta dobila lestev, nato pa sta vlomila vrata in začela tcJči spečega Zorka po glavi s hrastovo lato, katero sta odtrgala od veznih vrat. Vendar pa se je posrečilo Zorku pobegniti in poklicati sosede na pomoč. Zločinca sta naperila samokrese na prestrašeno Jožef o in izsilila od nje 4000. — din. Preden je prišla pomoč, sta napadalca že pobegnila. Zorko je dobil tedaj težke poškodbe na glavi in je bil prepeljan takoj v krško bolnico, kjer je ležal skoraj mesec dni. Okornosti so takoj pokazale, da so bili na delu ljudje, ki so dobro poznali razmere zakoncev Zorko ter vedeli, da hranita doma denar in koliko. Po izpovedbah zakoncev Zorko je bilo tedaj aretiranih več osumljencev, med njimi tudi Pire Jože. 35-letni posestnik iz Vrhulj pri Leskovcu. Kljub dokazom, da je omenjenega dne skrival pri sebi Lekšeta in da je dan pred razbojstvom poslal svojo hčerko Maiijo s pismom k nekemu sosedu ter ga prosil, naj mu posodi samokres samo za en dan. se mu je posrečilo dokazati, da ni bil soudeležen pri razbojstvu in bil je izpuščen. Vendar pa je ostal sum na njem in Lek-setu, kateremu se je posrečilo takoj po zločinu pobegniti v Zagreb. Sedaj se je pokazalo, da so imeli orožniki prav, ko so osumili ta dva, kajti v soboto aretirani Lekse je odkrito priznal, da je izvršil razbojstvo, pri tem pa da sta sodelovala tudi Pire in 27-letni OđUr Ivan iz Izvira pri Kostanjevici. Res je, da je že tedaj izjavil Zorko, da so bili napadalci trije in sicer dva da sta vlomila v hišo, dočim je tretji strazil pred hišo, vendar se je smatrala ta njegova izjava le za plod njegove domišljije iz strahu pred napadalci. Sedaj se je pokazalo, da je imel prav, kaj U tretji je bil ree Pire, ki je strazil pred vrati in tekel za Zor kom. Orozništvo iz krškega voda je polna dva meseca zasledovalo Lekšeta, pa je bil ves trud jsapsa, kajti Lekse se je skrival v Zagrebu. Tudi to, da as aretirali njegovega brata, jim ni moglo pokazati prave sledi za njim. Slednjič pa se je tudi Lekse že navehcal skrivanja v Zagrebu in je načel svoje zločinsko delo ▼ družbi z Ostirjem po vsem PosavJiL Vlomi in tatvine so se zopet vrstile. Tako v noči od petka na soboto sta prilla po zakotnih poten v vae Sv. Križ. Tu sta se pripravna na svoje delo pri iim ii Ji i Staniču Tgnami, kjer je Ostfcr z žepnim nožem prerezal na vratih žično mrežo, dočim se je Lekse splazil v mesnico. Tu je snel a klina torbo, katero je napolnil s okrog 14 k«: salam, nato pa sta odda no banovinski cesti mimo Kostanjevice proti Orehovcu. Tu sta vlomila v zidanico Sodnika Martina, kjer sta se napila in odnesla Se dve Selenlđ vina, katerega sta pozneje nonOa v gozdu, kamor sta se zatekla, da si privoščita nakradene salame. Ta sta se ssiriala prtbiiano do šestin zjutraj, 9B precej vinjena sta se ločila ter vsak sase nadaljevala pot proti vmm\ Fodstrm. Med tem 1» je Lekse prodajal po vasi ukradene salame, se je OStir-ja posrečilo vdreti v niso posestnika Kra- peža Alojzija, kateremu je odnesel dva svršnika ter nekaj malenkosti. Uspehi zadnje noči pa so ga podžigali še k nadaljnc-mu zločinskemu delu in tako se je splazi! še v sosedne stan ova nje, Švalj Ane. Tudi tu je preiskal vse stanovanje, a ni k sreči ničesar našel razen 15 din gotovine. Upal je, da bo našel kaj na podstrešju in zato je šel tudi tja vse premetat, pa tudi tam ni ničesar našel. To so je zgodilo okrog 11. ure dopoldne, ko so gospodinje povečini doma in ni čuda, da je bil vlom takoj opažen in prijavljen orožnikom. Toda ne samo orožnike, tudi sovaščane je takoj obvestila Svaljeva. kateri so poučeni po orožnikih kako naj se ravnajo v podobnih primerih obvestili Še tri vasi tako, da so začele Lekšeta in Oštirja zasledovati kar štiri vasi. Med tem ko so prijeli Lekšeta, ki se je predal brez odpora se je posrečilo Oštir-ju pobegniti v gozd pod vasjo Aržišče. Tu se je čutil varnega pred zasledovalci in je mirno prešteval svoj plen. ne da bi se zmenil za usodo svojega tovariša. V tem času pa so sosedje že obkolili gozd. Ko je Oštir opazil svoje zasledovalce, je začel bežati in jim groziti z nožem. Končno pa je potegnil repetirko iz žepa in hotel streljati, a ga je že eden izmed zasledovalcev v samoobrambi prehitel in mu z lovsko puško prestrelil roko, nakar se je Oštir mirno predal Vaščani so prepeljali še njega v Male Vodenice, kjer je bil že Lekse ter ga tam obvezali. Ko so prispeli orožniki, je bilo že vse gotovo in so jim takoj izročali oba nepridiprava. Kljub temu, da so vaščani sami prijeli Lekšeta in Oštirja, ne smemo prezreti zaslug orožnikov, ki so ljudi poučili kako naj ravnajo v danem primeru in so jim z nasveti vedno pomagali. Orožniki so takoj zaslišali oba zločinca nakar so Oštirja odpeljali v bolnico v Brežicah Lekšeta pa v zapore okrajnega sodišča v Kostanjevici. Na podlagi izpoveđb aretiranega Lekšeta so krški orožniki v soboto aretirali tudi Pirca m v ponedeljek še njegovo ženo Marijo, ki je baje tudi nagovarjala Lekšeta in Oštirja k razbojstvu. Oba pa vsako udeležbo pri tem dejanju zanikata. Upajmo, da bo stvar kmalu razjasnjena do konca in bodo zločinci prejeli zasluženo kazen. Škofjeloška vlomilca odgnana v Ljubljano SJcofja Loka. 3. aprila. Nevarna vlomilca Lojzeta S vol j šaka vn Toneta Zihorla je orožnička eskorta odvedla cm i I dan s popoldanskim vlakom v zaporo okrožnega sodišča v Ljubljani. Preiskovalni organi imajo še vedno dovolj posla z raziskovanjem, kje vse je bilo odpro-dano ukradeno blsgo. Dognali so nove sledi. Tako se je proda j aio nepoSteno tudi pri Sv. Ožboltu v gorskem naselju v Polhograj-sirih Dodomrtih, nadaljnje sledi pa vodijo proti Žirovnici. Kotiko blaga in kam vse je biko prodano, pa točno bržkone nikoli ne bo mogoče ugotoviti. Morda bo uspelo vsaj objasniti, kako na široko je bila razpredena trgovina z ukradenimi rjuhami ki odejami. Thslerjevi vedo povedati, da jim je bdio že 1 pred leti ukradenih iz skladišča osem svilenih odej, vendar stvar' niso cbcš-.ili na veliki zvon, kar sc j 7**ubt niso poosvijsk. t Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 4. Ster. 77 Ne zamudite ugodne priložnosti in naročite za velikonočno Številko »Slovenskega Naroda« takoj svoj oglas, ker izide za praznike naš list v posebno pestri in povečani nakladi, a ostane v rokah čitateljev tri dni. Uspeh tudi najmanjšega inserata je torej zajamčen. Oglase sprejema uprava do petka, dne 7. t. m. DNEVNE VESTI — Kbrizul Stanislav Miftovsky in soproga se pri svojem odhodu iz Ljubljane zahvaljujeta vsem svojim prijateljem in znancem, od katerih se nista mogla osebno posloviti, kakor tudi vsej slovenski javnosti za prijateljstvo in podporo, ki sta jo bila deležna za Časa svojega bivanja v Ljubljani. Tukajšnje bivanje ostane obema za vse življenje v najlepšem spominu. Trdno verujeta, da bo prijateljstvo in bratstvo, ki jc vedno tako tesno družilo oba naša naroda, ostalo nedotaknjeno tudi v bodoče. To je njuna najtoplejša želja, ko jemljeta slovo — Proračuni naših banovin. Sporedno Z državnim proračunom so bili v državnem računovodstvu pregledani in odobreni proračuni banovin za leto 1939'40 in večina občinskih proračunov. Izdatki vseh banovin po starem proračunu so znašali 914 mil. 992.761 din, banovinski fondi pa 68 mil. 600.000 din. Po letošnjem proračunu znašajo izdatki vseh banovin 1.050,166.314 din. V primeri z lanskim proračunom so ©e povečali izdatki banovin za 68,573.553 din. Izdatki dravske banovine so se povečali po letošnjem proračunu za 16 264.040 din. Odpravljene so bile nekatere banovinske davščine, ki so zlasti težko obremenjevale narodno gospodarstvo in pa posebne davščine, ki jih ni bilo po vseh banovinah. — Avtomobil is ti zahtevajo pocenitev bencina. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije je imel v nedeljo občni zbor, ki so mu prisostvovali delegati vseh 9 sekcij. Pristojnim ministrstvom je Avtomoblski klub poslal prošnjo, naj bi se mešanicabenci-na pocenila, tako da bi bila po 3 din liter. Prepovedalo naj bi se pobiranje trošarine na pnevmatike, ki se pobira v savski, dravski in primorski banovini. Maksimiral naj bi se občinske takse na motorna vozila, ki so izredno vieoke v dravski banovini. Ukinilo naj bi se plačevanje cestnega prispevka v znesku 200 din, ki ga plačujejo Lastniki avtomobilov od leta 1937. S temi ukrepi bi bilo mogoče pospešiti razvoj avtomobilizma v naši državi. — Zahteve naših inženirjev. V nedeljo je bil v Zagrebu občni zbor Zveze inženirskih zbornic iz vse države. Prisostvovali so mu zastopniki vseh inženjerskih zbornic. Med drugim se je govorilo o načrtih za javna dela in inženirji so v resoluciji postavili zahtevo, naj se izpremeni postopek pri oddaji gradbenih del, dalje naj se izpremene splošni pogoji revidirajo dovoljenja udeleževati se licitacij in da naj v bodoče državne in samoupravne oblasti ne vodijo več gradbenih del v lastni režiji, ker to neposredno škoduje narodnemu gospodarstvu. Za vse večje javne zgradbe naj se razpišejo splošni idejni natečaji in načrtov naj ne Izdelujejo več državni in samoupravni uradi. Končno je bil konstituiran novi upravni odbor zveze in za drugega podpredsednika je bil izvoljen inž. Pirkmajer iz Ljubljane. — 31nogo tujcev v Dalmaciji. Poletna turistična sezona na našem Primorju se je že pričela, Vsi vlaki in parniki so polni tujcev, večinoma Nemcev. Včeraj zjutraj je prispelo iz Benetk v Split 150 Nemcev. Zaradi velikega prometa so morali voziti včeraj zjutraj iz Zagreba v Split dve kompoziciji brzovlaka. Prvotno je kazalo, da bo letos tujsko prometna sezona v Dalmaciji slaba, zdaj se je pa položaj zboljšal. — Geometri in geodeti zahtevajo reor_ ganizacijo katastrske »hizbe. V Nišu 9e je pričel v nedeljo občni zbor Združenja geo-metrov in geodetov. Včetraj se je zborovanje nadaljevalo in sprejeta je bila resolucija, v kateri geometri in geodeti zahtevajo reorganizacijo katastrske službe in zbolj sanje svojega gmotnega položaja. •OIOIOIOBOIOIOIOIOIC Samo še danes oh zo. uri „TAMARA" KINO MOSTE 3IOI080IOIOIOIOIOIO — Promocija. Jutri bosta promovirana ob 11. dop. na ljubljanski univerza za doktorja prava gg. Viljem Androjna in Boris Zakrajšek, oba iz Maribora. Čestitamo! — Diplomiran je bil na veterinarski fakulteti v Zagrebu veterinar Arnold Brau-ne iz Kočevja. — Prva seja jugoslovenaKo angleško trgovske zbornice. Delovni odbor Jugoslovansko anple&ke trgovske zbornice je imel včeraj v Zagrebu svojo prvo sejo, katere se je udeležil tudi generalni tajnik Zbornice za TOI Ivan Mohorič. On je bil izvoljen za naoeđnika od bom. za njegovega namestnika pa dr. Julije Mogan. Na seji se je obravnavalo vprašanje naših trgovskih stikov z južno Afriko in Italijo, položaj na našem deviznem trgu devizna politika Narodne banke, možnosti kompenzacijskih poslov in bodočih trgovinskih pogajanj z Anglijo. — Cesta Jeperca — Lahore zaprta za vomi promet. Radi rekonstrukcijskih del na državni cesti št. 2. Ljubljana — Kranj odreja sresko načelstvo v Kranju v smislu čl. 7 občega cestnega reda z dnem 3. aprila ob 8. dopoldne zaporo te drž. ceste na odseku Jeperca — Labore za ves vozni promet. Promet naj se usmeri začasno takole: a) za promet v smeri Ljubljana— Kranj od gostilne Bohinc v Medvodah (km 632.150) po banov, cesti Medvode — Mav. čiče — Labore in odtod po državni cesti; b) za promet v smeri Kranj — Ljubljana do Gašteja po državni cesti, odtod po banovinski cesti Strazišče — Suha — Jeperca in odtod zopet po državni cesti; c) promet iz Ljubljane v škof jo Loko se vrši po cesti Ljubljana — Medvode — Sora — škofja Loka, promet iz škofje Loke proti Ljubljani pa čez Jeperco. — »RiMško-lov^ki vestnik« prinaša v novi številki nekaj res zanimivih prispevkov, izmed katerih omenjamo razlago o izvrševanju določb o sladkovodnem ribarstvu v dravski banovini, nadaljevanje >Spominov« Josipa Mačka in nadaljevanje Bučarjeve razprave o ribah v našem Jadranu. >Ribiško-lovski vestnikc je glasilo Zveze ribarskih društev za dravsko banovino, ki jo predstavlja njen popularni predsednik Alojzij šulgaj, vestnikov urednik pa je dr. Janko Lokar. Revija po svoji opremi in vsebini zasluži pozornost naših j ribičev. — Tečaj za mizarsko luženje v Gorenji vasi. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v Gorenji vasi nad skcfjo Loko tečaj za mizarsko luženje, ki sc bo vršil v soboto, dne 15. in nedeljo 15. aprila t. 1. Pričetek tečaja bo v soboto ob 8. uri zjutraj. Udeležbo je prijaviti s točnim naslovom najkasneje do 11. aprila t. 1. pri Združenju obrtnikov v Gorenji vasi, kjer dobijo interesenti tudi pojasnila in navodila, kaj morajo prinesti s seboj za praktično vežbanje. — Novi slovenski grobovi v Ameriki. Na Gilbertu jc umrl Anton Germ, star 52 let, dcana iz Dobre polja, v San F ranci scu je umrl Anton Jud^iič. star 27 let. V BroO-klynu je pa umrl Matija Zidar, star 59 let, doma iz Kočevske Reke. — Skladatelj Risto Savin je izdal v komisijski založbi Glasoene Matice ljubljanske svojo Vokalno suito za soli in zbor s spremljevaniem klavirja. Delo obsega 19 strani in stane 40 din. Naroča se pri Glasbeni Matici v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestalno in teplo vreme. Včeraj je znaSala najvišja temperatura v Zagrebu 21, v Splitu, Ki:naboru in Dubrovniku 19, v Mariboru 18-6, v Beograd in Sarajevu 18, v Ljubljani 16.5, na Rabu 14, na Visu 13. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7569, temperatura je znašala 9.6. — Duhovnik utonil v Savi. Včeraj so potegnili pri Zagrebu iz Save utopljenca, ki so v njem spoznali duhovnika Luko Parta-ša. Baje je po nesreči padel v Savo nekje v Sloveniji. Njegovo truplo je ležalo v Savi že najmanj 14 dni. — Netočna vest. Včeraj smo poročali o roparskem napadu na vdovo Frančiško Pe-trič v Malih Laščah. Vest, da je en ropar PetriČevi storil tudi silo, pa ne odgovarja resnici. Ta vest je najbrž plod ljudske govorice. — 93krat je bila že kaznovana. Pred okrožnim sodiščem v Dubrovniku se je morala včeraj zagovarjati Milka Sabano-vič, doma beje iz Slovenije. Kaznovana je bila že 93krat. Bila je članica vlomilske tolpe. Obenem z njo so sedeli na zatožni klopi Nikola in Miloje Johič ter Nikola Gonič. — Velika tihotapska afera. Na Sušaku so odkrile oblasti veliko tihotapsko afero. Gre za tihotapstvo valut, v katero je zapletenih več carinskih uradnikov. — Vlak povozil pijanca. Pri postaji Dalj se je pripetila včeraj težka železniška nesreča. Vlak je povozil Palka Bartoka, ki se je vračal s svojo žeoio pijan iz Dalja v vinograd. Na železniški progi se je ustavil in si jel zvijati cigareto. Žena ga je klicala, naj se umakne, mož se pa ni zmenil za prihajajoči vlak. Lokomotiva ga je zgrabila in razmesarila. — Najdeni kolesi. Na banovinski cesti blizu št. Vida je bilo oni dan najdeno moško dirkalno kolo znamke »Torpedo«, ki ima tov. št. 434.276. Kolo, ki ga hrani orožniška postaja v Št. Vidu, je rdeče pleskano ter ima zvonec z napisom »Ni-pa«. Drugo kolo pa je bilo najdeno v Kranju in sicer v tako zvani Zupanovi jami. V Kranju najdeno kolo je znamke »Puch« in že precej obrabljeno. Iz Ljubljane —lj Umrli so v Ljubljani od 24. do 30. marca Berlan Frančiška, roj. Gionetti, 64 let, vdova go^taln. in trgovca, Karakaš Pavel, 33 let, krošnjar, Kokolj Lucija, roj. Špelak, 81 let, vdova žel. uradnika, Kovač Frančiška, roj. Kovač, 75 let. vdova vpok. žel. uslužbenca. Malavašič Helena, 76 let, branjevka, Pimat Brigita, 7 mesecev, hči poatrežnice, Turk Frančiška, roj. Bevčič, 67 let, vdova zidarja, železnik Fra-nja, roj. Vrhove, 69 let, šivilja, čerin Alojzij, 75 let, preužitkar. štepanja vas, Te-pina Pavel, 40 let, ključavničar, Bogataj Marija, 82 let, služkinja, Ižanc Ana, roj. Zorko. 79 let, vdova mest. polic, vodje. — V ljubljanski bolnici so umrli: Rozman Ed-vin, 59 let, uradnik odvetn. zbornice, Ce-bašek Marija, 40 let, žena delavca, Moše pri Kranju, Požun Alojzij, 52 let, kovaški pomočnik, brez stalnega bivališča. Hafner Tomaž, 2 leti, sin uradnika, štepanja vas, Švigelj Franc, 2 leti, sin posestnika, Brest pri Tomišlju, Rojko Franc, 5 mesecev, sin delavca, Kušar Mihael. 54 let, cerkovnik. Mengeš, Sodja Janez, 66 let. delavec, Po-djelja, obč. Srednja vas pri Radovljici, škrjanc Frančiška, 56 let. poljska delavka, Žalna pri Ljubljani, Pol Peter. 1 leto, sin trg. pomočnika, Ljutomer, šenica Apo-lonija, 2 meseca, hči kroj. pom.. Zg. Šiška, Križaj Evgen, 67 let, višji poštn. kontrolor v p. —lj Smetenje po ulicah. Po zdravstveno policijskih predpisih o snagi na ulicah in trgih ter po predpisih zakona o mest. občinah je odmetavanje papirja in vseh odpadkov po ulicah in trgih strogo prepovedano. Kdor se proti tem predpisom pregreši, je kaznovan z glebo do 500 din ali z zaporom do 10 dni. Ti predpisi pa veljajo tudi za prodajalce in prodajalke na trgu. Na trgih radi puščajo najrazličnejše ostanke in odpadke na tleh, da veter raz-nasa papir in druge smeti okrog ter tudi po bližnjih ulicah in zato okolica dela vtis, kakor bi mestna občina ne skrbela dc-volj za snago. Ker so pa take razmere nevzdržne, opozarja mestno- poglavarstvo prodajalke in prodajalce na navedene pred pise in tudi na stroge kazni, hkrati jih pa poziva, da v izogib kazni pobero smeti in odpadke ter jih hranijo v svojih košarah, jih odpeljejo domov ali jih pa ob zaključku prodajanja odlože v za te namene na trgih postavljene velike nabiralnike. Prav tako pa na prepoved smeten ja mestno pogla varstvo opozarja tudi razna podjetja, ki po ulicah razdajajo ali trosijo letake m razne reklamne listke. Trošenje listkov po ulicah in trgih je prav tako prepovedano, ker tudi tak papir naameti ulice. Podjetja si morajo za razdajanje reklamnih listkov in letakov po ulicah priskrbeti oblastveno dovoljenje. Mestno poglavarstvo pa naposled še posebno vabi taka podjetja, kakor kinematografe itd., naj letakov ne razdajajo oh nedeljah m prasutoh, ko imajo uslužJbenci mestnega cestnega nadzorstva večidel počitek in ne morejo Sproti pobrati in pomesti letakov. Tudi prebivalstvo, ki zahteva snažne Ulice, naj s temi pisanimi letaki samo ne smeti ulic, temveč naj jih odmetuje Šele doma v zabojčke za smeti. —!j Združenje gostilniških podjetij vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrlega bivšega dolgoletnega člana kavarnar-ja g. Krapša Antona. Pogreb bo danes 4. t. m. ob 4. popoldne iž mrtvašnice z VI-devdanske ceste na pokopališče k sv. Križu. —lj Ljubljanska »atljarska ln vrtnarska podružnica priredi v sredo 5. t. m. ob 13. uri ogled vrta upravnika drevesnice Kmetijske družbe g. Ivana Breceljnika v Dravljah hiš. Štev. 156 (ob Celovški cesti). Predmet ogleda je pravilna rez sadnega drevja itd. Vodil in pojasnjeval bo lastnik sam. Zbirališče udeležencev je ob drugem postajališču od Nove remize proti Št. Vidu. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Udeležba prosta. —lj Nova kulina bo Že letos uporabna. Lani smo poročali, kakšna bo nova gledališka kulisama v Ljubljani po načrtu inž. arh. J. Cernivca. Stavbna dela so začeli že jeseni, a so jih ustavili decembra, ko je pritisnil mraz. Februarja so začeli zopet delati in zdaj je delo že tako napredovalo, da bo stavba čez mesec dni že pod streho. Delo bodo potem nadaljevali in računajo, da bodo čez 3 do 4 mesece vsa stavbna dela že končana. Avgusta bo kulisama že uporabna in tedaj bo tudi že padla neokusna baraka na travniku pred Trubarjevim parkom. Naše gledališče bo z novo kulisarno pridobilo zelo mnogo. Stavbna dela je prevzelo podjetje I. Toma-žič v Ljubljani. — Zobozdravnik dr. Rodoscnegg ne ordinira do 16. aprila. 210—n —lj Planinci! Predavanje o Kočevski bo drevi ob 20. uri v dvorani Delavske I Nevidni sovražnik I Predstave danes ob 16., 19. In 21. Razburljivi doživljaji enajstorice angleških vojakov sredi »zemeljskega pekla« — pustinje Mezopotamije. Boris Karlov, Vlc*or Mc Laglen KINO SLOGA, tel. 27-30 i I Samo trn donos In filtri! Predstave ob 16., 10. in ti. KINO UNION. tel. Stal Prekrasna češka filmska umetnina — življenjski roman borca za pravice zatiranih in ubogih. ŽUPNIKOV KRIŽEV POT Pt> Bfmmettitem J. S. finarovem »Roman kneze«. MANA VITOVA IN ZDENEK sTEPANEK. zbornice na Miklošičevi cesti. Pridite V čim večjem številu, da se boste seznanili s temi lepimi kraji nase Dolenjske* — U Velika tatvina zlatnine* V stanovanje Marije Grmovftek na Starem trgu 6 je vlomil te dni tat in ukradel sa 13.496 din zlatnine. Grmovikova je ugotovila, da ji je zmanjkal masiven damski prstan s tremi malimi in enim velikim briljantom, ki je bil sam vreden 13 000 din. dalje par damskih uhanov, zlata damska zapestnica, pozlačena broša za narodno nošo in nekaj obleke. Oškodovanka je tatvino takoj prijavila in policija z vso vnemo išče tatu. — Pred dvema dnevoma je bilo vlomljeno tudi v stanovanje Rudolfa Skočirja v Gregorčičevi ulici 17. Tat je odnesel zlato damsko zapestnico in poročni prstan z napisom >Ela« ter datumom 1. 10. 1927. Sko-čir je oškodovan aa 1500 din vrednosti. —lj Ukradeno kolo. V Kopitarjevi ulici je tat odpeljal 800 din vredno kolo znamke »Autodirk« Francetu Ahlinu iz Škofljice. Ukradeno kolo je modro pleskano in ima dinamo svetilko znamke »Melos«. —lj Vlom v mehanično delavnico. V nedeljo ponoči je bilo vlomljeno v mehanično tvrdke LavrenČiČ & Co. v VošnJakovi ulici. Tatovi So odnesli dva gonilna jermena v dolžini 10 m ter sedem žag za je imenik z napisom; Koli & Cie Remscheid. Ljubljanski trgovci so zborovali Nekaj uspehov, Se več pa presenečenj — Slovenski trgovci za mir in urejene razmere v državi Ljubljana, 4. aprila Snoči je imelo Združenje trgovcev v Ljubljani, ki je najstarejša in najzaslužnejša stanovska slovenska organizacija, svojo 5S. redr.o letno skupščino. Obilna udeležba je pričala, da se naše trgovstvo živo zanima za svojo organizacijo. Obvo-ril je skupščino predsednik g. Viktor Meden s pozdravom zastopnikov gg. Josipa Banovca in dr. Frelaha za mestno poglavarstvo, Ivana JeiaČina za Zbornico za TOI, dr. Ivana Pu s tiska za Zvezo trgovskih združenj, Albina Smrkolja za Društvo industrijcev in veletrgovcev, dr. F. Windischerja '-a trgovsko društvo Merkur, ravnatelja dr. Žižka za Zvezo za tujski promet in druge. V svojem poročilu je predsednik očrt al delo uprave v preteklem poslovnem letu in omenil vpliv političnih dogodkev na naše gospodarstvo in poslovne življenje. Po 7 letih je minister za trgovino dobil pooblastilo, da sme izvesti novelizacijo obrtnega zakona. Vlada je dobila tudi pooblastilo, da izdela novo uredbo o zatiranju šuamarstva. Glede mestnih trošarin in uvoznin smo dosegli le delne uspehe. Ne da se mnogo storiti, dokler mora mestna občina poslovati po obstoječih zakonih o mestnih občinah ter po strogih določilih finančnega zakona. Dosegli Smo tudi. da se v bodeče pri naših članih ne bodo izvršile nenadne hišne preiskave zaradi tro-šarinrlcri prestopkov, dokler o tem ne bo odločal ter sklepal trošarinski odbor. žalostno dejstvo je, da se seli industrija iz Slovenije na jug države, ker so davki in dajatve v Sloveniji večji kot drugod. Združenje je vodilo veliko akcijo proti inozemskim trgovskim zastcrrmjkom, proti ino- zemskemu kapitalu in proti veleblagovnicam. Gospodarske organizacije vedno kritizirajo poslovanje nase podružnice Narodne banke. Trgovci se pa ne poslužujejo v zadostni meri kreditov pri podružnici Narodne banke, ki sme podeljevati kredite do 1O0.0CO din. Po državnem trgovskem kongresu smo dosegli podaljšanje uredbe o velebtegovndcah in cbljubo, da se bo spremenil zakon o obrtih ter da se bo izdala uredba o zatiranju šušrnarstva. Obžalovati je, da se resorni ministri vedno menjavajo. Komaj enemu dopovemo naše želje in zahteve, že pride drugi. Glede zatiranja krošnjarstva nam gredo oblasti na roko. a potrebne bi bile še strožje mere. Imamo včasih vtis. da imajo krošnjarji v Beogradu več vpliva kot vsi gospodarski krogi, želimo si mir in dobro rešitev ter ureditev razmer v di-žavi. S samoupravami se utegne razmahniti tudi gospodarstvo. Prejemki in dajatve morajo biti pravilno razdeljeni. Vsi smo pa za veliko, enotno in složno Jugoslavijo in bolj kott kdo drugi si žele gospodarski krogi srečno rešitev vseh naših notranje političnih, gospodarskih in socialnih ter kulturnih problemov. Tajnik združenja Lojze šmuc je poročal o delovanju tajništva in vseh odsekov. Svoja izvajanja o potrebi decentralizacije in gospodarske enakopravnosti je podprl s statistiko o grad bi železnic, cest in ustanavljanju industrijskih podjetij. Združenje ima 1390 članov, 416 trgovskih sotnidnikcv in 481 trgovskih s o trudni c. Na področju združenja deluje 20 strokovnih sekcij. Lani sta bili ustanovljeni sekcija trgovcev z avtomobili in sekcija trgovcev s surovimi kožami. Po teh poročilih so pozdravili zbc*roval-c*e predsednik Zbornice za TOI Ivan Jela-čin, ki je poudaril, da se slovenski trgovci dobro savedajo, kaj pomeni narodna s\-oboda za napredek naroda ln države m so vedno delali v interesu skupnouti in tako bodo storili tudi v bodočn«*ti. V imenu odsotnega predsednika Staneta Vidmarja je tajnik dir. Ivo Ptmtiiek pozdravil zborovale«? za Zvezo trgovskih združenj in pojasnil vse številne važne akcija, ki jih je zveza začela v obrambo interesov našega gospodarstva. Za Pomočniški zbor je rborovalce pozdravil g. Sitar. Blagajniško poročilo in predlog za novi proračun ter poročilo nadzornega odbora so zborovalei sprejeli soglasno. Ta poročila sta podala blajganfe Ivan železnikar in g. č>epon. O. čebin je poročal o spremembi pravil. Stara pravila ne ustrezajo več, potrebna so nova, ki bodo omogočila hitrejde in lažje poslovanje. Sprejet je bil predlog, naj združenje spremeni pravila takoj potem, ko bo izdan noveliziran obrtni zakon. G. Verbič je poročal v imenu odbora za zgradbo zavetišča za onemogle. Fond za zavetišče ima že 120.000 din »branih, kmalu bo kupil primerno parcelo trr nato začel veliko nabiralno akcijo, tako da bo najkasneje v treh letih zavetišče dograjeno. V samostojnem predlogu je Pomočniški zbor predlagal, naj delodajalci članarino sotrudnikov odtegnejo že kar od plače, Ivan železnikar pa je predlagal ukrepe proti krošnjar jem z .manufakturo. Dr. FrelUi je poročal, kako se mestni magistrat bori proti krošnjarjem. Roman Golob je predlagal, naj se S0°» zneska, ki ga je združenje že kasiralo s povijanjem članarine, votira za socialni sklad. Ker ima združenje še obveznosti za sanacijo Trgo-skega doma, je večina bila mnenja, da predlog ni umesten, zato je veČina glasovala proti predtojru Romana Goloba, Ob 22. uri je predseuriik skupščino zaključil. Sokol — Sokolski lutkar. Izšla je že 2. številka tega lista, ki služi pospeševanju lutkarstva med sokolstvom. Vsebina in oprema dokazujeta, da je list v rokah ne le za lutkar-stvo navdušenih, temveč tudi preizkušenih in požrtvovalnih delavcev. Ker je »Sokolski lutkar« edini list svoje vrste med nami in ker ga izdajatelji izdajajo z velikimi žrtvami zgolj iz ljubezni do stvari, zasluži že zaradi tega, da opozorimo nanj. V tej številki je posebno zanimiv članek pokojnega dr. I. Laha (nadaljevanje), spomini na ljubljanski lutkarski' kongres. Ta članek se ni bil objavljen nikjer drugje, številka pa vsebuje tudi izredno mnogo poučnih Člankov za lutkarske delavce, da je treba list zaradi tega uvrstiti med dobre strokovne revije. Urednik je Jože Som, uprava lista pa ima naslov: Svetlič, Ljubljana. Tabor 5. — Godbeni odsek Sokola I. obvešča, da v tekočem tednu odpadejo vaje orkestra in pihalne godbe. Teden po VeL noči so zopet redne vaje. — Odbor. ŠKOTSKA Šofer: Vožnja na kolodvor stane 10 kron. za prtljago pa ne računam nič. Škot: Pa mi peljite na kolodvor prtljago, a sam pojdem peš. POZOR NA TEŽO — Poslal sem sinčka kupit za 10 din češpelj. pa ste mi jih poslali samo za 5 din. — Naša tehtnica je v redu. Ali ste pa stehtali tudi svojega sinčka? OGU eseua 50 pai. davek p*»4.**Dej Preklici izjave besedo DUJ l.— davek poaebe> '.a pismena -»dgovore glede malin oglasom ie ti^ebn priložil enainko — Popustov za oiaJe oglase at ^itiznamo Reseda 50 par davek posebej Valmanipt znesek 8 Din MALI OGLAS v velikonočni številki »Slovenskega Naroda" ima siguren uspeh! Beseda 50 par, davek posebej TRAJNE KODRE izvršuje z najmodernejšimi aparati po zmerni ceni z garancijo Holy Josip, dipl. brivec in frizer za dame. Brežice Narodni dom. podr. Rogaška Slatina. 112« XLI5EJE t N N V F C B A £ V M E TRGOVSKI LOKALI NA JESENICAH V bodoči stavbi nasproti kolodvora —' zraven hotela Paara, se bosta oddala 2 do tri lepi trgovski lokali. Interesenti se vabijo. Paar Franc. Jesenice. 1143 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din SLADKEGA SENA večjo množino okrog vagon in pol I. prodam pri Ivani Kutnik, posestnici v Slov. Bistrici. 1127 \*LU PI&ODAJAš ULPljJlLiS OGLAŠUJ V MALI UOLASMK „SLOV. NARODA41! NAJCENEJŠI IZDATEK GOSPODINJE! Za medene potice je edino le pristni ajdov med najboljši. — Dobite ga ▼ »MEDARNI«, — Ljubljana. Židovska ul. 6. 24.T. VEČJO ZAPUŠČINO v Idriji v gotovini prodam. — J. Erznožnik, Žiri. 1150 JAFFA POMARANCK sočne, sladke, brez kosčic, na zalogi. »Veletrgovina južnega sadja«. Ljubljana, Tvrševa 48, toL 36-44. 1145 KUPIM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din MOTORNO KOLO malo voženo 200 do 250 cem, novejše tipe kupim. Pepi Land stetter. Domžale, BistriSka 11. 1129 PLETTLNE STROJE sAchtschloss« stroj št. 10-100, v dobrem stanju, kakor tudi en "Cberdruck stroj kupim. Samo najnižje cene stavite ponudbe na A. Filipovič, trikotaža, Novi Sad. 1146 S LUŽB E Beseda 50 par. davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din IZURJENEGA DELAVCA ki je dalje časa delal na Gum-mibandwebstuhl-lh — Izdelava gumijastih trakov — sprejmemo. Javiti se na: Fabrika la-stiša, Beograd, Solunska z. 1151 BRIVSKEGA POMOČNIKA dobrega, pridnega in poštenega delavca sprejme takoj v stalno službo Teran Mihael, brivec, Duplje — Gorenjsko, 1144 Umrla nam je naša VLASTA MfflEUč roj. JUVANEK Pogreb bo v sredo, dne 5. aprila t. L ob %5. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križa. LJUBLJANA, PTUJ, RIBNICA, S. aprila 1939. Franc Mihelič in ostalo sorodstvo Makulaturo! papir 7 P» proda uprava »Slovenskega Naroda14 IjnMiaflAf KiMtfOoiM vlica žtcYi s > Ste v. 77 >SLOVENSKI NAROD«, tank, 4. •prite 1«M. ■ 7 UspaM požrtvovalnega delovanja KJS Letošnji občni zbor je bil zelo dobro obiskan — Na podporah je izdalo društvo lani 13.799 din . Ljubljana. 4. aprila tradicija jc že, da KrAo jugoslovenskih sester v Liubljaiv po!a<*a račune svojega plemenitega delovanja v^ko leto na cvetno nedeljo. Tako je bilo tudi letos. Tudi letošnjega zelo dobro obiskanega občnega zbora so se udeležile številne delegatke krajevnih odborov /lasti iz obmejnih krajev. Udeležili sta se ga tudi podpredacd-nica Jugo&Iovenske ženske zveze ga Gove-karjeva in predsednica banovinske zveze ga I-ogel manova. ObOni zbor jc vodila predsednica Fernanda Majaronova. ki je prvi pozdrav naslovila \*j. Vel. kralju Petru II., Nj. VeL kraljici Mariji ter kraljevskemu domu. Z občnega zbora so bile poslan© vdanostne brzojavke IcraljevsJcemu donnu in pozdravi Kolu srbskih sester v Beogradu. Predsednica je posvetila tople besede v spomin ustanoviteljice in častne či anl e Kola v Ljubljani Franje Tavčarje-^e- Kolo je pa lani izgubilo tudi tajnico Ano Celnarjevo in članici Kario Šapljevo in Krlihovo. Tajniško poročilo je podala tajnica Iva Kokaijeva. Društvo šteje 31 podružnic in 2S poverjeništev, ki prav tako kakor osrednje društvo izkazujejo letos zelo lepe uspehe KJS v Ljubljani z vsemi podružnicami vred je član Jugoslov. ženske zveze v Beogradu: matično društvo kakor rudi vsaka podružnica, imajo pravico glasovanja na občrih zborih zveze. Društvo 9e v glavnem izživlja v človekoljubnem delovanju- Največjega pomena jc med socialnimi akcijami društva pomoč, k. jo nudi Kolo revnim otrokom v domu v Kraljevici, kamor je lani odposlalo na okrevališče nad 120 otrok. Med društvenimi akcijami v preteklem poslovnem letu je Greha predvsem omeniti obdarovanje 52 starčkov in stank na praznik zedinjenja, a eden najlepših praznikov za društvo je vselej dan. ko priredi veliko božićnico. Tuci i lani je bila njegova božićnica ena najlepših človekoljubnih prireditev v Ljubljani. V veliki dvorani tehnične srednje šole se je zbralo nad 400 obdarovancev. Obdarovani so bili z obleko, obutvijo in jest vina- mi. Lep uspeh božićnice je treba predvsem pripisati marljivim odbornicam, ki so zhrale toliko lepih daril za revne. Pred dnevi smo videli Kolašice na cestah, kjer so prodajale oljkove vejice ter tako zopet zbirale sredstva za plemenite namene. Zel t".:k<£< je bilo notranjega društvenega dcia kar kaže število prejetih dopisov (3000) in prošenj in odposlanih dopisov (1000). Matično društvo je vedno v zvezi s» svojimi številnimi podružnicami in pover-jeništvi. Med društvenimi plemenitimi akcijami jc treba še omeniti, da je društvo obdarovalo na materinski dan 40 mate* delno z živetem, delno /, denarno podporo. Razen te>ga pa društvo tudi stalno podpira več dijakov (tudi v i sok oso! cev), da se prebijajo skozi šolo do življenja. Tud: blagajniško poročilo, ki ga je poda a gd? Likoz-arjcva. nam dokazuje, kako de'avno je bilo društvo, saj je bilo denarnega prometa nad pol milijona dinarjev (593.606). Dohodki so znašali 297.355 din, izdatki pa 296.251 din. Društvo je prejelo Lani skupno 6.550 din podpor, samo je pa izdalo na podporah 12.799 din. Glavna blagajna izkazuje, da je imel dom Pranje Tavčarjeve v Kraljevici 171.856 din dohodkov in 159.112 din izdatkov. Dom je bi! lani odprt 15. maja. vendar se je i/kazaio. da je biio tudi še tedaj prezgodaj zaradi sJabega vremena. Toda že maja je doni sprejel pod svojo streho podmladek Jadranske straže Šentjakobske dekliške (meščanske) šole iz Ljubljane, skupno z učiteljicami 30 gostov. Skupno je pa bilo do julija, dokler ni bila sprejeta deška kolonija (86 dečkov), 64 gostov, 41 odraslih in 23 otrok. Med temi je bilo brezplačno v oskrbi 12 gojencev ljubljanske gluho-nemnice. Avgusta je bila v domu dekliška kolonija, 127 deklic; 9 deklic je bilo sprejetih brezplačno. Septembra je bilo še skupno 28 Jootov. med njimi 6 otrok. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno. V priznanje za uspešno delo v preteklem no-slovnem letu je bilo soglasno izvoljen zopet doseda: ji «.dbo>r. Zborovanje trgovcev v Kranju Združenje trgovcev za srez Kranj je imelo v ponedeljek 20. redno skupščino Kranj, 1. aprila V ponedeljek je imelo Združenje trgovcev za srez Kranj 20- redno skupščino v Nar. domu. prikazala nam je položaj trgovcev, ki je g-lede na motnje v svetovnem gospodarstvu čedalje težji. Predsednik g. Berjak je zborovale e toplo pozdravil zlasti pa zbor. svet. g. Gorjanca in zastop, zveze združenj g. dr. Pusriška, Predsednik je v svojem poročilu omenjal predvsem bistvene dogodke, ki so zadevali našo trgovino zlasti delovanje lesnega, manufakturnega in špecerijskega odseka. Obširno je govoril o zvišanju doklad, ki trgovce zelo ovirajo, prejpovedi krošnjarstva, o privilegira-nju nabavljamih zadrug, obsojal je umazano konkurencu ki samo škoduje interesom trgovcev samih, o zahtevi, da se prizna kontrolnemu organu pravica javnega organa. Dotaknil ae je tudi novega voznega reda. ki ne upošteva krajevnih prilik in je združenje zahtevalo spremembo. Pozval je tudi žborovalce, da podprejo trgovinski tisk in da se vsak trgovec naroči na »Trg. list t. V imenu Zbornice je govoril zbor. svet. g. Gorjanc, ki je razložil delovanje Zbornice v prospeh trgovine. Ugotavljal je, da se je trg. promet faktično zvišal, vendar se zaradi previsokih dajatev položaj trgovca ni zboljšal tem.več celo poslabšal. Glede nove uredbe o Žigosanju lesa, ki je bila uvedena zaradi tatvin iz drf. gozdov, je govoril o zbor. predlogu, ki zahteva, da se drav. ban. izvzame iz okvira te uredbe, ker pri nas ni bilo takih slučajev ln bi izpolnjevanje te uredbe samo oviralo hitro izvrševanje naročil. Govoril je tudi o predlogu za razširitev loco cone za telefonske pogovore od dosedanjih 5 km na 15 km, sporočil pa je tudi odlok poštne direkcije, ki je javila zbornici, da so v teku predpriprave za gradnjo direktne telefonske zveze med Kranjem in Ljubljano. O delu Zveze združ. trg. je obširno govoril g. dr. Pustišek, ki je obrazložil zakaj ni mogoče dokončno odpraviti krošnjar-fitva, ki še vedno bujno cvete. Poudaril je, da so kazni nizke in pa da ni prave volje s strani oblastev — m u*m Jasno je, da pri vsem tem ne morejo ne kontrolni organi ne orožniki napraviti reda, če ni uvidevnosti na mero-dajnih mestih. Glede konkurence privilegiranih zadrug drž. nam. je omenjal težko borbo, ki jo je imela Zveza v Beogradu in da se je šele na ponovne intervencije doseglo le malenkostno zboljšanje, ki pa bo dokončno urejeno šele s fin. zak.. s katerim bodo obdavčene tudi zadruge. Iz lesnega odseka Zveze je poročal o preorijentaciji naše lesne trgovine in o nagradah pri m5 lesa zaradi izravnanja cen na francoskem trgu. kjer so cene nižje kot pri nas. Pravo zanimanje pa je vzbudil tudi z odkritimi besedami v zadevi naše bencinske politike in borbe bene. trg. s kartelom. Ob koncu je omenjal tudi prekinitev dosedanje prakse monopola, ki je dajal sol v zakup le veletrgovcem. Tajnik združenja g. Kožman je poročal, da je v združenju včlanjenih 412 rednih članov, registriranih pa je tudi 178 pomočnikov. Izčrpno je govoril tudi o nujni potrebi moderne pošte z automatsko tel. centralo, kajti sedanja pošta ne zmaguje niti polovice prometa, o povečanju staleža poštnih uslužencev, o zlorabah, ki so se vršile pri prodaji moke in koruze namenjene za pasivne kraje, o semnjih, kjer se v čedalje večji meri prodajajo poleg kmetijskih tudi industrijski produkti itd., o potrebi dvorazredne trg. šole v Kranju, za katero se zlasti zavzema združ.; ki hoče akcijo čimpreje realizirati, o padcu tujskega prometa zaradi deviznih predpisov. Sporočil pa je zborovalcem, da se je končno le posrečilo združ. doseči, da se je na postaji zgradila 40-tonska vagonska tehtnica. Na splošno odobravanje je naletel samostojni predlog zbor. svet. g. Gorjanca, ki je zahteval glede na splošni interes, da se zgradi kolodvorska pošta, železniška uprava pa naj razširi postajni prostor in čakalnice. Prostori za nakladanje in razkladanje naj se kanalizirajo. Skladišča naj se uredijo prometu primemo. Znižajo naj se cene za prevoz blaga, število uslužbencev na postaji naj se poveča, kajti pri današnjem staležu je delo zelo zamudno in je treba strankam samim skrbeti za nakladanje ali razkladanje, če hočejo izvršiti prevoz hitro brez zamud. S to točko je bil dnevni red izčrpan m se je g. Berjak vsem zborovalcem toplo zahvalil za sodelovanje, posebno pa gg. Gorjancu, Globočni ku iz Tržiča in Kožroanu za tesno pomoč, ki so mu jo nudili pri dehi za združenje skozi vse leto. Položaj nižjih mestnih uslužbencev Ljubljana, 4. aprila. Glede na notico, objavljeno 27. marca je po nekaterih uslužbencih padel sum name, da sem nje pisec. Zato pisca te notice prosim, da se mi javi in se njegovim trditvam pridružujem. Ker je Društvo nižjih uslužbencev obsodilo pisca v četrtkovi številki »Slov. Naroda«, moram jaz njegove trditve potrditi in ugotoviti tc4e: Res so služitelji, ki opravljajo službo slug in znaša njihov zaslužek na uro din 4.50. Res je, da so dnevni Carji ( Id njihova služba traja prt mestni občini ljubljanski že od 6 do 10 let. res je, da so pogodbeni uslužbenci istotako doigo v magistrat ni službi, ne da bd prišli do imenovanja v pragmatične kategorije ali skupine. Res je, da so trošarinski pazniki že od 6 do 10 let v službi pa še niso pragmatični. Res je, da so bili na razpis za trošarinske paznike nastavljeni oni, ki so šele službo nastopili pragmatično. Res je, da čaka uslužbence napredovanje iz HI. kategorije 1. plač ime stopnje več let, da dobi drugo plačilno ali tretjo plačilno stopnjo, čeprav ni v disciplinarni preiskavi n je tako v prvi plačilni stopnji namestu v tretji. Res pa je, da ne trdim, da je temu kriv morda gospod župan, X Res je, da društvo obsoja pisca, ker je pa zasluga nekega gospoda na magistratu. Zakaj? Ako ni krivice, naj dotični gospod to sam pojasni, saj je vrhovni sef personala in ni treba prepuščati tega drugim. Res pa je tudi, da je bil na zadnjem občnem zboru društva le odbor in par članov, niti 20 po številu, z odborom. Koga naj potem osoja? Res pa je, da to ni prava pot. da se moramo oglasiti, vendar je tako, ker so rešitve, ki jih vlagamo negativne. Res je, da bi z nami uslužbenci v borbo za zboljšanje položaja, kakor nam je svečano obljubil, ko še ni bil to. kar je zdaj, da nas ne bo pozabil, in bi ga mi Ob upokojitvi imeli v lepem spominu. Tako pa bomo veoeli, da ej občinska uprava napravila dobro delo. Magistratni sluga Anžur Tomaž. Obnovljeni »štirje grobijani« Dobili smo zgledno uprizorjeno in odlično izvajano k Ljubljana, 4. aprila Decembra 1934 je Sraazm VVolfa Fer- j rarija muzikalna veseloigra v štirih slikah j 3>štirje grobjanic tudi na našem odru dosegla prav senzacionalen, vsestranski močan premierski uspeh. Nabito polno gledališče je z redkim užitkcan in navdušenjem sprejelo to učinkovito komično opero. Z nenehnim aplavzom je izražala naša publika priznanje dirigentu, rešiserju in solistom za povsem posreneno predstavo v vsakem pogledu težke umetnine. Brez zbora in baleta vzdržuje deset solistov zelo zabavno dejanje, ki ga je napisal Giuseppe Pizzolato po Carla Goldonija imenitni be-nečanski komediji >I RusteghU v neprestani napeti akciji. Pred petimi leti sem zapisal, da sem vesel premierske predstave, ki je brez dvoma eno najbolj skrbno in fino pripravljenih in tejnperanientoo izvajanih del, kar smo jih imeli v zadnjih letih. V soboto smo gledali obnovljene s>štiri grobjane« v še lepši, popolnejši obliki, z istimi solisti, z istim dirigientoni in režiserjem. Le dve partiji sta prešli z župevčeve m Rusa na V. Hevbalovo in F. Lupšo. Toda gledališče je bilo za premiero izredno slabo obiskano, cele vrste stolov so bile prazne, zato tudi ni bilo tistega toplega občutja hi navdušenja kakor pred petimi leti. Zakaj so ljudje izostali in niti premierski abonent je niso prišli, ne vem. Morda so jih zadržale druge priredbe ali pa zaradi večnega odlaganja vedno iznova napovedovane, a doslej neizvedljive nove uprizoritve Grobjanov niso imeli več vere. da bo to pot zares. Zelo obžalujem to dejstvo, ki ga ni kriva operna uprava, zakaj val gripe je zajemal pač tudi naše soliste in jih je med desetorico pevcev kar zapored nekaj obležalo. Zato pa danes s tem večjo vnemo opozarjam na to odlično predstavo, ki po svoji umetniški kvaliteti, originalnosti, vedro-sta, humomosti. zlasti pa s svojo prav lepo izvedbo zasluži največje zanimanje. VVolf Ferrari je sodoben skladatelj, či- gar opera ima mnogo umetniške vrednosti in dramatske sile, je zelo bogata prijetne melodike, spominu iziahka se vtiskajočih spevov, še posebej pa duhovito in draže-stno spremljajočih m dejanje izražajočih orkestralnih domisle kov. Opera je težka za izvajalce, a izredno lahko užitna in umljiva publiki. Dirjanje samo je polno gibanja in neprestanih izprememb v dogajanju; vloge so vse karakterne in dajejo izvajalcem nad vse hvaležne naloge. Vsebina je prav za prav satira na može, ki so grobjani do žen, ki pa jih znajo končno vse podrediti svoji ženski volji. Dirigent dr. Švara je opero najskrbneje in do vseh nežnosti izdelal tako v orkestru kakor s solisti, režiser Primožič pa je vsemu dejanju dal najživahnejši potek, a in-scenator inž. F ran z je opero opremil elegantno in stilsko lepo. Tudi v maskah in kostumih smo dobili Grobjane v lepši, slikovite jši in pravilni obliki, ki je veljavna na vseh velikih odrih. Zopet stoji sob s to m na čelu Bete t to z Lunardom, ki je tudi glavna, pevski najlepša partija. Izvaja jo pevski in igralski odlično in kajpak žel za svojo krasno krea Cijo tudi specialne aplavze. V močni Komiki stoji ob njem D. Zupanov Simon. Med ženskami stoji v ospredju Ribičeiva s svojo izvrstno podajano Lucijeto. Z njo v isti zmagovitosti je M. Kogejeva z Margareto, Lunardovo drugo ženo. Prav lepo in simpatično se je uveljavila s teto Marino Heybalova. že znane prav dobre kreacije so po možnosti se okrepiti R. Primožič (Mauricio), S. Banovec (Filipeto), Št. Marčec (Riccardo) in F. Lupša ( Carici an) , ki je bil nov. Felice je bila zopet Poličeva. igralski in zunanje prav zadovoljiva, toda pevski šibka za partijo, ki je težka celo zreli operni umetnici. Ustrežljiva služkinja je še Ramšakova. Prisotno občinstvo je sprejelo velezabavno m glasbeno srčkano opero z velikim zadovoljstvom in mnogimi aplavzi. Tudi cvetja je bilo dovolj. Fr. G. Iz Novega mesta — Tekmovanje strelcev. Kakor vsako leto, so naši vrli strelci tudi letos priredili ob zaključku zimske sezone, strelsko tekmovanje svojih čianov. Pogoji niso bili lahki. Vsak tekmovalec je mogel oddati z malokalibersko puško v štirih serijah le po 10 strelov. Moral pa je napraviti najmanj 65 točk. Če si je hotel priboriti nagrado v obliki častne izkaznice. Po tri dnevnem tekmovanju je bilo v sredo zvečer predloženih komisiji v oceno 48 tarč. Doseženi skupni povprečni rezultat je bil presenetljiv. 87% — rekordna postavka pri naši strel, družini. Gotovo pa je, da bi se ta razveseljivi rezultat še dvignil, da ni bolezen odtegnila od tekmovanja več odličnih strelcev. Rezultat tekmovanja je razglasil preds. družine g. Jože šterbenc. Največ točk 94 je dosegel kot najboljši strelec žukovec Fr. Slede: šterbenc Jože z 94 točkami dr. Tone Furlan 92, Koncilija Anton 91, Bevc R. 90. Kovači« Fr. ml. 89, Košir Stane 87, Okroglič Avg. 86. Pavlin G. 82, Sedaj Vili st. 80 in odvetnik Joško Bučar z 76 točkami. Ob tej priliki je senior nov. strelcev, dentist g. Filip Ozrič. podaril prvemu najboljšemu strelcu lepo darilo. Prijeten večer je zaključil preds. I z vzpodbudnim govorom, ko je članstvo I pozival k vztrajnemu delu, ki je glavni ! P°o°J vsakega uspeha. — Veliki živinski sejem v Žužemberku, J ki bi moral biti 1. aprila, je bil zaradi po-j novo nastale slinavke prepovedan. — žalosten dogodek. Naše mesto ima poleg ostalih prav lepo sprehajališče na ! kapiteljskem hribu, obdano s senčnimi ko-i stanji. Na koncu in obeh straneh drevoreda j pa stoji smrekov gozd, kjer se križajo pota i in stezice. Na tem prostoru se najraje zbira šolska mladina, ki je največkrat brez pravega nadzorstva. Med to mladino je pred dnevi zašel neki mladi izprijenec, ki se je v svoji nizkotnosti spozabil nad neko deklico. Ravno na tem prostoru je napadel neki drugi pohotnež neko deklico, ki se je samo za hip odstranila od spremstva. K sreči mu je deklica ušla. Ko so spremljevalci pohiteli v gozd za neznancem, se je skril v gozdu in tako zaenkrat ušel zasledovalcem in tudi pravični kazni. Da se slični žalostni pojavi preprečijo, bi bilo želeti, da se doraščajoča šol. rrdadina stavi pod strožje nadzorstvo. Na javnih prostorih pa s primernimi ukrepi temeljito zaščiti, da ne bo izpostavljena sličnim napadom. Posebna skrb in odgovornost pa leži v prvem redu na samih roditeljih, da imajo svoje otroke pod boljšim in vsčjfan nadzorstvom. — Lep napredek kulturne ustanove. Občni zbor, železničarske jubilejne javne knjižnice, ki bo v letošnjem letu slavila 10-letnico svojega obstanka, je pokazal razveseljiv napredek te kulturne ustanove, na katero so dolenjski železničarji lahko ponosni. Ob lepi udeležbi članstva se je občni zbor vršil v knjižničnem lokalu pri g. Obrezi. Dolgoletni in pcirtvovalni, predsednik g. A. Kaveek. def prometne službe, je v kratkih besedah ocrtal delovanje in smernice železničarske javne knjižnice, ki ae je v kratkem razdobju pridobila sloves kulturnega poslanstva med Dolenjci. Iz poročil je razvidno, da znate celokupno premoženje din 75.000. Knjižnica poseduje 2100 slovenskih in nad 1000 nemških knjig. Čez leto se je nabavilo 80 slovenskih in 25 nemških knjig. Obiskovalcev je bilo 2200, ki so si izposodili nad 4000 knjig. Rednih članov je 110, izrednih 98. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika priljubljeni šef promet, službe g. A. Kavšek, za tajnika kontrolor g. I. Božič, za knjižničarja in blagajnika marljivi g. Fr. Vovk, žel. uradnik, za njegovega pomočnika pa prometnik g. Bone Stanko in sprevodnik g. Hribar Jože. Knjižnica je bila ustanovljena 1929 leta na pobudo tacasnega šefa prometne službe g. Potočnika, ki je bil za svoje zasluge, pred leti Izvoljen za častnega predsednika knjižnice. Njen začetek je bil sila skromen. V predalih je bilo le okrog 300 podarjenih knjig. Z vztrajnim delom pa je število knjig iz leta v leto naraščalo in preskočilo sedaj že čedno številko 3000. Knjižnica je edinstvena tovrstna prosvetna železniška ustanova, ki opravlja važno prosvetno delo ne samo med našimi železničarji, temveč tudi med Novomeščani, katerim knjižnico najtopie-je priporočamo, da postanejo njeni člani. — Nerazčiščena zadeva. Sv oje časno smo poročali o grdi aferi, ki je vzbudila močan odmev v naši javnosti. Dognala so se nekatera imena perveznežev, katerih število je bilo za naše malo podeželsko mestece več kot preveliko. Zagoneten strel na Seidlovi cesti, ki je podrl na tla enega glavnih krivcev, je povzročil, da so prišli čedni družbi na sled. Druga skrivnostna žrtev te družbe je bil intimen prijatelj prvega, ki ga je strel podrl na Seidlovi cesti. Mož. ki bi lahko marsikaj povedal o delovanju razuzdancev, si je sodil sam. Vrgel se je pod drveči vlak. Preden je sel v prostovoljno smrt, je ljudem tožil, zakaj prvega vrag že davno ni vzel. Oba žalostna primera sta dala ljudem povod za razna ugibanja ln sumničenja Se drugih pri stvari popolnoma nedolžnih oseb. Spričo teh dejstev novomeška javnost žeB, da se v interesu javne morale zagonetka razčisti in krivci pozovejo na odgovornost. Iz Ptuja — T)ram**ko društvo ponovi v torek 4. t. m. veseloigro »Burko o jezičnem dohtar- ju«. — Zaključek serviroega tečaja. V soboto zvečer se je vršil v zgornji dvorani zaključek servirnega tečaja, Id ga je priredilo Združenje gostilničarjev. Tečaj so večinoma obiskovali sinovi in hčere gostilničarjev iz Ptuja in okolice. Tečaj, ki je trajal 10 dni. je pokazal velike uspehe. Zaključka se je med drugim udeležil tudi mestni župan g. dr. Remec. — Pri kopanju vodnjaka *e je ponesrečil. Posestnik C. Muhič iz Trbegovcev pri Sv. Andražu SI. gor. je bil zaposlen pri kopanju vodnjaka na svojem posestvu. Pri delu pa je izgubil ravnotežje in je padel v jamo. Dobil je težke notranje poškodbe in je bil prepeljan v ptujsko bolnico. — Vlomilska tolpa aretirana, V zadnjem času je bilo izvršenih okoli 40 vlomov v vinske kleti in gosposke hiše. Orožniki od Sv. Barbare v Halozah so dolgo zasledovali zločinsko tolpo in se jim je sedaj posrečilo izslediti jo. Aretiranih je bilo več oseb, ki so jih pri peljali v ptujske sodne zapore. Haložani so si sedaj oddahnili. — Akademija ptujskega Sokola. V nedeljo popoldne je priredil Sokol v mestnem gledališču veliko akademijo. Spored je bil zelo pester in so naši Sokoli vse vaje strumno izvajali. Gledališče je biio nabito polno Sokolu naklonjenega občinstva, Za sedanje čase si želimo še več takih prireditev. NISTA KRIVI Stric Karel zadovoljno vleče svojo pipo. Kar dvigne teta Meta glavo od svoje ga pletenja. Kari opravi, aH veš, da bo prihodnjo nedeljo 2oletniea najine poroke? — Kaj poved, Meta! odgovori čeni stric Karel in puhne nov oblak v strop. Kaj bi pa storila za ta jubilej? — Nič, odgovori Meta. Mislim samo, da bi morala zaklati ti dve beli kokoši. — Beži no, zakaj pa vahe krivdo na beli kokoši za to, kar se je zgodilo pred 25 leti? Inserirajte v 9fSL Narodu"! VERDI 3 iifi'KiUlHMinma — Dobro, v redu... Vi ste sprejeti, Verdi... Ko je pa Verdi odšel, je dejal mojster Basilv mojstru Rolliu in drugim: — Priznati moram, da kaže ta fant podpovprečne sposobnosti. Smisla za slog sploh nima . . . Tako... In še nekaj: če bomo napolnili naš kon-servatorij v Milanu s takimi slušatelji, potem zbogom glasba. — Vaša sodba, mojster Basilv, je površna. Ona ni točna ... — Kako torej? Moja sodba je površna, netočna ... Dobro ... de, skomigne z rameni in jezen odide. " Ko je pa prišel Verdi k mojstru Rolliu, da bi ga vprašal, kako je z njegovim izpitom, mu je le-ta zaklicali —Fant moj, kar pusti konservatorij. Tebi niso potrebni uradni uči4«* ji. Potreben ti je en sam učitelj, dober in vesten: evo, zaupal te bom mojstru Lavigni. vm. — Čuj, fant, glavno je delati in sicer resno, z ljubeznijo in vedno delati. Vprav tako, kakor delaš ti... tako je govoril pozneje mojster Lavigna v svojem studiju Verdiju. — Tako mislite, mojster? — je vprašal mladi Verdi. — Tako in za danes bo dovolj. Pojdi z menoj v salon. Goste imam... To te bo malo razvedri- lo... Sicer pa, še nekaj: rad bi vsem Milancem pokazal svojega najboljšega učenca. Toda Verdi ne vstane. — Dovolite mi mojster, da ne prisostvujem tam... Vi sami veste, da je tam tudi mojster Basilv. Jaz bi ga ne hotel več srečati. Ta čas izraža Basilv v salonu med Dogovorom svoje strokovno mnenje: — Gospoda moja. To je vendar strašno Naša mladina kratkomalo prihaja na konservatorij, misleč da je vsak izmed njih genij. Evo, prosim vas, osemindvajset, pravim vam osemindvajset se jih je potegovalo za mesto mojsrra kapelice sv. Janeza v Monzi. In kaj naj vam rečsm? Osli, vsi po vrsti. Da, osli, ker nobeden ni znai zaigrati »fuge« tako. kakor sem jo čutil... In takih oslov jaz ne puščam na konservatorij. Mojster Lavigna se približa Basilvu: — Dobro, mojster. Napišite mi nalogo in preden mine ura, jo vam moj učenec reši. — Haha . .. tako .. . Evo, — de mojster Basilv in napiše nalogo. IX. Daleč tam v majhni vasici v Barezzijevi hiši sedi Margerita za glasovirjem in poje besede iz Verdijeve pesmi: »Brez tebe ne morem več živeti...« A zopet tam v trgovinici posluša očka Verdi sredi pršutov, olja in oliv, kako mu svira stari Luparini. — Veš, kadar mi sviraš to pesem, ki jo je imel moj sin najraje, se mi zdi, kakor da je moj Pep-pino tu, kraj mene. Ta čas mladi Verdi neumorno dela. V drugi sobi sedi mojster Basilv in ne da bi vedel, kdo je ta učenec, pogleda na uro in ugotovi, da je minilo že tri četrt ure ... Malo manjka, da zmagoslavno ne pripomni, da bo kmalu minila cela ura. In res, ni še minila cela ura, že vodi mojster Lavigna mladega Verdija. Mojster Basily poči malone v smeh, ko se ozre nanj. Vendar pa vzame v roke note in jih pogleda. — Kako? Mar tale tu? — pravi Basilv in pokaže z roko na fanta, ne da bi ga pogledal — mar je on sam vse to napravil? — Da, sam. Čisto sam — odgovori mojster Lavigna zmagoslavno. IX. — Bogme, ta rešitev »fuge« je naravnost sijajna... Pa ne samo zato, temveč tudi povsem korektna... Zares dobro, — zatrjuje mojster Basilv. — Toda tu je vendarle ena napaka. Recimo tu, čemu ta dvojni višaj? — Ker sem hotel obogatiti vašo nalogo prav na tem mestu, ki se mi je zdelo slabo, Šibko... si je drznil pripomniti Verdi. Staremu Basilvju to ni bilo po volji, toda Lavigna je objel mladega Verdija. — Dobro je! Sijajno ... Zdaj si se mu osvetli... Lahko bi tudi njega naučil, kako se piše in kako ustvarja glasba... XL V Filodramatskem gledališču Imajo skušnjo za veliki koncert Prihaja občinstvo, a Verdi sede na eno zadnjih mest. Tam ga ljudje skoraj sploh ne Pred Verdijem sedita dva priletna je na sporedu, pozabil j vidijo, da ... — Prosim vas, kaj naočnike doma. —Havdnov oratorij — odgovori drugi. — A ti, ki prihajajo, kdo so? — Ah, to so slušatelji konservatorija. Ta čas je bilo tam na odru že vse pripravljeno. Neko mlado, lepo dekle se je obrnilo k svoji prijateljici. — Glej tistega tam... Tam-le levo... ali ga vidiš? Poglej no, tisti, ki sedi sam. Kaj ne vidiš, da so klopi okrog njega prazne? — Aha, misliš tistega lepega mladeniča z be^-no brado? — Da, da, odgovori dekle. — Mar ni lep? — Glej no, komaj je opazila mladeniča, že m je zaljubila, — zašepeče drugo dekle tretji. Pride tudi mojster Lavigna. Mrmra nekaj sam pri sebi, toda zdi se, da je zadovoljen. — Vidiš, kako je to v življenju, če Hoče nekomu zasijati zvezda, pride to nenadoma. — Kako, mojster? — Evo ti, skušnja bi se morala začeti ob petih, zdaj je pa že šest... Tu sta tudi dva mojstra, ali vsaj morala bi biti, pa ni nobenega... Kaže, da sta oba umrla. Ravnatelj Filodramatskega gledališča jt vez iz sebe od jeze. Stopi k mojstru Lavigni. — Vrag naj jih vzame, koncert bomo m< odpovedati... — Zakaj? To ni potrebno.«« Urejuje Josip Zupančič - Za »Narodno tiskarno« Pran Jeran — Za upravo In mseratni del Hsta Oton Christof — Vsi v Ljubljani Stntn 6 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 4. aprila 1939. fitev. 77 Weidmann z nasmehom sprejel smrtno obsodbo Kako so Štirje branili Weldmanmr?o glavo — Ka] vse je povedal slavni Moro-Giafferi Na smrt obsojena morilca Weidmann In mwi*m» Pariz, 2. aprila Smrtna, obsodba Evgena Weddmanna ni bila veliko presenečenje, pač pa so m no-gi mislili, da bodo porotniki rešili glavo Millianu, zato je javnost najbolj presenetila smrtna obsodba Rogerja Milliona, ki Je do zadnjega trdil, da je nedolžen. Zadnjo besedo v velikem procesu proti roparskemu morilcu Weidmannu so imeli branilci in državni tožilec Največji naval v razpravno dvorano je bil v sredo in četrtek, ko so govorili VVeidmannovi branilci, zlasti pa znani Moro-Giafferri. V petek je publika ves popoldan čakala na izid posvetovanja porotnikov. Weidmannovi branilci so si porazdelili smrtno vlogo. Advokatinja ga. Rennee Jar din je prikazala VVeidmanna kot človeka, češ da se ji je posrečilo oikriti v morilcu lastnosti, ki pričajo, da ni popolnoma zločinski človek. Advokat PLantv je iznese! svoj j-fantom«, to je neznanca, ki je bil pravi morilec vseh žrtev in čigar orodje je bil VVeidmann. VVeidmann baje dobro ve, kje se ta neznanec nahaja, a ga noče izdati, da ne bi nemške oblasti preganjale njegove sorodnike, ki žive v Nem-čici. Moro-Giafferri je dokazoval, da je Weiđmann abnormalen človek in zato ni odgovoren za svoja dejanja, če jih je sploh izvršil Četrti branilec Raoult se je spravil nad kazenski zakonik in je ostro kritiziraj določbo, da more biti kdo na smrt obsojen. Kakor smo že poročali, je Giafferri zahteval, da VVeidmanna preišče še d rug" i psihiater. Določen je bil dr. Detis. Dr. Detis je izjavil: VVeidmann je popolnoma normalen, ne boluje za kriptohidi-jo, spolne bolezni ni nikoh mel. Nisem modrci ugotoviti nobene funkcionalne niti ana to niske anomalije. ' Pleuoajer advokata Moro-Giafferrija je vedno senzacionalen dogodek. Zato je raznimi iivo, da je publika napolnila d:> zadnjega ko'ieka porotno dvorano v Versail-lesu. Tudi Giafferri se je najprvo spravil nad kazenski zakonik, ki določa za morilce smrtne kazni. Rekel je, da porotniki lahko glasujejo za smrtno kazen, zločin in zločinstvo pa tudi s smrtno obsodbo ne preneha. Nadaljeval je: Gospodje porotniki. VVeidm annovo glavo imate v rokah, rotim vas, ne ubijte tega človeka, ki sicer ni norec, a je abnormalen. Potem se je branilec spravil nad oba psihiatra, ki sta izjavila, da je Weidmann normalen. Giafferri je dokazoval, da so se p lihi a-tri že dostikrat zmotili. Naštel je številne primere iz svoje prakse. Zgodilo se je že večkrat, da so psihiatri proglasili obtožence za normalne, nekaj dni po obsodbi pa so morali te obsojence iz zaporov odpeljati v umobolnico. Tudi grafologijo je Moro-Giafferri poklical na pomoč. Gra-fologi so izjavili da se že po pisavi vidi, da je VVeidmann nevropat, ki mu zločin nekako olajša vest, človek, ki ne pozna kesanja. Branilec Je orisal tudi razmere, v katerih je VVeidmann živel v Nemčiji. Neki nemški zdravnik je ugotovil, da VVeidmann ni normalen človek. Preden so porotniki odšli v posvetovalnico, je Million izjavil, da je bil samo orodje in da je nedolžen. Porotniki so se posvetcvali skoro 6 ur. Odgovorih so s »da« ali z »ne« na 80 vprašanj. Predsednik sodišča je prečital celo li.anijo samih »da«. Prav malo vprašanj so porotniki zanikali. Moro-Giafferri je še poslednjič napel vse sile. da bi rešil VVeidmanna. Skoraj nahrulil je porotnike, češ da so poslušali branilce, a slišali jih niso in spl:(& niso razumeli zakaj gre v primeru Wero> manna. Porotniki so glede umora nemškega emigranta Frommerja in agenta Le-sobra najprvo pristali na olajšilne okolnosti, pozneje so pa preklicali vse olajšilne okolnosti za VVeidmanna in za Milliona. Zgodilo se je že v francoski justici, da so imeli porotniki namen koga obsoditi na smrt, pa je bil obsojenec od sodišča obsojen samo na nekaj let robije, ker je sodišče upoštevalo olajšilne okolnosti, za katere so glasovali porotniki. Ko so porotniki izvedeli, da bi bil VVeidmann morebiti obsojen samo na dosmrtno ječo. če bi glasovali za olajšilne okornosti v dveh primerih, so naknadno glasovali proti olajšilnim okolnos im. Tragično življenje Viktorja Huga Knjiga o nesrečnem zasebnem življenju slavnega Sran* coskega pesnika V Londonu je rz&ka zanimiv« knjiga »Tragično življenje Viktorja Huga«. V knjigi je opisano nesrečno zasebno življenje slavnega francoskega pesnika. Hugo je bil lep mož, imel jc bogastvo in sreča mu jc bila naklon jena. del je od uspeha do uspeha. Bil je genij, avtor gledaliških iger. ki so ga proslavile, še preden je bil star 30 let. Lepe Parižanke so kar norele za njim in ljubic je imel kolikor je hotel Samo ena se ni zmenila za njegovo ljubezen. To je brila A dela, njegova zakonska žena, ki jo je pa sam okoževad. TrajaJo je mnogo let, preden je spoznal, kar je vedel že majraikdo, da ima namreč lepa temnolasa žena, ki je inspirirala njegove pesmi in mu rodila štiri otroke, skrivaj ljubčka. In ko je slednjič zvedel grenko resnico, mu je zadaJo to ne samo eno, temveč kar dve rana. Ljubcek A dele Hu-gove je bil njegov najboljši prijatelj kritfc Saint Benoe. Ne samo. da mu je bžla žena nezvesta, temveč ga je izdal tudi njegov najbodjeti prijaitelj in zadal globoko rano njegovemu samoljubju. Saiint Benoe je bil zelo grd, prezgodaj so mu izpadli lasje in imel je kratke nožice, vendar mu je pa dali Adala prednost pred svojim lepim mo- žem. Ženske so pač vihrave in človek nikoli ne ve, kakšna pota ubirajo. Hugo je bil preveč ponosen mož, da bi na zunaj pokazati, da ve za ženino zakono-lomstvo. Vrgel se je v vrtinec ljubavnih pustolovščin. Ljubil je princese, igralke in sobarice. Imel je celo vrsto ljubavnih raz-meriij. Njegova žena je to vedela, pa se ni prav nič razburjala. Misli'a je, da gre pač za trenutne vihravosti. Ni se motila, razen enega primera. Med drugimi ljubicami je imel Hugo tudi Julietto Drcuetovo. V tistih časih je biila sloveča modelka slikarjev, igralka in žena pol s ve t a, najlepša Parižanka, Mnogi so pa trdili, da je to tudi najbolj pokvarjena žena v Parizu. Hugo se je zaljubil v njo na maškaradi. Takirat je imel za seboj že burno življenje. Njena Ljubezen je trajala malone petdeset let. Ko je povabila slavnega pesnika k sebi na dom, mu je odkrito priznala, kaj vse je že doživela. In Hugo ji je kot spovednik vse odpustil. Prodati je morala vse dragulje in kožuhe, ki jih je imela od svojih prejšnjih lijubekov. Preseliti se je moraila v tesno stanovanje. Z nikomur ni 6mela občevati in po cele dmeve je moma prepisovati Hugove rokopise. Živeti je morala samo zanj. Biia je kakor redovnica v samostanu. Hugo jo je pogosto varal, toda žena, sloveča po svojih ljubavnih pustolov-ščinaih v preteklosti, mu je ostala zvesta. Vseh 19 let njegovega izgnanstva v Jer-sey in Guernsev je živeia Julietta v njegovi neposredni bližim. Tudi njegova žena. ki jo je takrat že sovražil, je prišla pozneje za njim. Zaman si je Julietta prizadevala, da bi so pobota! s svojo ženo. takrat že na pol slepo. Pobotala sta se šele po padcu francoskega cesare«rva leta 1780, ko se je vrnil kot narodni junak v svojo domovino. Kmalu potem je njegova žena umrla. Po njeni smrti se je preselila Julietta, takrat že sivolasa 70 let stara žena, v dom moža, ki ga je tako vroče ljubila. Umrla je dve leti pred Hugovo smrtjo, stara 83 let Zadnji dve leti svojega osamljenega življenja Hugo ni mogel napisati niti besede več. PSA isčrE Sluga gre skozi vežo velikega hotela in žvižga. — čujte, — ga nahruli ravnatelj, — lahko bi vedeli, da je proti pravilom našega hotela, da bi uslužbenec med delom žvižgal. — Saj ne žvižgam, gospod ravnatelj, — odgovori sluga, — iščem samo psa za nekega gosta. Weidanann je poslušal advokata Giaffer-rija z veliko radovednostjo. Zdelo se je, kakor da uživa spričo sijajnega govora, s katerimi je skušal Giafferri vendar resiti njegovo glavo. Sodniki so se posvetovali do polnoči. Ce_ lo publika je vedela, da bosta oba glavna obtoženca obsojena na smrt, kajti porotniki so zanikali prav malo vprašanj. Predsednik je kmalu po polnoči razglasil sodbo. Najprvo je naznanil, da je Colette Tri-eot oproščena. Trico tova je sprejela naznanilo s smehom na znanje. Zmagoslavno se je obrnila proti publiki, med katero je bil tudi njen mož, in se prijazno smejala. Mlilion je bil nenavadno bled. Bali so se, da bo izgubil zavest. Branilec ga je podprl in ga tolažil. Posepnil mu je: Pritožili se bomo. Predsednik je nato razglasil sodbo ostalih obtožencev: Weidmann in Million, obsojena na smrt. Na javnem prostoru v Versaillesu vama bo rabelj odsekal glavo. Jean Blanc, obsojeni ste na 20 let ječe. Weddmann se ni premaknil, lahek nasmeh mu Je zaigral na ustih, ko je slišal, da je obsojen na smrt. Million je zakričal: Toda jaz sem nedolžen! Branilec Geraud je vpil: Kanibali! Predsednik je odredil, naj policija izprazni dvorano. Med publiko je nastal vrisč in krik. Bila je ena ura ponoči, ko so Weidnaanna in Milliona odpeljali v celico za obsojence na smrt. Oko-vali so jima noge in ju oblekli v posebno oblačilo, v katerem bosta do dneva izvršitve kazni. Millicn je ihtel, ko so ga peljali v celico. VVeidmann je pozorno opazoval, kako so mu dali okove na noge. Drugo jutro ga je obiskala advokatinja Rennee Jardin in mu predložila prošnjo za pomilostitev. VVeidmann jo je zavrnil z besedami: Hvala, jaz sem že tako daleč, da nima smisla. Million je takoj podpisal prošnjo za pomilostitev in prizivno vlogo. Jean Blanc bo moral odsedeti še osem mesecev v ječi. Svojemu advokatu je na. ročil, naj gre k materi in jo potolaži. Odškodnino, ki je bila prisojena sorodnikom umorjenih žrtev, bo moral plačati Blanc, kajti samo on ima premoženje. Vsote so precej velike. Družini umorjene plesalke de Koven bo m?ral plačati 100.000 frankov odškodnine. V soboto so vse nemške radijske postaje prvič omenile VVeidmannov proces. Napovedovalci niso omenjali zločinca, temveč branilca M:ro-G;afferrija, ki so ga silno napadli, češ da je nesramen zid, ki je v službi mednarodnega židovstva, smrtnega sovražnika nacionalno socialistične Nemčije. Giafferri je namreč v svojem obrambnem govora omenil tudi razmere, v kateTih je Weidmann živel v Nemčiji. Rekel je med drugim, da je VVeidmann podlegel psihozi, ki je vladala tedaj v Nemčiji in v Avstriji ter je zaradi tega, postal zlečinec. V soboto popoldne je advokatinja Rennee Jardin zopet obiskala VVeidmanna v smrtni celici in ga pregovorila, da je podpisal prošnjo za pomilostitev in prizivno ter revizijsko vl:ročal, da se je takoj po izrednem občnem zboru začelo s pospešenim delom. Pričelo se je z rednimi strelskimi vajami, ki so pokazale veliko zanimanje članstva. Radi znanih jesenskih dogodkov je nagradno streljanje moralo odpasti. Podarjeni dobitki se bodo uporabili pri prvi priliki. Tajnik je gra- Jesenice, 4. aprila Na glavni skupščini Krajevne bratovske skladnice na Jesenicah je predsednik g. dr. Obersnel Maks sporočil izredno razveseljivo vest, da je Kranjska industrijska družba s posebno razveseljivo pogodbo, sklenjeno z vsemi organizacijami našega delavstva 27. t m. prevzela obveznost, da bo počenši s tekočim mesecem — plačevala v nas sklad za gradnjo nove bolnice mesečnih din 200.000, — do skupne vsote din 2,000.000. Ta izredni prispevek KID bo Krajevni bratovski skladnici izvedbo njenega gradbenega programa zelo olajšal ter ji bo omogočil znatno skrajšanje amortizacijske dobe posojil, kolikor jih bo morala še najeti, s tem pa tudi znatno skrajšanje one dobe, v kateri bo treba pobirati, zaradi gradnje povišani redni prispevek za bolniško blagajno. Krajevni upravni odbor predlaga zato, da se izreče KID na krajevni skupščini v imenu vseh zavarovalnih članov iskrena zahvala za to socialno pomembno dejanje. V svrho realizacije tega izrednega prispevka se je med predstavniki podjetja in delavskih strokovnih organizacij v ponedeljek 27. marca sklenila sledeča kolektivna pogodba: »Ker bo Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah, pri kateri ima delavstvo Kranjske industrijske družbe svoje zako- jal delovanje strelskega okrožja, ki ne odgovarja na važne dopise. Družina je ob koncu poslovnega leta strela 59 članov. Strelski mojster g. Kerstein Mirko jo poročal o poseru strelskih vaj in o porabi streliva ter pozival vse članstvo k bolj intenzivnemu delu, da s skupnimi močmi očuvamo m'ademu kralju veliko in močno Jugoslavijo. Blagajnik g. Svetlin Anton je poročal, da je imela družina med letom 2067.50 din dohodkov in 1177.50 din izdatkov, tako da znaša letni prebitek 889 din. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Buh Anton, za podpredsednika Črnko Viktor, za tajnika Stanko Janhuba. za blagajnika Svetlin Anton, za gosnodaria Kla-bus Avgust in za strelskega mojstra Kerstein Mirko. Kot odborniki pa gg. Kova-čiČ Miha, Apat Pero, Kapus Ciril, Ažman Drago, Ulčar Janko in Štebih Mirko, kot preglednika pa inž. Konstantin Rebek in Potrato Ivan. Po volitvah se je razvila zelo živahna in zanimiva debata o bodočem delu. Sklenilo se je soglasno, da bo družina priredila djurdjevdanski uranak, na katerega bo povabila k sodelovanju jeseniško Lovsko društvo ter da bo povabila rezervne oficirje v vsem revirju, da se prijavijo v članstvo, in naslovila poziv na široko javnoen, naj sodeluje in podpira stremljenje Strelske družine. Rešilo se je še nekaj važnih zadev, nakar je predsednik g Buh pozval vse navzočne k pospešenemu delu ter zaključil lepo uspeli zbor. nito zavarovanje za primer bolezni, pri gradnji svoje nove bolnice v znatni meri navezana na sredstva, ki se bodo morala zagotoviti z dolgoročnimi posojili, in ker bi amortizacija teh posojil, če bi njih vsota bila previsoka, neobl "no zahtevala, da ostane povišanje prispevka za bolniško zavarovanje od 7 do 8*,;, ki je bilo sklenjeno na izredni krajevni skupščini dne 22. januarja 1939. še dolgo vrsto let v veljavi, se obvezuje Kranjska industrijska družba v svrho skrajšanja amortizacijske dobe označenih posojil in s tem v svrho skrajšanja dobe n1 t sevanja povišanja prispevka, da bo r is tekočim mesecem prispevala v sk Krajevne bratovske skladnice za gradnjo nove bolnice izredni prispevek v znesku din 200.000, na mesec, do najvišjega skupnega zneska din 2,000.000. Pogodbo so podpisali: Za Kranjsko industrijsko družbo: C. Noot, ing. Srečko Petrovčič, za Jugoslovensko strokovno zvezo: Novak Tomaž, Smole j Tine; za Narodno strokovno zvezo: Zupan Tine, Kralj Franc; za Savez metalskih radnika Jugoslavije: Sušnik Jože, Gerdej Anton; za Zvezo združenih delavcev: Ažman Franc, Markič Matej. Razumevanje KID za delavske, socialne in zdravstvene ustanove zasluži vsestransko priznanje! Krasni sadovi sokolske telesne vzgoje Lepi akademiji članstva, naraščaja in dece Sokola I Tabor Ljubljana. 4. aprila Ker ni bilo mogoče na državni in sokolski praznik 1. decembra prirediti svečane akademije v proslavo 201etnice cibsto-ja Jugoslavije, je priredil marljivi Sokol I v soboto 1. in v nedeljo 2. aprila dve telovadni akademiji članstva, naraščaja in dece, ki sta pokazali krasne uspehe sokolske telesne vzgoje. Taborska dvorana je bila v soboto zvečer napolnjena spet do kraja. Sokolsko članstvo in narc 'no občinstvo je s tem naj lepše cokPzalo svoje simpatije nesebičnemu sok:lskemu delu. S svojo udeležbo so počastili taborsko družino divizionar general Lukič s soprogo, komandant mesta general Do;ič s soprogo, komandant vojaškega ekrožja prlkovnik živanovič, komandant I. p'aninskega bataljona podpolkovnik Oblak, namestnik staroste Saveza SKJ br. Gangl in velko število zastopnikov bratskih sokolskih društev iz Ljubljane in okelice. Navzoči so bili tudi predstavniki raznih kulturnih m nacionalnih organizacij. Uvodoma ie zaigral veliki orkester Sokola I pod takirko br. švajgarja Pašča-nov -Sokolski pozdrav*--, nakar so vkorakali praporščaki z državno trebojnico na čelu. Med igranjem drža vre himne so navzoči izkazali čast državni zastavi, potem pa so se zvrstile tetovadne točke, ki so pokazale veMk napredek vseh telovadnih oddelkov. Najprej je osmorica naraščaj-rde dobro izvedla proste vaje, za njimi je pa vrsta člaTic. med njimi vrsta ternvadk, ki so tekmovaie na mednarodni tekmi v Pragi, nastopila na dvovišingki bradlji. Prav dobro izvedene vaje so zbudile pri gledalcih navdušeno pohvalo. Devet krepkih naraščaj ni kov je pokaza'o odlične preskoke čez mizo s prožna desko, potem pa so članice skladno opravile savezne proste vaje, sestavo s. Anuž,ke Jugove. Vaje s'eer ne sodiio na akademijo, bodo pa v skutvnem nastopu na zletu dosegle velik efekt. Vrsta članov v belih telovadnih dresih je nastepila ni drogu .kjer smo videli nekaj prav krasnih sestav. Najlepša točka, ki je izzvala pri gledalcih orkan navdušenja, so bile rajalne vaje naraščajnic, ki so bile izvedene skoro brezhibno. Po naraščajnicah je nastopila vrsta članov na bradlji .kjer se je spet izkazal nag stari borec br. Porenta s krasno izvedeno vajo. Občinstvo mu je priredilo navdušene ovacije, šestorica moškega narašca-'a je bila odlična, zato zaslužena [potovala nd izostala. Na gredi je vrsta naraščajnic z-vedla lepe in dokaj težke sestave, med toplim odobravanjem občinstva. Vaje Članic z osvetljenimi kiji so bile na višku, tako po izvedbi, kakor tudi po skladnosti. Član na konju so zadovoljil, vendar bi želeli v bodoče malo več pazljivosti pri posameznih prvinah. Proste vaje članic po valčikovem taktu so bile izredno učinkovite in prav drbro izvedene. Najzanimivejša in najučmkovitejša točka pa so bale proste vaje »Slovarska pripovedka«, ki so jo odlično izvedli člani. Pomembna recitacija, ki jo je k vajam sestavil načelnik br. Zoran Polič, je napravila na vse globok vtis. Lepe in izdatne vaje. ki so se odlikovale po pestrosti giibov so zbudile nede-ljeno pohvalo gledalcev, ki so priredili vrlim telovadcem navdušene ovacije. Vsa množrca je zatem zapela s spremijeva-njem orkestra »Le naprej brez rniru«, s čimer je bila akademija zaključena. Pohvalno moramo omeniti tudi sokolski orkester, ki je igral med posameznimi točkami. Bratu načelniku Poliču in načelnici s. Kržetovi, kakor celokupnemu vadi-teljskemu zboru k lepi akademiji iskreno čestitamo. MLADINSKA AKADEMIJA ki je bila v nedeljo popoldne v taborski dvorani, je spet privabila veliko število sokolstva in prijateljev mladine. Po prihodu praporov in državne himne je sledilo 15 telovadnih točk, ki so jih strumno in skladno opravili mladinski oddelki. Moška deca je nastopila v prostih vajah za vse, v preskokih v krogu, tekmovalnih igrah, preskokih čez konja in v zletnih prostih vajah. Pogirmni dečki so vse opravili zelo dobro in bili deležni toplega odobravanja gledalcev. Prav tako je občinstvo spre jelo z velikim zadovoljstvom nastope ženske dece, ki je izvajala proste vaje za vse. zletne proste vaje, vaje z leki, vaje z obroči, rajalne vaje s petjem in simbolično skladbo »Pokoncu izpod korenin«. Moški naraščaj se je spet postavil s preskoki čez mizo z vajami na drogu in šestorico, do_ čim je ženski naraščaj pokazal proste vaje, vaje na gTedi in rajalne vaje, ki so tudi to pot zbudile viharno odobravanje občinstva. Ljubka je bila recitacija >Barčd-ca po morju plava«, ki jo je recitiral sinček br. staroste. Izvrstno uspela mladinska akademija je bila zaključena s petjem »Le naprej brez miru« Občinstvo se je zadovoljno razš'o z zavestjo, da se mladina pravilno vzgaja v sokolski telovadnici in so zato uspehi trajni in vidni. Sokolu I naše bratske čestitke k krasno uspelima akademijama in po tej poti krepko naprej! J. H. »Naša krila« v Novem mestu Že lani je bila ustanovljena v Novem mevvtu jadralna skupina Aerokluba »Naša kri'a«, ki je pripravljala teren za ustanovitev krajevnega odbora, katerega ustanovni občni zbor je bil 22. t. m. v mestni posvetovalnici. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik dr. Gros Davorin, podpredsednik prof. Srancar Franc, tajnik Lakner Franc, blagajnik FCobe Roman, odborniki: Okroglič Avgust, ga Milena Bučarjeva, štrbenc Jože. Blažič Andrej, Pelko Franc, Kastelic Franc, namestnika Polajnar Metod in I. Melanšek, gospodar Romih Ri-hard. Iz poročil tajnika skupine Novo mesto g. Franca Lakner j a in blagajnika K obe ta Romana, ki sta poročala na usta »vnem občnem zboru o delovanju skupine, je razvidno, da je živahno de'ovala. Skupina si je nabavila v enem letu inventar v vrednosti 19.000 din. Ima dvoje šolskih letal, na terenu hangar in razno orodje. Na pomlad, čim bo ugodno vreme, bo krajevni odbor pričel z jadralnim šolanjem Obeta se pa tudi, da bodo imdi Novomc-ščani priliko videti aeromiting, na katerem bodo sodelovala motorna in brezmo-torna letala. Letala bodo na razpolago tudi občinstvu, tako da si bo vsak Novome-ščan lahko ogledal dolenjsko metropolo iz z«&Mb višav. KID je prispevala dva milijona za gradnjo bolnice krajevne bratovske skladnice na Jesenicah